848. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 27. aprila 1914. Leto III. umsa TEiarra Posamezna štev. „Dneva* stane 6 vin,; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Ne?«*. „DAN“ izhaja vsaki dan jyutraj ; indi ob neooijai In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prh logo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske narofaibe stane „Dan“ e prilogo dostaven n* (!on> celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez -o celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5<50 k, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. “i ::: Telefon Številka 118. *. rnnm-----msestr Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“> Jugoslovanska mladina. Gorica. 24. mal. travna. Dejstvo je. da obstoja na našem slovanskem jugu mladina, ki se zaveda svoje sile in gleda z upom na bližjo bodočnost, ki bo odločevala o usodi Jugoslovanstva. Mladina je cvet naroda, in ka-koršen je cvet. tak bo tudi sad. Kar je dobrega resnega in čilega v narodnem naraščaju, bo obrodilo stoteren in tisočeren sad. Kar pa je slabega, navideznega in zgolj idealnega, sc s časom izgubi iz mladinskih vrst. Res, da mladina vsled prevelike navdušenosti dostikrat ne more ločiti dobro od slabega, kar se pozneje itak samo loči, toda kljub temu je neprevidno od gotovih krogov, ki hočejo v javnosti veljati za nezmotljive. da grajajo vsak pojav naše narodne mladine, ki sc navdušuje za svete jugoslovanske ideale. Kdor ni z mladino, ic proti nji! Žal, da so to gotovi ljudje zadnji čas udejstvovali »n na ta način jasno pokazali svojo zastarelost. Naša mladina pa je postala za eno izkušnjo bogatejša, kar je le v njeno korist. Cim večja je narodna zavest jugoslovanskega naraščaja, tem večji je pomen mladinskega gibanja na našem jugu. Ideja Jugoslovanstva mora tleti v srcu slehernega jugoslovanskega mladeniča in mladenke Moč narodne mladine je velika. Povsod, kjer biva slovcnski-hrvat-skr-srbski narod, mora biti mladina iste misli, ^istega prepričanja. Ob Drave do Črnega morja morajo prevevat našo mladino iste ideje narodne skupnosti, brez katere ni mogoče misliti boljše bodočnosti jugoslovanskemu narodu. Slovenec se mora zanimati za vse narodne pojave na jugoslovanskem ozemlju. Ravno, tako tudi Hrvat in Srb. Vsak šc mora čutiti Jugoslovana, brez razlike na zemljepisne meje svoje ožje domovine. Znano j, kako navdušena je irska mladina za irsko svobodo in neodvisnost. Skozi stoletja je šla ta navdušenost, kajti za kar se je ogreval mladenič, zato je deloval mož! Od roda do roda je rastla narodna zavednost Ircev, ki so vzgajali svojo mladino v irskem duhu. In nasprotno! Dvignila se je ulsterska mladina In stopila v bojne vrste proti Ircem za lastno neodvisnost. Zopet iasen ml*Hnske zavednosti in sile s i o p i0 va 11 s k a mladina ne more iln • a .vseni posnemati jasnih zgo- ,,l k | zgledov, vendar je na isti Poti, kakor je bila pred dobrim sto- SEgfgBugšsfrai letjem nacionalna italijanska mladina na apeninskem polotoku. Seveda njo ovirajo neštete ovire, predvsem državnopravni zakoni raznih držav, v katerih biva eni in isti jugoslovanski narod, katerega je zgodovina in oborožena sila razcepila in posamezne dele pustila tujim elementov, da je pravzaprav ideja Jugoslovanstva kot državne enote le ideal, o katerem se lahko znanstveno razmotriva brez najmanjše škode za katerokoli državo, kjer prebivajo Jugoslovani. Nihče ne more očitati avstrijski jugoslovanski mladini, da je proti državnim zakonom. Jugoslovanska mladina stremi za narodnim ujedinjcnjem in narodno neodvisnostjo,kar Izključuje vsak dvom o državni prekuciji. Narodna prostost in neodvisnost, to je cilj jugoslovanske mladine. O državnopravnih zadevah bodo itak odločevali drugi, nam sovražni faktorji. Kajti, kakor Irska zahteva neodvisnost in samostojnost in nc ločitve od angleškega kraljestva. tako se lahko zgodi tudi na našem jugu. Pri nas je tudi versko vprašanje, ki pa nikakor ne sme stopiti v ospredje, kakor bi to radi gotovi ljudje, katerim je strankarstvo glavna stvar tudi v verskem ožiru. Tu gre za celokupen narod in ne za posameznike! Zakon asimilacije hi storil tudi V tem oziru svojo dolžnost. Dolžnost jugoslovanske mladine je, da ss popolnoma posveti narodnemu delu, v katerem naj išče uresničenje svojih narodnih idealov. Buditi mora med posamezniki in med ljudstvom čut narodne skupnosti. brez katerega ni mogoče niti govoriti o jugoslovanskem vprašanju. Kaj pomagajo lepe besede, ako te besede ne temeljijo na ljudskem prepričanju? Kdor nima. za seboj množice, ki misli ž njim, je sanjač in ne more storiti ničesar. Zato sc mora naša mladina zavedati, da bo le tedaj uspešno njeno delo, ako bo pro- dr)o ljudske mnsc, predvsem seVCOa našo inteligenco. Ljudstvo veruje tistemu. ki govori s prepričanjem. Pri nas jc to silno težavno delo. ker je naše ljudstvo zaslepljeno od ljudi, ki hlinijo prepričanje in je s tem pridobijo! Zato je treba vzbuditi v ljudstvu odporno silo proti hinavcem, ki oueiuogočujejo, da pride ljudstvo do pra vega spoznanja. Predvsem pa mora naša mladina verovati v svojo lastno moč In v silo jugoslovanske ideje, pred katero se tresejo naši narodni nasprotniki. Jugoslovanstvo je tista sila. o kateri razmišijujejo, kronane glave in visoki državniki, učeni politiki in preprosti delavci, bogati in revni. Zato naj se jugoslovanska mladina vedno in povsod zaveda, da je nositeliica novih dogodkov, ki bodo predrugačili Posamezna štev. »Dneva* stene G ria.; ravno toliko posamezna številka »Bodete Meže*. f ' pi - Uredništvo In upravniki ro: :rjp Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It. 0 . ! Popisi se poSiljajo uredniitvu. Neb—Urana jdamn »e ne sprejemajo, rokopisi se !» vrafaj*. Za ogteso se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, p—)»na tn zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem ogfaSanju po« s: pust. — Za odgovor Je priložiti uiamho. :s s: Odgovorni urednik RadivoJ Korena. n: v: Last in tlak »Učiteljske Tiskarne*. .•s1 ■' ■ ■ m ....... jugoslovansko obličje in dali politiki ua našem jugu novo smer. Moč naše mladine, le moč Jugoslovanstva! Iz Postojne. Epidemija preti Postojni 1 Poja-vali so sc razni bacili, ki uničujejo razne organizme. Naši internist so krstili nove živalice 2 imeni »bacillus vandalicus, cleričalicus, germatiicus, internationalicus, jatnalicus —« in drugače, oziraje se seveda na bolezen, katero ti bacili provzročajo. Med te bolezni pa .ne spada tifus ali vročinska bolezen. Te ni in ne bo več v Postojni. Sicer postane človeku večkrat vroče v postojnski atmosferi, a vročinska bolezen to ni. Da se ta več ne pojavi, gre zahvala raznim faktorjem. Posebne zasluge si je pridobila ona slavna komisija, katera, kvikor se po domače pravi, v vsak ... svoj nos utakne. Predsednik te komisije je iznašel proti tifusu učinkujoče sredstvo, kateremu je nadel ime »intisidatieum.« — Tega preparata se morajo posluževati vsi posestniki v okrožju enega kilometra okoli vodovoda. Samo š tem sredstvom, ki jc trdnp kot cement, se sme zidati v Postojni. Ker pa ni še ustanovljena tovarna za ta preparat, sc v Postojni nič ne zida, nc vojašnica, ne Uradniški dom, ne Sokolski dom. Mesto tega preparata je pa nasvetovan za vojašnico »birocraticum«, za Uradniški dom »pilula germaniea« in za Sokolski dom —. »denarieum.