Listek. 311 je spisal novo zdravoslovno črtico ,,A/aša kača, kakova jest, a kakovo treba da bule." V Dobrovniku sta prišla na svetlo dva nova zvezka že večkrat oglašenega Biankinovega dela: »<9 uzgoju i njegovanju cvieča, uresnog grmlja i drveča.^. V Oseku je enciklopedija dra. Zocha dospela do 19. snopiča. Bosenski frančiškan Batinič je dovršil imenitno svojo ,,poviest katoličke crkve i franjevackoga reda.%. Stjepan Basariček je popravil in čisto pre-naredil svojo ,,Pedagogijo", od katere je nedavno v tretjem izdanji prišel na svetlo I. del: »Uzgojoslovje.« Prof. Petar Nenin je sam založil svoje ,,primjere iz deskriptivne geometrije." Najimenitnejša in najkoristnejša knjiga, ki je zadnji čas prišla na svetlo, pa je gotovo historijski ,,atlas" za razumevanje hrvaške zgodovine, ki ga je izdelal in izdal neutrudljivi profesor Vjek. Klaic. To je čisto nova prikazen na književnem polji hrvaškem in gotovo je bo vsakdo vesel, kdor se zanima za domačo zgodovino, ter hvaležen učenemu gospodu profesorju, da se je lotil tako težavnega dela, kateremu je le on kos. Za notranjo, znanstveno vrednost tega začetja porok nam je že samo ime profesorjevo ; ali tudi zunanja oblika historijskega atlasa hrvaškega je tako ukusna in dovršena, da bi bila vsakemu drugemu narodu na čast. Priporočamo torej ta atlas, s katerim je gospod Klaič povzdignil vrednost vsem knjigam in razpravam o hrvaški zgodovini, kar najbolje vsakemu omikanemu Slovencu. — Hrvaška Matica je bosenskemu frančiškanu fra Dobroslavu Božiču podelila podporo, da izda I. zvezek perijodičkega spisa „Novi prijatelj Bosne". O letošnjem delovanji Matice Hrvaške sploh bomo poročali drugo pot, za danes omenjamo le to, da je ravno dotiskana peta knjiga prevodov grških in latinskih klasikov, v kateri je ,yHerodotova poviesf, ki jo je prav lepo pohrvatil naš rojak profesor dr. Musid. — 86. knjiga ,,Rada", glasila jugoslovenske akademije, ima to-le vsebino: »Kako je rabila riječca crez novoj slovenskoj knjiži do prije 50 godina,« od prof. M. Valjavca; „Veznici u slovenskijcm jezicima" od dra. T. Maretiča; Besjeda predsjednika dra. F. Račkoga u svečanoj sjednici dne" 7. prosinca 1887; izvjestaj tajnika dra. P. Matkovica; in ,,Stavbene prilike ti naših gradovih" od dra. F. Vrbanica. Ob jectnem je akademija izdala svoj letopis za drugo desetletje 1877 —1887, o katerem bomo o prvi priliki kaj več izpregovorili Črtica o slovenskem liturgijskem jeziku. V zadnjem zvezku »Ljublj. Zvona« čitam na str. 255. »Drobtinico slovenskega liturgijskega jezika na Slovenskem.« Želji pisateljevi, iziaženi koncem njegovih od rodoljubja navdihnenih vrstic, nekoliko ustrezaj ta-le skromen podatek: L. 1886. sem potoval po Dravski dolini. O tej priliki obiščem tudi obče znanega, posebno za severno mejo štirskih Slovencev velezaslužnega narodnjaka, preč. gospoda župnika Kocuvana v Vuhredu. Med raznimi pogovori mi pove, da poje pri slovesnih procesijah na Telovo itd. evangelije v slovenskem jeziku. V dokaz mi pokaže veliko knjigo, v koji so bila evangelija jako ukusuo v novi slovenčini spisana. Tudi mi je pravil, »da so ljudje vedno globoko, do solz gineni, ko zaslišijo v mili materinščini s slovesnim glasom zapeti : »Gospod bodi z vami! . . . .« (Kdo se tu ne spomni pripovesti o sv. Metodu?) Je li to slovensko petje tam že od davna v navadi, ali ga je on sam uvel in če ga še sedaj na novi svoji župniji v Lempahu nadaljuje — to mi ni znano. Nadejem se pa, da pri bodočem obisku vse natančno pozvem. (Prosimo ! Ured.) Ante Goričljan. Dodatek spisu ,,Velesalo" itd., natisnenem v 8. št. (v 1. dan avgusta 1882. 1.) v ,,Ljublj. Zvoni" od 480. strani dalje. Na Koroškem Za Vrhom pri Bistrici blizu Svečan, kakor sem zvedel, govore" sadvn, sadva, 11. der Sattel, namesto: sadlb, sadla, n., "kar mi kranjski Sloveni izrekamo: sedlo, sedla; zatorej ima iz korenike: sed, sitzen Korošec tudi tukaj ,,a" namesto ,,e". K temu je v ,,Kresi" 1 novembra 1882. 