PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
Jugoslovanske Xoeiiilislirne Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
4T—NO. 1864.
mm mm.. Dm. % MM. •« <►» mm a^t tk. A« J CM*
rf ttenk V. UN.
CnlCXCO, MA., i. JU'H! IA (June 2), 1843.
Published Weekly »t 2301 8. Uwndal. A**.
i«a
LETO—VOL. XXXVIIL
FW*'

IH « v-í *
^•Cy^JI
hop

Si
*
GmIo japonikik vojakov jo, "rajio v »mrl kol pa »o podati". Vendar paf kadar jo sila, •• rajie podajo. Gornje jo «kupina japcnakik vojakov, ki «o »o pedali asierUkim ¿etaro e kitki na jninom Pacifika.
Povojni načrt angleškega
delavstva
Mali narodi ne sedanje,
niso
krivi
ne prejsnije
PROGRAM, KI BO PREDLOŽEN PRIHODNJI KONFERENCI DELAVSKE STRANKE. — ZA ZAŠČITO V BOLEZNIH IN NA STAROST. VPRAŠANJE PODRŽAVLJENJA INDUSTRIJ
Dne 27. maja je angleški delavski dnevnik Herald v Londonu objavil načrt ekseku-tive aijgletjke delavske stranke za »povojno rekonstrukcijo Anglije. Predložen bo v razpravo prihodnji Strankini konferenci, ki se prične 14. junija.
Vseobsegajoči program
Gordon Lennox, ki v čika>-skih Daily New« poroda o novem načrtu pravi, da posega v ¿vse faze javnega življenja. Daily Herald ga označuje, za odločen, neikompromisni dokument angleškega socializma, a Lennox «meni, da ni cikstremi-stičen in v nekaterih točkah manj drastičen kot prejšnji programi.
Strankina eksekuiiva ga je sestavila na podlagi novih izkušenj v tej vojni in s stališča, v kolikor ie socialne preured-be v danili razmerah mogoče izvesti.
Pri sestavljanju tega dokumenta je veliko pomagaj socialistični ekonom Harold Laski. On propagira takojšnje podržavljenje industrije, pri-rodnih virov in zemlje, toda v programu Je to svojo za/htevo na ljubo večini opustil.
f>elavska stranka je sedaj v manjšini, ko pa se bodo vräile prihodnje volitve v parliament, bodo imeli volilci (priložnost odobriti njen načrt 8 tem, da izvolijo v zbornico večino delavskih poslancev.
S ¡propagando za ovoj program povojne socialistične rekonstrukcije .bo taikoj pričela.
Za osvoboditev is negotovosti
Ena glavnih točk vsakega socialističnega programa j« osvoboditev delavstva iz socialnih zla. Brezposelnost in pomanjkanje sta dve glavni bremeni na ramah delavske mase. Potym pomanjkanje zdravstvene oskrbe v boleznih, beda na starost, slaba stanovanja itd.
£e pred* meseci je bil v angleški ¡zbornici predložen načrt za socialno zavarovanje, katerega imenujejo Beveridge social security plan. Ko je bil via razpravi, je skoro povzročil vladno krizo in spor med poslanci delavske stranke. Njegovi kritiki pravijo, da je neizvedljiv, a mnogi delavski poslanci pa so nabratno trdüi, da je nezadosten in so predlagali izpopolnitve. Vlada »e je fere-kla proti njemu in Churchill pa je dejal, dta se naj o takih * načrtih skjepa po votfni, ko bo ljucU-vti jasno, kakšna sredstva ima na ravpotefo. Obljubiti veliko, pa mak) dati, je
slabše kot pa nič obljubiti vsaj nekaj dati, je dejai.
m
Glavne točke novega programa
Med drugim predlaga novi načrt angleške delavske stranke podržavljenje angleške banke, ki je sedaj pod privatno kontrolo, in podržavljenje tistih industrij in obratov, ki služijo splošnosti. Je tudi toa socializacijo zemlje (velepose-stev).
Prva naloga družbe — pravi omenjeni načrt, je skrbeti za zadostno preskrbo prebivalstva.
Uvede naj se socialno zdravstvo in v boleznih naj se vsakemu zafjamči zadostno zdravniško oskrbo. Skrb za matere in otroke je istotako ena temeljnih dolžnosti pravične družbe.
'Program zahteva enake priložnosti za šolanje vsem otrokom, dočlm jih imajo sedaj le bogati.	i
Eno važnih »problemov, s katerimi se pečajo vse defarvske organizacije in sedaj tudi vlade je vprašanje, koliko časa bo vzel proces preurejanja industrije iz vojne produkcije v »produkcijo za civilno uporabo.
Ali (bo mogla dobiti industrU >a dovolj naročil za stalno o-bratovanje je tudi problem, ki ga bo treba vzajemno reševati.
Eksekuiiva delavske stranke predilaga, da se naj proces povojne rekonstrukcije v indu-itriji izvr&i pod državnim nadzorstvom in vodstvom.
Glede mednarodnih odnoša-jev predlaga načrt med drugim razorožitev osišča in graditve vzajemnosti med narodi
(Nadaljevanje na 5. strani.)
svetovne vojne
Trditev, do so moli narodi krivi sedanje vojne zmede, je zmota, je rekel Edvard Beneš v predavanju pred društvom, ki se zanima za vnanje zadeve.
Naj bodo velesile z njimi poštene, na) se drže svojih obvez napram malim deželam in narodom, pa bo dobro. Ko je to poudaril, je še dodal, kako tragično je, kadar velesila požre svojo častno besedo in vrže malo deželo agresorju v žrelo.