« O teh sredstvih je strokovnjaško mnenje različno. »Birocraticum« so profesorji v Gradcu priznali, na Dunaju pa zavrgli! »pilula germaniea« sc jc izključila, ker ni za trda Kraška tla in burjo; pač pa so vsi strokovnjaki soglasno odobrili »denarieum«. Kadar bo tega dovolj,se sezidata Uradniški in Sokolski dom, kajti tudi predsednik omenjene komisije priznava, da »denarieum« še celo prekosi »in-rf.sidatfcum«, in da sc torej ne bo bati tifusa. Ta strah preganjajo tudi mestni očetje, ki ne dopustijo, da bi se sprehajali po glavnem drevoredu kravice, volički in telički (štirinoga-ti), ali pa. da bi se shajali na mesečnih živinskih sejmih, ki so bili dovoljeni pred več leti. Zaradi teh sejmov sta sicer že pred meseci in leti dva občinska moža intcrpclirala župana in on je prijazno obljubil ugoditi interpelaciji. To sc pa ni zgodilo, ker sta interpelanta premalo upoštevala javne koristi, zlasti sanitetne ozire. Po vsestranskem, temeljitem, mirnem preudarku, se še le spozna ne-doglcdne posledice sejmov. Živina opravlja namreč po albansko svojo potrebo; in to bi provzročilo najmanj »tifus postoinensis«, če ne celo »al-banensis italo-germanieus«. Interpe-lantoma se sicer ne more očitati zlo- ben ali sebičen namen, pač pa sc spozna takoj, da nista študirala medicine, marveč eden samo jus (in še celo nc v gmajni), drugi pa trgovsko vedo (v odprtih prostorih in Čez ulico). Vsaj toliko bi bila pa ona lahko izprevidela, da bi sejmi škodovali olepševanju mesta in tujskemu prometu. No, ona sc izgovarjata, da to ne spada v delokrog mestnih očetov, marveč v delokrog Olepševalnega in prometnega društva. To pa zopet ni res! Prometno društvo sploh ni potrebno. Saj vendar drugi skrbijo za promet mnogo boljši, čuki premetavajo klopi na Soviču in v drevoredu, portirji pa tujce na kolodvoru iz omnibusa v omnibus. Hotelirji skrbijo na svojih vozovih in hotelih za jednakopravriost vseh narodov v jeziku, kot prometnem sredstvu. Oni so prepričani, da tujci ne pridejo v Postojno zaradi svetovne jame, marveč iz ljubezni do svojega materinega jezika in iz prijateljstva do naših hotelirjev, I i spoštujejo tuje jezike. Takih sredstev za promet tujcev nc poznajo Benetke, Rim, Pariz, Dunaj, zato pa v teh mestih hoteli ne delujejo tako dobro, kakor v Postojni. Ni dovolj, da jc zapisano hotel in restavracija ali obešena gostilniška veja, zapisano mora biti marveč tudi, da pomeni hotel: liAtel; restavracija: Rcstauration, restauracc, restorante; narodni: national. jama: Grottc, gro-tta, jcskyuc, lev: Lowc. Narodno navdušenje je tujca napotilo v Postojno, kjer z narodnim navdušenjem spi, jc in pije. Če s postrežbo ni zadovoljen. jo vendar hvali iz narodnega navdušenja. Sicer pa, zakaj bi nc bil zadovoljen, saj je tudi v tem oziru preskrbljeno za vse narodnosti in celo lokalne patrijotc: Čeh pije hudjeviško pivo ali pa Adria a la Pilscn, Nemec Gdssovo ali akcijsko iz Pilzna, Bavarec črno Union, slovenski narodnjak od 20. IX. belo Union, Italijan Drohcvjcvo, zeleno-»klobučni Staiere Puntigant in-Rei-ninghaus, navaden Slovenec in Postojnčan pa vse. kar ostane drugim. Da je pri taki konkurenci dobra in cenena postrežba, je brez dvoma. Tako je vsem ustreženo in najboljše preskrbljeno za tujski promet. Čemu torej prometno društvo? Zato se zavedni meščani za to društvo nc brigajo. Šc manj jc pa potrebno olepševalno društvo. Saj za olepšavo mesta skrbi z vsemi svojimi močmi in zmožnostmi uprava mesta in jame. Kar so pokvarili predniki: Globočnik v jamskem parku, Francozi v glavnem drevoredu in Kraigher-Vičič v vila-drevoredu, — to popravljajo naši jamski in mestni gospodarji. O teh in s tozadevnim »bacillus vandalicus« pa vam poroča pozneje — Antiba-ciilus. Goriško. »Corriere vsaki šte- Laška nesramnost. Friulano« se zaletava v vilki v goriške Slovence in jih zasramuje na vse načine. Čudno sc mu zdi, kako ti Slovenci sploh sc predrznejo sklicati v »laški« Gorici protestna zborovanja proti laškim nasilnostim in še posebej proti laški univerzi v Trstu. Laški fanatizem jc vedno bolj predrzen in ga bo treba pošteno okrcati. Ob pravem času je policija prepovedala laškim študentom obhod po mestu. Ta korak goriške policije je prvi. ki prepoveduje javno demonstracijo proti Slovencem. Gorica. Kakor poročajo laški listi, sc bodo sešli tekoči teden novoizvoljeni občinski svetniki. Kakšni so ti mestni očetje, ve vsak Slovenec. Njihova skrb je edino le, da se poveča sovraštvo do slovenskih meščanov, ki jim bodo kmalu še to skrb izbili iz njihovih kamoraških glav. Imenovanje. Profesor Pij Babtt-der. ki je bil svoječasno na goriš-kem ženskem učiteljišču, jc imenovan za ravnatelja na moškem učiteljišču v Kopru. Gorica. (Aretacija.) Zaprli so Riharda Lanzcrja, mehanika iz Gradca radi tatvine. V tukajšnje zapore so pripeljali Karla Bajnat iz Kormina tudi radi tatvine. Iz istega vzroka so zaprli tudi nekega Ljubljančana. Kanal. Kmečki fant Ciril Vidic jc vsled neprevidnosti vznemiril nekega vola, ki jc ranil fanta na več mestih. Prepeljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom. Gorica. Pravica javnosti je podeljena tukajšnji šoli za ženska ročna dela, katero je ustanovila neka Elisolata Frinta izključno le za laške učenke. Gradež. Letos bo, kakor se zdi, izredno velik obisk gostov, ki sc priglašajo iz vseh krajev. Zidajo tudi par novih vil. Dela ob nabrežju se nadaljujejo in bodo kmalu končana. Oglej. Vsled vedno večjega obiska tujcev sc je pokazala potreba obeh hotelov. Hotel »Alla citta di Grado« so prenovili kakor tudi preskrbeli za senčnat vrt na dvorišču. Nemci kaj radi prihajajo na oglejska starodavna tla. Dnevni pregled. Avstro-ogrske delegacije. Neodvisni politični list »Narodno Je-dinstvo (Zagreb) piše: V torek sc sestanejo v Budimpešti delegacije. LISTEK. M. ZEVAKOj Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Franc je bil govoril z nekakšno zmernostjo, ogibaje se pogleda na svojega brata. »Slišite, Danvil?« je rekel kralj. »Kaj odgovorite?« . »Odgovarjam, da ni res, sir!« jc oejal Henrik zamolklo. »Niti to mi ni jasno, kaj misli moj brat. Oseb, za dp™ ,gre* nisem videl že celih se-vtcTtSi let* Mcni pristoja torej pra-so le izbnii.nc nieniu- Njegove besede preganja. In k£ra^tva’ s katcri™ se me loti! naravnat poguma’ da-bl ti s tem, — - -y lopovščine.« niti s tem, da ,?e llocc ocr* innovščinc.« 1 namišljene »Sir,«, sc ie oglasil Frailc ? g|a_ som, v katerega se je bila vrnila vsa gl '^opravičljiv, ako ne bi imel dokaza Prejšnja trdnost, »korak, ki SeIn s°ril pred vašim Veličanstvom, bi bil svojo trditev. Evo vam gospoda včprade Pardajana, ki je bil ves rnnJci i'1 (,an 'n de* večera, do i ai Urc' skrit v Nemškem dvor-JevitP 11,11 va^e Veličanstvo dovoli, vidfi ; Pr‘Pravljen povedati, kaj je C1 ‘J slišal.« r,tc.: ie0velelbkrai^oSPOa> *°V°' Vitez je stopil dva koraka naprej in pozdravil z gracijo, ki je bila nekoliko drvena in visokostna. Danvil je nehote vztrepetal. Vajen naglega presojanja, je spoznal v vitezu takoj enega izmed ljudi, ki gredo v vsaki stvari do kraja, ko so se jc enkrat polotili. Toda njegov miroljubni obraz in njegova mladost sta ga pomirila, »Ah,« je menil sam pri sebi, »to je sin?... Bogme, dvomim, da bi odtehtal svojega starega.« »Sir,« je rekel vitez, »ker smo že pri vprašanjih, ali mi dovolite, da vprašam njegovo svetlost maršala Danvilskega, pri katerem koncu hoče, da začnem svojo povest?« »Ne razumem vas, gospod,« je rekel Danvil. »In vendar jc tako lahko. V vsaki povesti razlikujemo začetek, sredo in konec. Rad bi vedel, svetlost, kje vam je ljubše, da začnem svojo zgodbo: pri koncu, to ie, z vozom, ki se odpelje tako tajhistveno, pri začetku, to je pri šalah vašega intendanta lija. ali pa pri sredi, to je, z razgovorom, v katerem g« e za najrazličnejše reči in stvari, predvsem pa za vašega službnika viteza de Pardajana, z razgovorom, v katerem igra svojo vlogo tudi nekdo, ki jc prišel iz Bastilje nalašč, da vas zabava o njem.« Ob poslednjih besedah, ki so mu pričale jasno, da pozna vitel, njegov pomenek z Gitalamon. je Danvil ko je govoril Pardajan o Vedeže-valki. »Oh, satan!« je zarjul sam pri sebi. In zajecljal je: »Začnite, kjerkoli vam drago, gospod!« »Zmaga je naša!« si jc mislil Pardajan. In prepričan, da doseže s prikrito grožnjo, katere se jc bil pravkar domislil, vsa priznanja, ki jih poželi, jc že odprl usta, da bi začel govoriti —- kar se odpro nenadoma vrata kabineta. Besede so se mu zadrgnile v grlu in odervenel je, upiraje oči v osebo, ki je bila vstopila. »Kdo si upa vstopiti nepozvan?« je zarenčal Karel IX. »Kaj, vi ste, madam?« Bila je Katarina de Medieis. Stopila je bliže, pustivša vrata odprta. Za njenim hrbtom, v sosednji sobi, je videl Pardajan vojvodo An-ževinskega, njegove gizdaline, kapitana de Nanseja in tacat stražnikov. »Nevihta je tu!« si je mislil Pardajan in pogiedal naglo okrog sebe. Kraljica-mati se je bliiaia z drobnim usmevom, ki je dajal njenemu obrazu strašen izraz okrutnosti. »Ampak, madam,« je povzel Karel IX. in prebledel od gneva, »dovolil sem gospodu maršalu Mou-moransiškemu posebno avdijenco, in nihče, niti vi, nima pravice...« »Vem to, sir,« je dejala Katarina omahnil, bfeajn prepadeiiJakoi Pie). , pokpjnp,..sita-ta k.friiftJtebackLtii. iz* Lnjjk^ kabinet, rk>veča redno važne okolnosti, da sem se odločila prekršiti red na vašem dvoru. Prepričana pa sem, da mi boste še hvaležni za to.. ako vam le povem, da sc nahaja tu sovražnik kraljice, vaše matere, vojvode Anževin-skega, vašega brata, in vaš lastni sovražnik, sir!« Danvil je zaslutil, da mu je prispela rešitev, in si je oddahnil globoko. Franc, meneč, da pade obtožba nanj, je vsokostno dvignil glavo. Pardajan pa je ostal docela miren. »Kaj hočete reči, madam?