1. na 582. str. citati, da Korošci Rožanskega razrečja vele: Salan, kar na Kranjskem slove: Seljdn, kder se nam zopet kaže „a" na- 312 Listek. mesto ,,e" v koreniki sed, ker je znano, da Salan poleg Seljan stoji namesto sadljan ali sedjan zopet iz korenike sed\ a vrhu tega ne" pozabiti, da je ,,salo", namesto ,,selo" podstava besedi: Salan, ter da isto lice ,,salo" za ,,selo" nahajamo tudi v besedi; „Ve-lisah?' nam. ,,Veleselo''. Fr. Levstik f. Zopet nekaj o Gallusu. V zadnji št. letošnjega »Zvona« omenil je g. Janko Leban mojega lista, ki sem mu ga o Gallusu pisal dne" 2. jul. 1886. 1. S to objavo me g. pisatelj sili, da povem, zakaj si mislim našega glasbenega velikana rojenega v Idriji. Rad bi bil sicer svoje mnenje, da, prepričanje o rojstvenem kraji Gallusovem zLse obdržal zato, da bi meni, rojenja Idrijčanu, nihče ne mogel podtikati lokalno-patrijotičnih namenov; a ker zdaj o tem ne smem dalje molčati, naj zapišem o rojstvu Gallusovem to, kar vem: Bilo je leta 1847—48., ko sem mlad dečko rad obiskoval svojega sorodnika, J. F. v Idriji. Tu sem je zahajal devetdesetletni mož, katerega smo nazivali Tobijo. Je li to ime bilo krstno ali priimek, ne vem. Znal pa je ta mož tako zanimivo o starih časih govoriti, da smo ga mladi in stari radi poslušali. Bil je živa kronika. Neki dan nanese govorica tudi na glasbo. Navzočni hišni gospodar Mihelec vneto proslavlja tedanjega idrijskega organista Krašnjarja; potem še hvalno omeni slovečega Roba, ki je za prospeh glasbe, živeč v Idriji, toliko dobrega storil i. t. d. Na to Tobija: »To je vse res, toda Idrija je imela muzikanta, ki mu ga ni bilo para na svetu. Stari oče moj mi je mnogokrat pravil, da sta nekdaj živela v Idriji brata učitelja Petelina, ki sta bila v muziki na silnem glasu. Rojena sta bila v Idriji. Posebno se je odlikoval v muziki mlajši, kateremu so ljudje rekali Petelinov Jak o p. Ta je bil tako umeten, da je znal sam muziko napisati, ki se je tako lepo slišala, kakor bi bili angeljci godli. Pozneje so Jakopa iz Idrije bili zapodili zato, ker se ni hotel v lutrovsko vero zapisati, kakor njegov brat. Od tistega časa se je izgubil in ljudje so mislili, da si je kje življenje vzel. Jaz pa sem v mladih svojih letih slišal pridigati škofa v Idriji, ki je omenil v vrsti slavnih mož, ki so se v Idriji rodili, tudi nekega velikega muzikanta, kateremu je dal čudno ime Galumbus. Stari poslušalci pa so bili ugenili, da je bil ta človek Petelinov Jakop iz Idrije, ki je tam nekje v deveti deželi umrl.« Tako je govoril staii, resnicoljubni mož, kateremu gre verjeti zlasti zato, ker je to pripovedoval brez namena in nepozvan. G. okrajni šolski nadzornik Lapajne pa je tudi v nekem spisu dokazal, da je za verske reformacije učiteljeva! na protestautski šoli v Idriji Petelin. Kako dobro se to strinja s pripovedko Tobijevo! Sorodniki Petelinovi pa so živeli še v tem stoletji v Idriji. Zadnji potomec te rodovine je imel prodajalnicj na trgu blizu idrijske mestne farne cerkve in pozneje, ko je po smrti Petelina to pro-dajalnico in hišo bil kupil Kagnus, stal je še za grb nad prodajalnico železen petelin. Zadnji Petelin je bil baje celo ponosen na slovečega svojega sorodnika Jakopa. Mnenja svojega, da je bil Gallus porojen v Idriji, sicer nikomur ne vsiljujem; trdno pa sem za svojo osebo prepričan, da so besede Tobije resnične. Spočetka me je stvar malo brigala; ko pa sem pozneje čital v Mašekovi Ceciliji životopisne podatke o Gallusu, v katerih pravi pisatelj: »Gallus wurde in Krain, im Geburtslande seiner Voraltern geboren. Den Geburtsort kann ich leider so lange nicht bestimmen, b;s mich der gefallige Eifer irgend eines Patrioten in den Stand setzt, nahere Auskunfc tiber Gallus'Geburtsort und dessen Familienverhaltnisse zu bringen « (Citat iz spomina.) Nato se živo domislim pri povedi Tobijeve. Rojstveni kraj Gallusov staviti s Kranjskega v kanalsko okolico na Primorsko, dozdeva se meni nevarno, ker se bojim, da bi kdo izmed nasprotuikov naših potem ne prestavil kraja Gallusovega rojstva kam tja doli v deželo, »kjer limone cveto, a makarone jedo\« D. Fajgelj