« Je vzkliknil Karel IX., ki je pogledal ob besedi »sovražnik« okrog sebe, s kalnimi očmi. v katerih se c že vnemala zlobna iskra. »Reči hočem, da je tu nekdo, ki mu jc trebalo res posebne drznošti. da se je upal stopiti v Luver —- potem, ko je insultira! vojvodo Anže-vinskego, vašega brata, s tem, da se ga je lotil s svojo zločinsko roko, m ko jc zasmehoval tudi mene samo!« »Imenujte ga! Imenujte ga že vendar, za vse hudiče!« »To je človek, ki se imenuje Pardajan! Evo ga!« »Halo!« je zarohnel kralj In vstnJ. »Stražniki!... Kapitan, primite tega človeka!« Še preden pa je kralj dogovoril, so predrli dizdalini z Morever-tom na čelu vrsto stražnikov in Djar. »Smrt mu! Smrt mu! Po njem!« Obenem so izdrli svoje meče. Kelus je napadal na čelu, za njim Možiron, Sen-Mcgren in Morc-ver. Od zadaj pa je pritiskal Še Nau-sej s svojimi stražniki. Franc in Henrik sta ostrmela, presenečena oba v enaki meri; a dočim je Franc že mislil, kako bi se zavzel za viteza, je prebledel Henrik od radosti, čuteč, da jc ta dogodek njegova rešitev. No, Pardajan je pazil nase že od trenotka, ko je bila stopila kraljica v kabinet. Njegov pogled, ki mu je bila lastna v trenotkih stiske neverjetna bistrost, je objel ves prizor in vse nfcgove najmanjše podrobnosti. Vj enem samem neizmerljivem trenoi-ku je videl kraja, ki jc bil planil kvišku, kraljico, ki je kazala s prstom nanj in zahtevala njegovo aretacijo.' Franca Momnoransiškega. k ie napravil proti Karlu IX. gesto, kakor* da želi govoriti, Henrika Dapvilskc-ga, ki se je odmikal, da bi imeli napadalci prostora in Kelusa, ki je dvigal meč in rjul na vse grlo. A ta trenotek ni trajal dalje od bliska. V naslednjem hipu so ga videli,; kako je pograbil Kelusov meč, iztrgal mu ga, zlomil na kolenu in vrgel kose napadajočim v obraze! Zazijali so spričo »ezaslišanosti: upora v navzočnosti kralja sanjvg^j / Po oficijelnih glasovih bo prestolna beseda, naslanjujoč se na opatijski sestanek dala optimističen uvod v tokratno zasedanje. Poskusilo se bo vse, kar more vplivati na javnost in napraviti bodočnost upapolno ter odvrniti poglede delegatov od nedavne minulosti in sedanjosti. Od iz-vestnih strani se propagira misel, da je treba natihem likvidirati to, kar je bilo in da naj delegacije nikar ne iščejo pogreškov, ki se ne dajo popraviti. temveč naj posvetijo pažrijo politiki monarhije na Vzhodu. Berch-toldov ekspoze bo natančneje obrazložil ta cilj. Ne vemo koliko bo prinesel novega, toda gotovi smo si, da bo v vnrašanjih, ki zanimajo v prvi vrsti Jugoslovane, ostalo vse pri starem: ostalo se bo še za naprej pri politiki nenaklonjenosti in preziranja proti slovanskim državam in posebno proti Srbiji, in posebno sedaj, ko je tudi Italija začela naše državnike strašiti z nevarnostjo velikosrbsko in Jugoslovansko. Vojni minister bo tudi tokrat predložil nove račune. Vojni proračun izkazuje visoko zvišanje izdatkov in nove kredite za drugo vrsto drednotov, ki morajo zamenjati dosedanji zastareli (!) tip oklopnic vrste »Monarch« Strune starega klavirja o odobravanju potrebe trozveze bodo tudi tokrat zapele. Nesporno je pravi Narodno Jedinstvo — da je danes tro-zveza močnejše konsolidirana, kot kdaj poprej in da v tem lmgledu nadkriljuje trojni sporazum, v katerem obstoji zveza le med Francijo in Rusijo, med tem ko se Anglija kljub vednemu zagotavljanju prijateljstva drži rezervirano in v smislu svoje otoške politike odklanja tudi sedaj misel o preustrojenju sporazuma v zvezo. Ona ne mara prijateljstva zapečatiti z zvezo. Ta politika Anglije omogoča trozvezi, da je kljub vsem dogodkom na Balkanu in kljub zgube Rumunije. njena bilanca še dosti povoljna. V najnovejšem času so gotove vezi med Londonom in Berlinom takšne, da trozvezi omogočujejo neke vrste vpliv na politiko trojnega sporazuma. Znana je itloga posredovalca, ki ga je Anglija v kritičnih časih igrala. V krogih trozveze se računa s tem, da Anglija v slučaju evropske vojne ne bo igrala tiste uloge, kakor se to splošno misli. Anglija po mišljenju teh krogov, ne bi šla takoj v konflikt med obema skupinama držav, temveč šele tedaj in v toliki meri, kolikor bi to odgovarjalo njenim posebnim koristim. PctttM trozveze na tej pomaRV računajo: Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija proti Franciji in Rusiji tej prijateljske in sovražne moči na Bal- j kanu se med seboj paralizujejo. Dokler se ne osnuje trdna balkanska zveza, toliko časa smatrajo ti politiki za pretirano govoriti o balkanski nevarnosti. More se priznati — izvaja Narodno Jedinstvo, da ta račun na prvi hip ni brez podlage. Toda zopet se mora priznati tudi to. da gredo predaleč oni, ki smatrajo trozvezo za nerazdelno moč. Italija je danes v perečih vprašanjih solidarna z Avstro-Ogrsko, toda njeno obnašanje je v slučaju evropskega konflikta čisto negotovo. Obrambni značaj trozveze ne daje zadostnih garancij za zanesljivost italijanske politike v slučaju, kadar bi se šlo za biti in nebiti njene severne zaveznice. Italijani bi. po mnenju dobrih poznavalcev njihove politike, v slučaju velike vojne svoje korake uravnali le po šansah, ki bi jih kazal politični in vojni položaj. Krivo bi bilo tudi sedaj po opatijskem sestanku — tol- mačiti nadalje skupne avstro-ogr-ske-italijanskc obrambne politike kot čin kakšne posebne avstro-itali-janske vzajemnosti. Novi mornariški program, ki vsebuje tned ostalim 4 drednote, 4 hitre križarice, 14 torpednih ladij, 6 podmorskih, Je razdeljen tako, da se mora izvesti v 4 ali 5 letih. V tem času, ali pa še preje. se bo Avstro-Ogrska mornarica kvalitativno podvojila, ker bo razpolagala z 8 drednoti in najmodernejšo flotilo rapidnih križaric. Troški za ta pomorski program znašajo 425 milijonov K. Toda vojna uprava želi. da napreduje tudi v vprašanju moderniziranja armade. Pripravlja se zistematično obnavljanje cele artilerije in najpreje se zamenjajo nove havbice, ki so bile pred par leti nabavljene, s čisto novim tipom tega orožja. Zato ni Čudno, da se delegate pridobiva za »mirno in patriotično« delovanje (v smislu vlade, pa ne davkoplačevalcev). Toda kljub temu bo zasedanje precej nemirno. Normalno ni, da delegati v te delegacije sploh niso bili izvoljeni; iti da svojo nalogo sedaj brez pravice vrše, dasi-ravno jih parlament ni pooblastil. Njihov mandat je zastarel in imel veljavo samo za lanske, ne pa tudi za letošnje delegacije. Po zakonu se morajo delegati vsako leto na novo voliti. Sedanji delegati so bili izvoljeni 1. 1913 in so svojo nalogo že izvršili. Vsled obstrukcije v parlamentu sc niso vršile volitve. Vlada se je postavila na stališče, da so delegati izvoljeni za eno leto, eno leto od njihove izvolitve pa Še ni poteklo in da za to morejo izvrševati svoj mandat. Tako bodo delegacije to pot v položaju, da s svojim glasovanjem sankcijonirajo absolutistični režim grofa StUrgkha. V proračunu bodo morale sankcijonirati tudi postavke, ki se nanašajo na povišanje rekrut-ucg kontingenta, ki ga je dekretirala protiustavno, po § 14. Stiirgkhova vlada. Vsled pomanjkanja ustavne vesti, ki je za avstrijsko politično življenje tako značilno, ni sumnjc da bodo delegacije odobrile te postojanke. Toda kljub temu pride do ostre in brezobzirne debate. Gotovo bodo proti notranjem položaju češke radikalne stranke tudi v Budapcšti nadaljevale borbo proti Stiirgkhu. Toda zdi se, da se obstrukcija ne bo mogla izvesti, ker poslovnik delegacij ne daje te možnosti. Zato pa bo dosti ostrega kritiziranja odno-šaja med monarhijo in Srbijo in Rusijo. i _ Romanje k (iospej Sveti naznu- ' nja »feršČ. socialna Zveza« za tržaške in goriške Slovence. Misel je dobra — zdi pa sc nam, da bi se moralo k Gospej Sveti romati drugače in v drugem duhu -r- nego kam drugam. Gospa Sveta bi morala postati naša narodna božja pot — vsak Slovenec naj bi si štel za dolžnost, da enkrat obišče Gospo Sveto in njeno polje. Dr. Šušteršič je virtuoz v — pripogibanju tilnika n lomljenju hrbtišča. Njegovi govori v delegacijah so bili vedno naravnost ostudni, celo ministri so vedno z največjim zaničevanjem poslušali lakajske govore voditelja Slovencev in so si mislili v sebi; kar je preveč, je pa vendar preveč; ta človek ne pozna nobene meje in je bolj lakajski kot smo mu mi naročili, hi tega in takega človeka povzdiguje sobotni »Slovenec« v deveta nebesa kot vzor-Slovenca, ki ima velikanske, naravnost neprecenljive zasluge za slovenski narod. Te zasluge vidimo: odkar so Šuster- šičevi klerikalci takorekoč edini zastopniki slovenskega naroda v državnem zboru in absolutno gospod-stvo na Kranjskem, napreduje germanizacija na vseh koncih in krajih, Slovenci pa vedno in povsod propadamo. To so posledice »odločne« politike dr. Šušteršiča. Srečni Albanci! Kako se na Dunaju razni merodajni in nemerodajni ljudje prilizujejo Albancem, je znano. Vsak Albanec, ki pride na Dunaj je ugleden albanski prvak in vsakega potepuha, ki si pride iz albanskih gor ogledati Dunaj, sprejemajo z velikimi častmi. V »Danzers Armee-Zeiturig« priobčuje neki navdušen albanofi! članek o nekem Albancu, ki je na Dunaj prišel iskat službe, pa je slučajno ni dobil in se ic vrnil v Skadcr. Čisto navaden Albanec je to, ki je služil svoječasno kot vratar (kavaz) pri avstrijskem konzulatu v Skoplju in člankar vzdihuje in tarna radi tega, ker ta skipetarski »junak« ni dobil na Dunaju službe. Kaj si bo mislil o Avstriji in kaj bo pravil drugim Albancem v domovini o avstrijskem prijateljstvu! Cel članek o temu. to pa člankarja čisto nič ne briga, kaj pravimo Slovenci, ki smo avstrijski državljani, plačamo Avstriji davke in polnimo njene vojašnice in — nimamo nobenih pravic! Pa kdo sc bo brigal za nas. ko nismo Albanci, ko smo tako tako ponižni, da smo z vsem zadovoljni in se razburimo samo takrat, kadar nam kdo reče, da nismo dovolj patriotični, sicer smo pa mirni kot ovce. Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu priredi v soboto 2. in nedeljo 3. majnika t. 1. v Narodnem domu s začetkom obakrat točno ob H. uri zvečer ljudsko igro s petjem: Revčck-Andrejček. Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Matilde Verbič je imenovana prov. učiteljica Jožefa Znane za suplentinjo na ljudski šoli v Sv. Kartcljevem. — Na mesto obolele učiteljice Antonije Vohinc-Mikota je imenovana absolv. učit. kandidatinja Angela Škerlj za suplentinjo na ljudski šoli v Cerkljah v krškem okraju. — Dež. šolski svet je odobril imenovanje izprašane otroške vrtnarice s. Vincencija Abram na zasebnem učiteljišču Uršulink v Škofji Loki na mesto izstopivše otroške vrtnarice s. Gabrijele Ražman. Ogenj. Dne 24. t. m. v petek je izbruhnil ogenj pri posestniku Janezu Narobetu iz šmartna pod Šmar- Tacna, Vižmarjev in Rašice. Gasilcem se je slednjič posrečilo ogenj zadušiti. Pogorela je hiša imenovanega posestnika, ki se nahaja v Ameriki. Ker ni bilo nikogar doma, sc sodi, da so zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Aretacia vlomilca. »Dan« ie že poročal o vlomih, ki so se izvršili te dni v novomeškem in Zužcinber-škem okraju. Preteklo sredo sc je orožništvu posrečilo prijeti nekega tujega človeka, ki je bil zelo sumljiv in ki je tudi priznal, da se je udeležil vlomov ua Dvoru in Vinkovem vrhu. Prijetega vlomilca je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Žužemberku. Roparski umor. Dne 19. t. m. se je izvršil v Novem Kotu blizu hrvaške meje grozen zločin. Posestnik Mihelič je šel omenjenega dne zjutraj k maši in se ni vrnil do noči domov — zakasnil se je pri svojih sorodnikih. Miheličeva žena in štirinajstletna gospodarjeva sestra sta bili zelo v skrbeh za Miheliča in sta ga šli iskat. Ne daleč od hiše pa sta skočila iz grmovja in sta ju napadla ter zahtevala denar. Ker ga Miheličeva ni hotela dati, sta jo roparja pobila na tla. Miheličeva sestra je zbežala in je začela klicati na pomoč. Prihitela je v gostilno, kjer je bil njen brat in je povedala, kaj se je zgodilo. Mihelič je y drugimi ljudmi hitel na mesto ztočiria. Tam je našel svojo ženo mrtvo z r*s,b'to glavo. V ustih je itne'«* cunjo, da n mogla klicati na pomoč. Uboga žena, ki je bila stara knnaj sedemindvajset let, zapušča tri nepreskrbljene otročiče in najnJaiši izmed njih je star tri mesece. Roparja sta po izvršenem zločine pobegnila in ju doslej Še niso mogii dobiti. Kakor govorijo ljudje sta roparja Hrvata. Pri kuhi se oparila. Ivana Gliha iz Visokega pri Poljanah je te dni kuhala pičo za prašiče. Pri tem se je dekle tako oparilo, da je zadobilo težke opekline in da je moralo iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. * Nevaren tihotapec s tobakom. Na cesarskem mostu v Sarajevu je bil dne 24. t. m. ob navzočnosti velike množice ljudi hud boj med nekim stražnikom in nekim muselman-skini bogoslovcem, ki je hotel vtihotapiti tobak. Stražnika, ki je bil v veliki nevarnosti, da pade v vodo, sta rešila neki narednik in neki detektiv. Tihotapec je vrgel zveženi tobaka, ki je telita! pet kilogramov, v vodo in je pobegnil. Množica je gledala vse to početje čisto mirno. + Koncert futuristov. Dne 23. t. m. zvečer so priredili milanski futu-risti koncert, pri katerem je prišlo do krvavih pobojev med razburjenim občinstvom in med futuristi. Noži iir samokresi so igrali tu glavno ulogo. V dvorano je udrla policija da bi napravila red in ustavila krvo-prclitje. Deset oseb je od strelov iz samokresov in od nožev težko ra-nicnih. Prepeljati so jih morali v bolnišnico. * Avijatik in njegov spremljevalec sta se ubila. Dne 24. aprila sta padla v Turinu z aeroptaha poročnik Napoli in neki njegov spremljevalec. Oba sta bila na mestu mrtva. Kaj je bilo vzrok nesreči ni znano. * Špijonaža. Dne 15. in 17. t. ni. je rožožništvo v Prerovu pri Pragi aretiralo dvoje čeških tehnikov, ker sta bila na sumu vohunstva. Strah ima velike oči. - Veliko senzacijo ie vzbudil« t« dui y St»iii«ilavovu aretacija stotnika 20. OomoPranske- ga pešpolka Stanislava viteza pl. Hordyskcg. Pred kratkim je bil stotnik transferiran v Stryj, kjer so ga prijeli. Izročili so ga garnizijskemu sodišču v Przemvslu. * Roparski napad na duhovnika. V Nordkirchrm na Vestfalskem sta dva roparja napadla 701etnega katoliškega župnika Kerckoffa in sta ga oropala. Napad se je izvršil v župnišču. Župniku je prihitela na pomoč njegova kuharica, ki sta jo roparja težko poškodovala. Izstrelila sta nemreč nanjo več strelov iz samokresa. O roparjih ni ne duha ne sluha. * Velikanski požar. V skladišču hišne oprave firme Waring in Gil-lard v rue Charonne v Parizu je izbruhnil te dni ogenj, ki je v kratkem času uničil celo poslopje in poškodoval bližnje hiše. Skupna škoda znaša okrog poldrugega milijona frankov. Pri gašenju je bilo ranjenih več •vojakov. Ljubljana. Klerikalci hočejo rešiti slov. gledališče. V sobotnem »Slovencu« čitamo članek, ki je izšel iz vrst občinskih svetnikov S. L. S. V članku se odklanjajo nekateri nasveti, ki jih je svoj čas prinesel »Dan«. Glede podpore 15.000 K za slov. dramo se »Slovenec« z nami strinja. Dobra je tudi misel, da naj se vprašanje opere tešuje ločeno od vprašanja slov. d'?me. Nazadnje pravi: »Naše mnenje je. t eba je takoj storiti vse, da bo lavnatelj Bmšinik pri hrvaškem zem. ka.ahštu v Zagrebu v smislu svoje i^godbe vpokojen, razloček ffied pokojnino in njegovo sedanjo plačo naj bi pa žrtvovala dežela Prav ie, da dežela vsaj nekaj da za Ljubljano, pri tem pa bo prispevala tudi za splošno kulturno o korist, kar ie v prvi vrsti dobra ureditev domače slovenske drame. Občina naj da 15.000 K za slovenska dramo, ostalih 17.000 K naj dobi za gostovanje hrv. opera. Prepričani smo, da bi tako nastalo slovensko gledališče, ki bi bilo v ponos narodu in ki bi upravičeno moglo reflektirati kot cetralni umetniški gledališki zavod tudi na državne podpore. In ali bi se ne dalo napraviti kompromisa z »Dramatičnim društvom«, da bi bil zopet kinematograf v deželnem gledališču, katerega čisti dohodek naj bi šel res ves za prihodnjo sezono? — (AH je »Slovenec* pozabil, kdo je dal zapreti kinematograf? In kdo se je pritožil, ko je hotelo »Dram. društvo« otvoriti svoj kino v nekih prostorih, ki so mestna last!) — »Slovenec« pravi na koncu: Sedaj je za rešitev skrajni čas. Do I. junija mora biti vse urejeno, če hočemo, da iz sedanje krize ne postane res smrt slovenskega gledališča, ampak da se iz sedanje krize razvije boljše in popolnejše slovensko gledališče! Kljub vsem težkočam iti kljub temu, da je večina na magistratu sklenila razpustiti gledališko komisijo, klub občinskih svetovalcev S. L. S. gledališkega vprašanja ne bo v nemar pustil. Upati ie. da se posreči sestaviti na vse strani sprejemljive predloge. —- Nas prav veseli, da hočejo občinski svetovalci S. L. S. popraviti sramoto, ki jo je slovenskemu narodu naredil vodja njih stranke uničevalec slovenske kulture. Dvomimo pa, da se jim to posreči. — Vodstvu C. M. družbe. Po mnogih slovenskih krajih in mestih, so se letos prirejale veselice in plesi, iut korist naši C. M. družbi. Ud in a l.Jubljuna ie ostala v teni oziru mrtva, ter ni storila nobenega potrebnega koraka. Toda še je čas, da se ta točka, katero je trpela družba vsled tega — popravi. Kaj zmorejo naše narodne dame, to se je že mnogokrat pokazalo. Ali naj bi se ue priredila efektna loterija, katera bi bila družbi v korist? Za dobitke naj se pa družba obrne do slovenskih trgovcev. Ako bi jih ne dobili dovolj, naj se jih nakupi. Te korake bi bilo pa treba pospešili in izposlovati od ministrstva dovoljenje. Tako da bi se lahko prodajale, te srečke že na vsesokolskem zletu. -Resnično povedano, da tiste dni bi se jih piodalo — na tisoče! Posebno pa še, ako se naš nežni spol zavzame za to prodajo. Vsakdo si bode odtrgal, krono ali dve, da si nabavi srečko na korist družbi. Čuje.. se od vseh strani, da bode obisk vsesok. zleta velikanski. Mnogo je ljudi, kateri so že lansko leto obljubili, udeležiti se te slavnosti, ako bodo doživeli. Pa bodisi vreme kakoršnokoli hoče, se ga hočejo udeležiti. Samo dobre volje je 'A. P. CEHOV: V tenu. Poslovenil F. A. Srcdnjeveiika muha je zlezla državnemu pravdniku in dvornemu svetniku Gaginu v nos. Ali jo je mučila radovednost, ali je odšla tja vsled lahkomišljenosti ali pa vsled teme: vsekakor ni nosu ugajala na-vzročnost tujega telesa in zato je dal znamenje za kihanje. Gaghi je kihal, kihal z občutkom, z ostrim, piskajočim glasom in tako glasno, da se ie stresala postelja in da so zazveneli vznemirjene vzmeti. Oagi-nova žena, Marija Mihajlovna, velika, bujna blondinka, se je tudi prestrašila in se vzbudila. Pogledala je v temo. ozdihnila in se obrnila na drugo stran. Čez pet minut se je obrnila še enkrat in trdneje stisnila oči, pa ni mogla več zaspati. Ko je nekal časa zdihovala in se obračala semintia. je vstala, stopila čez svojega moža, obula si copate in stopila k oknu. Zunaj je bilo temno. Ničesar drugega ni bilo mogoče videti kot obrise dreves in temne strehe poslopij. Na vzhodu se Je prikazala jasna barva. Toda takoj so zakrili zopet veliki oblaki to svetlobo. Bila je zelo velika inegla in vse je bilo tiho. še celo čuvaj teh hiš je spal akoravuo je bil plačan zato, da je s trkanjem na desko motil nočno tišino; še celo divji petelini, edina divja perutnina, ki ni zbežala pred zimo, so molčali. Edino Marija Mihajlovna je bila, ki je prekinila tišino. Ko je stala pri oknu in gledala ven, ie nenadoma zakričala. Zazdelo se ji je, kakor bi od vrtne grede z visokim, obrezanim topolom šla proti hiši temna postava. Sprva je mislila, da je krava ali konj; a potem, ko si je po-mencala oči, je razločno videla obrise neke človeške postave. Nato se ii je zazdelo, da se bliža temna postava kuhinjskemu oknu in da tam kakor neodločna nekoliko postoji, nato položi nogo na polico in . . . izgine v temi okna. »Tat!« ji je šinilo v glavo in mrtvaška bledost je objela njen obrdz« In v trenutku ji ie podstavila njena fantazija pred oči ono podobo, ki je navadno strah letoviščarjev: tat stopi v kuhinjo: iz kuhinje pride v obednico . . . srebrno orodje na postranici . . . potem spalnica . . . kol . . , roparjev obraz . . . zlatnina . . . kolena so se ji zašibiia in mrzla groza Jo je spreletela. »Vasiliji« je zaklicala in pocukala moža. »Vasilij! Vasilij Proko-fičj Oh, moj Bog, leži kakor mr- tev! Zbudi se, Vasilij, lepo te pro- sim!<< T t . . - »U-no?« či nimam miru? Za vsak nič me zbudiš!« »Vasilij, prisegam ti, da sem videla, kako je stopil človek skozi okno.« »No, kaj pa je to hudega? Naj stopi . . . Najbrže je Pelagejin gasilec, ki jo obiskuje.« »Ka-aj? Kaj praviš?« »Pravim, da je Pelagejin gasilec. ki jo obiskuje.« »To je še huje!« zakriči Marija Mihajlovna. »To je še huje kot tat! Jaz ne trpim v moji hiši nikakega nesramnega imčetja!« »Kako si nedolžna! »Ne trpini nikakega nesramnega početja!« Ali je to nesramno početje? Cernu rabiš brez vzroka take besede? Ljuba žena, to se godi od začetka sveta iu je vsled vedne rabe posvečena stvar. Zato pa je ravno gasilec, da more priti it kuharicam.« »Ne, Vasilij! Tu pa me ti ne poznaš! Niti v mislih ne morem strpeti, da bi se v moji hiši kaj takega . . . kaj takega . . . Prosim, pojdi takoj v kuhinjo in mu ukaži, naj se pobere! Takoj! In zjutraj bodem povedala kuharici, naj se ne predrzne nikoli več početi kaj takega! Kadar bom jaz umrla, potem uganjajte v svoji hiši nesramnosti; a sedaj ne pustim! Prosim, pojdi!« »Vrag te vzemi!« zamrmra Ga-Kin jezno. »No. pomisli vendar v svoji omejeni babji pameti: čemu naj grem tja?« »Vasilij, iaz se ue onesvestim!« Gagin je pljunil, si obul copate, pljunil še enkrat in se napotit proti kuhinji. Bilo je tema, kot v zabitem sodu. in državni pravdnik se fe mogel pomikati naprej le tipajoč. Med-potoma je našel vrata sobe, kjer so spali otroci, in je zbudil pesterno. »Vasilisa«, je rekel. »Včeraj zvečer si vzela mojo nočno suknjo, da jo očistiš. Kje je?« »Dala sem jo kuharici, da jo očisti, milostni gospod!« »Zopet nered! Vzamete lahko, a da bi položili stvari na svoje mesto, vam ne pride na misel . . • $e' daj naj pa hodim okoli brez no^1 suknje!« Ko je prišel v kuhinjo, ie smo tja, kjer je v skrinji pod sh ram n kuhinjsko orodje spata ku • Jokal ie in le <^,1 “ eh ta No. kaj se' pa hliniš? Saj ne spiš! Kdo je stopil ravnokar k tebi skozi okno?« »Kaj? No, kaj takega! Skozi okno je stopil! Kdo naj pa pride?« »Ne govoriči . . . Kaj bi se prepirala! Povej raje svojemu častilcu, naj se mirno odstrani. Ali slišiš? Tu nima ničesar opraviti.« »Gotovo niste pri pameti, ljubi gospod! No, kaj takega! Ali mislite, da sem neumna, da mi boste očitali kaj takega. Ves ljubi, dolgi dan se potreba, katere pri naših vrlih narodnih damah nikoli ne zmanjka, kadar sc gre za kako koristno delo. Trud bode pa obilo poplačan, mogoče še boljše, kakor si mislimo. Toraj na delo. — Prijatelji družbe. — .lurjevatije. Pasi je v soboto zvečer deževalo, je bil včeraj lua-sen dan. Zato je vse hitelo na giad. Popoldne je bil grad tako poln, kakor menda še nikoli. Kar trlo se je ljudstva. Zato le veselica na grajskem dvorišču krasno uspela in so 'sc veseli Jurjevci vračali pozno zvečer v mesto. — Koncert »Glasbene Matice« je bil tudi včeraj dobro obiskan. Dvorana nabito polna. Vodja Hubad je dobil lep venec in so ga pevci posuli z rožami. Venec je dobil tudi g-Levar, g. Bilina pa šopek. Več jutri. — Slovan, XII. 4.: Mi kapitani. R. Maister. — Nočna melodija, Stano Kosovel. —1 Stric Sim en, Ivan Cankar. — Prebudi se. Pavel Golia. — Merticheva nova vera. Etbin Kristan. — Ob uri mraka. Pavel (iolia. — Ob slovesu, Stano Kosovel. — Zimska, Fcdja Dmi-trijev. — Ivan Grohar. Rihard Jakopič. — Grohar, javnost in kritika. Ivan Vavpotič. — Povabljen nepo-klicancc. Prostoslav Kretanov. — Molitev, Niko. — Sreča, Vida. — Nove smeri, Albin Ogris. — Vojna, Ivan Albrecht. — Listek. '7~ Domače ognjišče, VIII. 4. Asebina: J. Pahor: Proletarski otroci. Orest: Pripovedka. — R. F. Magjer: Najnovija hrvatska onila-dinska književnost. — J. Žirovnik: K vzgoji dobrega srca. — France Gmajnar: Idila. — Pregled. — Priporočamo! — Konfini na sredi ceste. Cesto proti Stepanji vasi so zadnji čas nekaj razširili. Mesto da bi bili pa odstranili občnem ob desni strani tudi konfine, so jih pustili stati ravno na sredi ceste da sc zadevajo vanje — konji in ljudje! Anton Belec, načelnik okr. cestnega odbora za ljubljansko okolico in župan Korbar, seveda teli konfinov ne vidita, — kdo sc bo tudi za ceste in konfine brigal — dovolj jc, da se. nad to zanikrno-stjo škandalizujejo vozniki in ljudje, ki imajo tod opraviti. Privoščili bi zato tako Belcu kot Korbarju, da bi Prišli enkrat s temi konfini v dotiko tiuH njuni trdi buči. morda bi njuni možgani potem boljše fuukcijoiiirali če bi prišli v — drugo lego! — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani uljudno vabi vse cenjene izvršujoče in podporne člane na redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih g. Cundra (pri Pcr-lesu) y Prešernovi utici * dnevnim redom. ,, ,T Nogo si je zlomila. Služkinja Manja Leskovic iz Sv. Petra ceste je padla te dni po stopnjicah in si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. — Nepreviden kolesar. Neki neroden kolesar se je te dni zaletel "a cesti v 24letno krojačevo ženo Nežo Kovač iz Zgornje Šiške s tako silo, da je žena padla na tla in da jc dobila težke telesne poškodbe in da se je onesvestila. — V. redni občni zbor društvo državnih sodno pisarniških oficijan-j°v in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 3. Rajnika 1914 ob 3. uri popoldne v uha- • . bri »Kroni« v Gradišču, z ya]nitn dnevnim redom. budim in delani; počitka niti ne poznam; in ponoči naj pa pustim, da se mi očita kaj takega! Štiri rublje zaslužim na mesec, čaj in sladkor si moram sama kupovati; in potem tako očitanje, to je edini dobiček, ki ga imam od tega . . . Služila sem ze v trgovskih družinah; toda take Sramote še nisem doživela.« »No, no. prenehaj vendar s Svojimi lamentacijami. Še ta tremi- *ck naj izgine tvoj ljubček! Ali slišiš?« »Sramujte sc. milostni gospod!« K rekla Pelaj^ja; glas se ji je trc-kakor bi sc hotela jokati. »To je ■mkana, odlična gospoda, a nima n.l ,10i m a, kako nam je lnido vsled nega r?e.v|čiac, vsled našega nesreč-»Žaliti'nas «5a,<< l u se razi°kaIa. mamo nikog!LS(;vetla lahko; saj ni-»No . . inč.’ bi nas branil.« vseeno! Prišel semie vcndar či,sto me je poslala milostna11" zat°’ 7 radi mene spustiš lahko , samega škrata, meni je ekf1 10 eno.« sto vse- M«wJŽ?Vni l,raVd"ik Se le Ztislis a1, da ne ravna Prav s tem k sop?Ja.njem’ in je sk,enil vrniti se v fV' . bila si m fclaScia-« ie rckel- »do-očistiš; kh\ oPa,”° Sl,kn5°’ da i0 »Oh ^ Pozabila'seli!0sl,li gospod, oprostite; Vis>' Poleg OFn*>OŽiti i0 va,n na St0,> ^ "blišča na žeblju.« Po sestanku italijanskega ministra v Voloski - Opatiji so pisali italijanski listi, da sc je na tem sestanku razpravljalo poleg drugega tudi o tem, da bi se izpiti, prestani na visokih šolali v Italiji, priznali za veljavne tudi v Avstriji. — Sedaj pa pišejo tukajšnji laški listi, da so izvedeli od informirane strani, da na tem sestanku v Volosko - Opatiji ni bilo niti govora o tem. Upajo namreč, da je to tem bolje, in da dobijo tem prej fakulteto. Bomo videli. Odmevi nemirov na trgovski visoki šoli Revoltella v Trstu. Posledice nemirov na trgovski šoli v Trstu so to, da ostane 1. razred zaprt do konca tega šolskega leta. V ostalih treh višjih razredih pa se je pričelo z rednim poukom pretekli teden. To pa. se razume, nikakor ni pogodu Lahom. Zato prirejajo shode, kjer zmerjajo Slovence ter zvračajo vso krivdo nanje, pritepence. Da se Lahi bojujejo, tega jim ne zamerimo, toda, da so v tem boju tako strupeni in zlobni, tega jim ne moremo odpustiti. Sedaj pošiljajo resolucije na vse konce in kraje in poživljajo ravnateljstvo Revoltelle, očeta župana, državne poslance itd., da jim priskočijo na pomoč ter izprosijo od vlade dovoljenje, da se zopet odpre 1. razred Revoltelle. — Upamo pa, da je vlada natančno informirana o dogodkih na Revoltelli in da, čeprav jim da dovoljenje za otvoritev 1. razreda Revoltelle, vendarle ne pozabi, kje so bili krivci in povzročitelji nemirov na Revoltelli. Ob enem prosimo naše poslance, naj malo zasledujejo naše nasprotnike ter vračajo zob za zob. Nov vodovod za Trst. V odseku mestnega sveta za zgradbe se jc sklenilo zgraditi nov vodovod za Trst. Vodo zajamejo pri izlivu Timave. Ta vodovod pa bo samo pro-vizoren. vendar bodo znašali stroški za to napeljavo, katero si bo izposodil mestni magistrat in jo bo a-mortiziral šele v 46 letih. — Pozneje pa se bo gradilo drug vodovod, ki bo prinašal vodo ali iz Furlanije ali pa iz ene izmed trebanjskih jam na Krasu. O tem bo odločila posebna komisija, ki ima nalogo študirati to vprašanje in priti na dan z načrti in konkretnim predlogom v teku enega leta. Razno iz Skednja. V plavžih sc dogajajo dan na dan razne nesreče. V petek je bil žrtev Jožef Schcr-zat, star 34 ct. stanujoč v ulici A-merigo Vespucc! 34. Omenjeni te- 2r.ak io iiyr>1 takoiincnovano »trombo«, t. j. široko cev- ki je napeljana na nižje ležeče prostore, na katerem so po-staljenc tračnice. Rremog, ki je nametan v »trombo«, ostane v njej toliko časa. dokler ne doseže določeno težo. Ko je ta dosežena, sc ccv avtomatično odpre in premog pade v žcezniški voz. ki je napeljan pod »trombo-. — 1 ežak Scherzat pa je bil tako nesrečen, da je padel v »trombo., ravno v hipu, ko je dosegel premog določeno težo. Premog se je vsul iz cevi, težak pa ni utegnil pasti skozi cev, zakaj ta se zopet zapre, kakor hitro se je vsul premog iz nje. V hipu. ko so se vrata zaprla. je že bil delavec z nogami izven cevi; zaklopnica mu jih je stisnila s tako močjo, da mu je zlomila kosti Tipajoč je našel Gagin poleg ognjišča spalno suknjo, jo oblekel in odšel proti spalnici. Ko je odšel mož. se je vlcgla Marija Mihajlovna na posteljo in čakala. Približno tri minute je bila popolnoma mirna; a potem jo je pričela mučiti bojazen. »Koliko časa hodi!« si jc mislila. »Vesela bom. če je tam-Ic . . . nenraven človek. A če je tat?« In njena fantazija ji je postavila podobo pred oči: njen mož pride v temno kuhinjo . . . udarec s kolom po glavi . . . izdihne brez vzklika . . . luža krvi . , . Preteklo je pet minut, pet in pol; sedaj jih je že šest. Mrzel pot ji stopi na čelo. »Vasilij!« zakriči. »Vasilij!« »No, kaj pa kričiš? Saj sem tu!« Zaslišala jc glas in moževe korake. »Gotovo si že umorjena, kaj?« Državni pravdnik je stopil k postelji in sedel na njen rob. »Nikogar ni bilo,« je rekel. »Ti si si samo mislila, babnica prismojena . . . Lahko si popolnoma mirna; tvoja neumna Pelageja je ravno-tako sveta, kakor njena gospa. Kakšna bojazljivka si!« _ Državni Pravdnik je pričel kr-scevati svojo ženo. Postal je popolnoma čil in tudi spati ga ni veselilo. »Taka bojazljivka!« je rekel smejoč se. »Jutri pojdi k zdravniku, na obeli nogah. Revež je vpil, ali cev je tako dolga, da ga ni slišal nihče. Slučajno so zagledali nekateri delavci noge, ki so visele iz zaprte cevi — in takoj so bili prepričani. da se je zgodila nesreča. Odprli so zaklopnico ter potegnili moža iz cevi ter ga odnesli v tvorni-co, kamor je bil poklican zdravnik, da mu je dal prvo pomoč. Pozneje je bil delavec odpeljan v bolnišnico. Lahko si mislimo, v kakšnem groznem položaju se je moral nahajati ubogi delavec v tej strašni cevi. — Včeraj se je vršil na škedenjski šoli roditeljski sestanek. Predaval je učitelj škedenjske šole g. Ferdo Kleinmayer. Učiteljstvo je sklenilo prirediti pogostoma taka koristna predavanja, ki imajo predvsem namen združevati šolo in dom. — V otroškem vrtcu »Lega nazionale« v Skednju je ponesrečil v četrtek en otrok. Nekateri trdijo, da je padel z okna, drugi pa trdijo, da je padel na dvorišču in zopet tretji govore, da mu jc priletelo nekaj v glavo. Glavno je to, da ie imel otrok veliko rano na čelu in da ga je moral zdravnik obvezati. Naslednje jutro je bil otrok še dobre- volje in je še hodil po cesti, zvečer pa je nenadoma umrl. — Siri se govorica, da je otrok umrl vsled dobljene rane. Ali je nastalo zastrupljenje krvi, ali pa da je umrl vsled pretresenja možganov. Da bodo oblasti na jasnem, so odpeljali v soboto otroka v mrtvašnico k Sv. Justu, kjer bo seciran. O tem dogodku, ki ga škedenjski Lahi in re-negatje tako zakrivajo, bomo še poročali, kakor hitro izvemo podrobnosti, O smrti Teodora Dreherja. Danes so prinesli tukajšnji listi vest. da je umrl Teodor Dreher, sin milijonarja. Teodor Dreher se je namreč poncsrečil z avtomobilom blizu žel. postaje v Willersdorfu. — Pred pivovarno A. Dreherja in pred zalogo Dreherjevega piva na Istrski cesti so razobešene žalne zastave. Ljubljanski igralci na tržaškem odru. Kakor že drugod, tako so priredili ljubljanski igralci tudi v Trstu dve predstavi (22. in 23.), ki sta izborno uspeli. Škoda le, da je bila prvi dan premajhna udeležba. Naslednji dan pa je bila boljša. — Naši ljudje nc posečajo ladi gledališča med tednom. Mnogi pa tudi niso bili opozorjeni na ti predstavi.— reklame je bilo zelo malo. Prihodnjo nedeljo pa se povrnejo ljubljanski gledališki igralci v Trst iz Istre ter priredijo v nedeljo kaj- dve predstavi, jKipoldnc in zvečef. Upamo, da bo za ta dan malo več reklame in -agitacije fn da bo r.nSc gledališče polno. Čudak, ki je stanoval v votlini. V gozdu, ki je last barona Leonoma in ki se nahaja ob openski cesti, se je skrival že kaki dve leti človek, o katerem ni nobeden vedel, ne kdo ad je, ne s čim se preživlja. Stanoval jc v neki votlini, v katero je nanosil nekaj slame in listja. V votlini je ostajal ves dan in šele zvečer je prilezel iz nje ter sc potikal po gozdu. Ogibal se je ljudi, z nikomur ni govoril; pa tudi ljudje so se ogibali tega čudaka. Oblastnijc pa se niso brigale za človeka, ki jim ni bil prav nič na poti. Baron Leonom pa niti sanjal ni, da biva v njegovem gozdu kak človek. — Dve leti je živel tedaj ta puščavnik v tej votlini, v zadnjem času pa ga ni bilo več opaziti. Pred da te ozdravi tvojih halucinacij. Ti si duševno bolna!« »Kako nekaj čudno diši«, je pripomnila žena. »Tako nekako po česnu . . . ali po zelnici.« »N-ja. Nekako tako diši, ja ... Nič več ne morem spati. Veš kaj. luč bodem napravil ... Kje so vžigalice? Ravno sem se domislil, da ti lahko pokažem fotografijo državnega pravdnika pri apelacijskem sodišču. Včeraj se je poslovil od nas in podaril vsakemu svojo podobo z lastnoročnim podpisom.« Gagin jc podrgnil z vžigalico po steni in napravil luč. Toda preduo sc je pomaknil za korak od postelje, da prinese fotografijo, je zaslišal pretresajoč, močan krik. Ozrl se je iti zagledal dvoje široko odprtih oči, ki so ga gledale z začudenjem, stra- j hom in jezo. »Ali si v kuhinji slekel svojo spalno suknjo?« je vprašala žena. Obledela je popolnoma. »Kako to?« »Poglej se!« Državni pravdnik se je ozrl in se glasno začudil. Na njegovih ramah je visel namesto spalne suknje plašč nekega ognjegasca. Kako je prišel do njega? Ko se je trudil z rešitvijo tega vprašanja, si je predstavila žena v svoji fantaziji novo, strašno, grozno podobo: Tema, tihota, šepetanje in tako dalie, in tako dalje ... '} v~r ‘ Gost«?«; Anton Ivančič TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ■ izborno mrzlo in gorko kuhinjo. _____________________ par dnevi sta se ojunačila dva kmeta in sta sklenila stopiti v votlino, da vidita, kaj je s čudakom. Našla sta ga napol nagega in mrtvega. Prišli so stražniki, zdravnik, komisije itd., naposled pa je bilo prepeljano truplo k Sv. Justu, kjer bi imelo biti secirano. Zdravniki pa so se premislili in so izjavili, da je umrl čudak naravne smrti, ker ne kaže njegovo truplo nobenega znaka nasilja. (Mislilo se je namreč, da je bil čudak morda napaden in umorjen.) Secirali pa ga niso tudi zato nc, ker se je začelo truplo že razkrajati. Po mnenju zdravnikov je morala nastopiti smrt pred desetimi dnevi. — V votlini so našli stražniki delavsko knjižico, ki je pisana na ime Jakob Benčiua, star 52 let, doma iz Postojne, po poklicu drvar. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. Dunaj, 26. aprila. Cesarjevo zdravstveno stanje je neizpremenje-no. Uradni komunike pravi, da je zadovoljivo. SIJAJEN MANIFESTACIJSKI SHOD V GORICI. (Telefonsko poročilo našega rednega poročevalca.) Gorica, 26. aprila. Danes se je vršil ob četrt na enajst predpoldne v Trgovskem domu velik inanifesta-cijski shod ob ogromni udeležbi go-riškega Slovenstva. Dvorana in galerija sta bili polni. Zborovanju sta prisostvovala tudi državna in deželna poslanca dr. Gregorin in Fon. Nadalje dež. poslanca dr. Podgornik in Furlani, ter docent Bogomil Vošnjak. Vsi govorniki so slikali italijanske napade na slovenske postavne zahteve In so želi za svoja izvajanja veliko pritrjevanje in buren aplavz. Proti rcciprotitetl v tej obliki, kakor jo hočejo izvesti vlada, so protestirali vsi udeleženci z govorniki vred. Zahtevali so, da se ustanovi reciprociteta vseučilišča, ki bo veljala za vse jugoslovanske dežele, ne pa samo za del naroda. Po zborovanju se je množica polagoma razšla. Ob straneh Trgovskega doma je bila pripravljena policija. Iz ljudskega vrta je strupeno sikala italijanska po-uličad, redarji pa so skrbeli, da se je razhod izvršil v najlepšem redu in miru. Tako je potekel dan zborovanja goričkega dijaštva. (Obširno poročilo prinesemo.) MAŠČEVANJE RADI PREPOVEDI Gorica, 26. aprila. Tukajšnje glavarstvo je prepovedalo Italijanom obhod po mestu. Ker se Italijani vendarle niso nadejali tudi prepovedi shoda, jih je druga prepoved tako razkačila, da so izdali izzivajoče lepake, ki so jih nalepili po uličnih zidovih. POSKUŠEM NAPADI. Gorica, 26. aprila. Po današnjem zborovanju je hotela italijanska dru-hal napasti mirne Slovence. Nakana se je pa izjalovila. Tukajšnje oblasti so pravočasno poklicale redarje iz Trsta, ki bi v slučaju potrebe nastopili složno z goriško policijo. ZASTRAŽEN TRG. Gorica, 26. aprila. Trg, kjer so Hoteli zborovati Italijani, je policija zasedla. SHOD V MARIBORU. (Telefonsko poročilo.) Maribor, 26. aprila. Narodno politično društvo »Maribor« v Mariboru je sklicalo za danes svoj prvi iavni shod. Udeležba je bila častna, dasl je bilo radi nedelje za prvič pričakovati malo ljudi. Govorili so drž. poslanec dr. Ravnihar iz Ljubljane, dež. posl. dr. Kukovec iz Celja in dr. Sernec iz Maribora. Sprejete so bile en bloc sledeče resolucije: I. Slovenci, zbrani dne 26. tnal. travna 1914 na javnem shodu v Mariboru. razumevajo položaj mariborskih Slovencev kot najmočnejša severna slovenska straža slovenješta-jerske zemlje. Spominjajoč se leta 1414, ko ]e bil zadnjikrat v slovenskem jeziku Ali ste že bili v čevljsvrziici ntona Javernika, Trst, ===== ulica Farnetto 33 ? ? ==> Sprojomjijo ho tuili popravilu. vladar karantanskih Slovencev, se zborovalci dobro zavedajo, da so v zadnjem SOOletju bile teptane pravice slovenskega naroda in slovenskega jezika. Računajoč in pravilno ocenjujoč zgodovinski razvoj slovenskega in sosednjega nemškega naroda, vidijc Slovenci, zbrani na tem shodu, rešitev in boljšo bodočnost slovenskega naroda v poglobitvi absolutne narodne zavesti v kulturnem in gospodarskem razvoju ter poživljajo ves slovenski narod, da se upre z vsemi zakonitimi sredstvi in z najodločnej-šlnt bojem oroti nadaijnemu ponemčenju obmejnih Slovencev. Smatrajo, da so Slovenci važen činitelj na jugu monarhije, najboljši stražnik proti najnevarnejšemu sovražniku habsburške dinastije na jugu. Zato trde, da je slovenski narod kot čuvaj ob ključu k Jadranskemu morju upravičeu zahtevati od države, katere del je slovenska zemlja, da ga ne ovira v njegovem na-rodno-gospodarskem razvoju. Trde, da je dolžnost države, v interesi: enakopravnosti, pospeševati razvo' slovenskega naroda. Z ozirom na sedanji težavni mi traujepolitičui položaj, smatrajo potrebno, da se v okvirju avstrijske državne polovice slovenske dežele in pokrajine združijo v eno upravno celoto. II. Slovenci, zbrani dne 26. mal, travna na jav. shodu v Narodnem domu v Mariboru zahtevajo, upirajoč se na člen XIX. osnovnih zakonov, da se odpravijo kričeče krivice ki se gode slovenskemu narodu na polju šolstva in uradovanja, ter se izvede popolna ravnopravitost, Zahtevajo pa zlasti, da se pri vseh slo venještajerskih javnih uradih nastavljajo le uradniki, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi. Zahtevajo, da se v bodoče pri vseh sloveuještajerskih državnih uradih, zlasti tudi pri osr. uradih sprejemajo uradniki slovenske narodnosti po razmerju s številom slovenskega prebivalstva. Zahtevajo, da se v deželni službi štajerski da Slovencem primerno število uradniških mest. Zahtevajo čim preje razrešitev celjske slovenske gimnazije — nižje — v višjo gimnazijo; zahtevajo, da se ustanovi v Ljubljani nadsodišče za Kranjsko, Slovenještajersko in Koroško. Zahtevajo, da se v spodnještajerskih mestih uvede proporcijonalui volilni red. III. Slovenci, zbrani dne 26. mal travna 1914 na javnem shodu v Nar. domu v Mariboru, zahtevajo, da pristojne oblasti občinskega predstojnika v Studencih prisilijo, spoštovati zakone, da mu takoj zaukažejo razpisati komisljonaini ogled za stavbo slovenske šole, ki jo bo v Studencih zgradila D. C. M.; zalite vajo, da se mestnemu magistratu v Mariboru zaukaže, da mora dovoliti naleplje-nje slovenskih plakatov na javnih, v to določenih prostorih. VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI. Splošen položaj. Mesto Mehika, 26. aprila. Navdušenje Mehikancev brez razlik« strank prekipeva. Dosedanji revolucionarji so se vsi združili s Huerto, o katerem narod z velikim navdušenjem govori. Ves narod se oboro-žuje. Vojni upravi na razpolago se je dalo tudi 30.000 učencev, vsi uniformirani, ter 5000 žena-delavk. Podjetja so odpustila delavce ter jim obljubila skrbeti za družine, če vstopijo v vojsko. Delavstvo je vstopilo v armado. Prostovoljci neprestano odhajajo proti Veracruzu, kjer so boji med prebivalstvom in Ameri-kanci zahtevali obilo žrtev na mehi-kanski strani. Ker Amerikanci nameravajo v hitrici korakati proti mestu Mehiki, da ga zavzamejo, nameravajo Mehikanci razbiti vse mostove med Ve-racruz in Mehiko. Amerikanska vlada grozi s strogostjo, če se to zgodi. Mehika, 26. aprila. Atnerikan-ske vojne ladje začenjajo ogrožavati tudi pristanišče Tampico. Seveda se tu izkrcavanje ne bo vršilo s takšno lahkoto kot v Veracruzu. Washington, 26. aprila. Položaj na severnovzhodni meji mehikanski postaja za Atnerikance vedno kritič-nejšl, ker so Mehikanci udrli na vsej črti čez mejo, ker Je amerikanska meja brez vojaštva. Mehika, 26. aprila. Od ainert-kanskega brodovla ogroženo Je tudi mehikansko pristanišče Salina Cruz na obali Tihega oceana. Prebivalstvo in posadka sta mesto zapustila. Mehika, 26. aprila. Položaj za Mehiko je nevaren za to, ker so ine-hikanske čete brez zvez med seboj in da bo združenje silno težko. Vsled revolucije so se čete namreč popolnoma razdelile. JUŽNOAMER1KANSKE REPUBLIKE PONUJAJO POSREDOVANJE. Washiugton, 26. aprila. Včeraj zvečer so se oglasili pri državnem tajniku Brianu poslaniki Brazilije, Argentinije in Čile, da bi tivaževali o možnosti prijateljske rešitve ine-hikanskega vprašanja s posredovanjem njihovih vlad. Prezident Wilson je sprejel po posvetovanju v Beli hiši ponudbo iužnoauierikanskih poslanikov. Odgovor, ki ga je dal prezident poslanikom, je imel naslednjo vsebino: Združene države se ne morejo odločiti to velikodušno ponudbo zavrniti, vsled česar ponudbo tudi sprejemajo. Vendar se pa mora računati z možnostjo, da bo zavzeto na strani onih, ki izvršujejo v Mehiki vojno akcijo, proti Združenim državam tako sovražno stališče, da se s častjo Združenih držav ne da združiti. Vendar je pa veliko upanje, da bo akcija iinela dober uspeh. Po odgovoru so se poslaniki imenovanih republik s poslaniki iz Peru, Bolivia, Costarica, in Panama sešli na posvetovanje. Sklep store šele, ko bo znan odgovor prezidenta Hnerfe. SREBRO BO DRAŽJE. Berlin, 26. aprila. Vsled sovražnosti med Mehiko in Ameriko se ustavi produkcija srebra in srebrni predmeti se bodo /dražili. BEGUNCI. Washington, 26. aprila. Kanadski konzul poroča iz Veracruz, da je bilo 125 beguncev, ki so se vozili iz Mehike proti obrežju, od železnič-nega osobja izloženo in puščeno na prostem. Sele po več urah jih je sprejel posebni vlak In pripeljal na obrežje. Med begunci so se nahajale tudi žene in otroci. ALBANSKE ZADEVE. Drač, 26. aprila. Iz poluradnega vira se poroča: Diference v vprašanjih, ki se tičejo Eplra, so na male nevažne točke odstranjene. Drač, 26. aprila. Danes popoldne )c dospela pred Drač Italijanska volna eskadra, sestoječa iz 3 vojnih ladij in 3 torpedovk pod poveljništvom Abruškega vojvode, Vojvoda je bil sprejet v posebni avdijenci od vla-larja. TRIHINSKA EPIDEMIJA NA ŠPANSKEM. Madrid, 26. aprila. V vasi So-bria se je razširila trihinska epidemija. Obolelo je 30 oseb; 4 so umrle. REKRUTI IZ NOVIH KRAJEV. Bclgrad, 26. aprila. Danes dopoldne so bili zapriseženi pred kratkem dospeli rekruti. Prisotni so bili kralj, prestolonaslednik, vojni minister in druge visoke osebnosti. GRKI IZGANJANI. Atene, 26. aprila. Iz Drinopolja In Enosa je bilo zopet 140 Grkov izgnanih. NOVI KURZ V ČRNI GORI. Cetinje, 26. aprila. Diferenc, ki so dalje časa obstojale v črnogorskem ministrstvu, je konec. Zgodila se je rekonstrukcija kabineta v tem smislu, da se je upoštevala nova napredna stranka v Črni gori. Izstopila sta minister notranjih zadev Gojnič in naučni minister Mijosko-vič. Na njihova mesta sta stopila Sava Vuketič kot notranji in podpredsednik skupščine Gavrilo Gero-vič, osebnost znana izza bombne afere (bil jc tudi obtožen) kot naučili minister. VOLITVE V FRANCIJE Pariz, 26. aprila. Volitve potekajo čisto mirno in niso bile motene z nobenim dogodkom razven v Marseille, kjer je na kandidata Bojerja neznan mož streljal in ga na roki ranil. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inscrentl v znamkah. Zakllučeh malih oglasov ob 6. url zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, 251—x Dva boljša krojaška pomočnika sprejmem takoj Josip Ahčin. Mesto vsakega posebnega obvestila. V globok! žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naša ljubljena soproga, hči in sestra, gospa Marijana Malenšek roj. Lauter v soboto ponoči ob 10. uri po mučni bolezni, previdena s sve-hmi zakramenti v 23. letu svoje starosti blaženo v gospodu zaspala. H 1 a-7 Po,fire.b ,drap’ nepozabne pokojnice bo v pondeljek, dne aPri'a ’• ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Kopitarjeva ulica st. 4 na pokopališče k sv. Križu. fev. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v torek ob pol 9. uri zjutraj. Bodi nepozabljeni ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 27. aprila 1914. v v Žalujoči rodbini Malenšek in Lauter. i. slov. pogrebni zavod .loslp Turk Pozor trgovci! Na glavnem trgu v Kamniku sc oddajo v najem lepi trgovski lokali * opravo vred. Prostor jc jako ugoden za vsakovrstno trgovino. Pojasnila daje F. <’vek v Kamniku. 2 motorja za električni obrat, eden 4, drugi 5 H-P. 300 voltov, eden popolnoma nov, se prodasta za vsako ceno pri A. TRINK, Ljubljana, Linhartova ulica it. 8. Kneza Auersperga radioaktivno kopališče Toplice na Kranjskem Postaja dolenjske železnice Straža-Topliec, Akratov vrelec 38flC, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (isliias), nevrastenija, hlsterla, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo. Sezona od L maja do 1. oktobra. Cvetlični salon Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 (zraven pošte) priporoča nagrobne vence, šopke in vsakovrstne cvetlice po najnižjih cenah. Točna in solidna postrežba! Brzojavi na VIKTOR BAJT, Ljubljana. L. MIKUSCH Ljubljana/Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila sc izvršujejo točno in solidno. •PORODNIŠNICA. JI. 1 LoJlJBLtJANA ■ KOMENSKEGA'GUGA ■'< 1W f/ .oef-zdravnik; primarij ■ D^- FR. DERGANC j® Modni salon . SEDEJ-SJRNADžSr ana, ul se piiporoča cenjenim damam. Najmodernejši slamniki. Žalni klobuki. GVIDON ČADEŽ Ljubljana, Mestni trg štev. 14. Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate m vse - - - druge modne predmete, - - - Št 25.045/13. Razglas. Odda se yeč voz konjskega gnoja vprašanja na: OROSLAV DOLENC Ljubljana, Wo1fova ulica št. 10. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tndor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel im* krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen jc z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse Informacije, prospekte, daje zastonj in Iranko lastnik hotela. V smislu sklepa seje občinskega sveta z dne 4. oktobra 1913 Dreoovbduid podpisani mestni magistrat na podlagi § 60. gozdnega zakona- cPovCdHl* 1. Postajanje m hojo po mestnih gozdih, razen po narejenih potih 2. Nabiranje suhljadi, kostanja, jagod in gob, kakor tudi smole ‘ 3. Zasekavanje m žarezovanje drevja, lupljenje lubada in plezanje na drevte 4. Kopanje, sekanje, ruvanje in vsakoršno drugo poškodovanie mlndlia drevja grmovja ter sploh tudi drugih gozjlnih naprav. 1 mladega koSnjo ,H™ePtev ('.n,e if31. ^ ^"ie »m«., k.menj, pK,„ «, Prestopki zapadejo zakoniti kazni. Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. aprila 1914. Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta štev. 19 oblastveno konc. inštalater za električne naprave, luči, prenos pint ™JC t l zvonil, telefonov itd. Strelovodne napravi Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste ;VkX,ai°.p;2r »BALKAN" Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: THJST) mednarodna špedicija, špedicije in aacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladftža, tleti' fn»MMUni.®dtnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje •/» selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi poliiitte* nitni vozim. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotadje itd. bpedfcyski nrad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „l)nlnin(le“ delniška parobrodne dnizbe v Trst«, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona naro-brodne družbe D. Tripcovih A Co, Tret Avstrijskega l.lovda Cunard-Lfne m j. Ib n. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ,Jadranske banke*. Zmerne cen.©. Točna postrežba^ Modistinja Minka Horvat, dffSH. Priporoča svojo veliko zalogo damskih i« otroških klobukov, Športnih čepic in vseh potrebščin za mo> distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. ■VABILO na pomladanski gostilničarski ss izlet na Brionske otoke = ki se vrši 5. in 6. majnika t.l. Odhod iz Ljubljane 5. majnika z brzovlakom ob 6 uri ^ \i rv.,..*; v Prihod v Polj ob 1. uri 42 min. Popoldne ogled-S Ž' tosti v Pulju. Prenočuje se v Pulju. 6. majnika zjutraj s parobrodom cm ure vožnje po morju) na Brioni. Odhod z Brionskih je otokov vsakomur poljuben, ali zvečer z brzovlakom iz Pulja ob 6. uri 36 min. ali pa zjutraj s parnikom v Trst, kamor pride parnik ob 10. uri 50 min. Pri lepem vremenu jc vožnja po morju priporočljiva. Stroški so zelo majhni. Vožnja iz Ljubljane z brzovlakom in parnikom do Brioni in nazaj v Ljubljano stane 18 kron. Ostali stroški pa sa tudi zelo neznatni. Kdor se namerava tega Izleta udeležiti, naj to naznani do 2. majnika podpisanemu. Izleta se lahko udeleži vsakdo, torej tudi negostllničarji In dame. Zal ne bo nikomur. K številni udeležbi vabi A. Milavec, Logatec. i VELIKI 0KASIJSKI TEDEN! m ■ ■ n ■ Za gornja in spodnja krila. Ogromna zaloga od najenostavnejše ^J\ -v. -■ ***** —-*■ ( lw: H a a a nejše fasone, po čudovito nizkih cenah. Pariške modele i« konfekcijo da dame, deklice, gospode in deške priporoča Angleško skladišče oblek O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. M a Telefon 132. Telefon 132.