Mislil je na monakovski pakt in na vlp^o demokratične Francije in Anglije, ki sta Hitlerju dale za daritveno jagnje Čehoslovaško, zato da zagotovita "mir" Evropi.
Ni čudno, če je Beneš sedaj, ko vidi, da tudi druge demokratične vlade vidijo tisto žmoto Pariza in Londona, tako zagrenjen.
Male dežele so bile vedno le žrtev in žoga imperialističnih sil.
To je Beneš odločno poudaril in zagnal nekaj žog v London in v Pariz, ki sta glavna krivca polomljene zavezniške povojne politike in sedanje vojne.
Velesile delajo s svojo sebično politiko krivico deželam in narodom. Ljudstva v velesilah in v malih, skromnih deželah, si žele le vsakdanji kruh
Poglejte po Slovenskem, ali pa po Tirolskem', ali kjer si žebodi. Delajo, pojejo in žive.
"Dajte tem ljudem jamstvo, da lahko žive svobodno in delajo svobodno," je rekel Beneš, "pa bo svoboda v Evropi."
Krvolitja niso povzročile male dežele, ne mali narod».
Niti ne veliki narodi po svoji volji. A oni so orodje imperializma, izkoriščanja in drugih zla, pa mo-rajO na ta način držati moro nad svetom.
Naj veliki narodi postanejo pravični, je rekel Beneš, pa bo pravica no svetu za vse.
Ameriške izgube v Afriki znašajo nad 16 tisoč mož
Vojni tajnik Stimson je iz-dal dna 27. maja uradno poročilo o izgubah ameriške armade s Afriki, ki znaiajo 18,558 mo*. Izmed tak je bilo 2,184 ubitih, 9,437 ranjenih in 6,937 pa je pogrešanih. Slednje »o večinoma ujetniki. Ti podatki o ameriških izgubah na afri-skem bojttču se nanašajo na dobo od 8. novembra lanako leto, ko je ameriika armada in vad brala francosko severno Afriko, pa do 15. maja to leto.
Roosevelt in Churchill se v
vsem zed in i la
ZAVEZNIKI OSREDOTOČENI ZA UDAR NA NEMČIJO. — KRIZA ITALIJE. — VATIKAN SPREMINJA STALIŠČE. — DE GAULLE NA KONFERENCI Z GENERALOM GIRAUDOM
Rusi žele več živilske pomoči takoj
V*Hot Springsu, Va., kjer se vrši konferenca združenih narodov o živilskem problemu, ki nastane po vojni, je ruska delegacija izjavika, da potrebuje Sovjetska unija več živil takoj, bodisi za armado kakor za gladno prebivalstvo, ki ga je v zadnji ofenizivi oteia izpod nemške okupacije. Pravi, da so sedanje pošiljatve iz Amerike m hzi krajev Velike Britanije nezadostne, upoštevajoč ogromne potrebe Sovjetske u-nije, ki nosi že dve leti v vojni s Hitlerjem najtežje breme.
Prihodnjo sejo odbora JSZ bo 4. junija .
Ta petek, dne 4. junija, bo v SDC redna seja odbora JSZ, Prosvetne matice in uprave Proletarca.
VLADNI IZVEDENCI PO DOLARJU NA LETO SO ZELO DRAGA STVAR
- Računajo, da je v Washington sedaj okrog tri tisoč oseb v vladni službi a plačo po en dolar na leto. To so večinoma direktorji raznih korporacij, ki prejemajo plačo od njih tudi sedaj, ko so začasno v vladni službi.
Teh tri tisoč "dolar a year, men" ¿Lane vlado torej samo tri tisoč dolarjev na leto aili v?»aj izgleda tako.
Toda ibudžetni uradnik Franci* R. Crawley navaja o tem vse drugačne podatke.
Vsakdo izmed teh veščakov, ki prejema le en dolar plače na leto, stane vlado v resnici $3,600 na leto, ali vseh tri tisoč skupaj $10,800,000.
Kajne, velika razlika! Kajti k enemu dolarju letne plače je 'treba došteti dnevnice in vozne stroške.
Ca pa se diošteje, ¿e razne druge neposredne stroške, ki jih ima vlada v zvezi z njimi, »uvidimo, da so ti enodolarski «zvedenei zelo draga stvar.
Nedvomno so nekateri vredni teh dnevnic, ki jih prejemajo, a o marevkom pa so se že
č»ule graje, da se brilf» veHko bolj za interese svoje korpora-cije kot pa za vladno službo, na primer pri dobavljam ju naročij za svojo kampanj jo. Tudi v kongresu so se čutle že dostikrat graje proti njim in pa u-gotovifcve, da bi bilo za naše vojne napore boljše, če bi teh endetarskih ve&aikov sploh ne bilo v Washirn!tonu.
Samo po sebi umevno je, da •magnati korporacij zastopajo pred vsem svoje vltnižbe in da imajo za socialne probleme zelo malo smisla. Oni obratujejo svoje industrije zaradi dobička, pa naj ga dobe od države ali pa od privatnih odjemalcev. In dobički že zelo dolgo niso bili tolikšni kot so sedaj.
Rusko-poljski spor dela Angležem precej težav
Na željo sovjetske vlade je postala angleška cenzura precej strog* nad poljskimi listi, ki izhajajo v Angliji. Napadali so sovjetsko vlado brezobzirno.
Na drugi strani pa jih je tolkel enako brez prizanašanja komunistični Daily Worker v Londonu. Cenzura mu sicer ni prepovedala pisati proti poljski zamejni vladi, ne pusti pa reporter jem tujezermkega tiska. da «bi ga citirali. To prepoved je cenzura umaknila 24. maja, ostaia pa je v veljavi prepoved, da se omenjenega komunističnega dnevnika ne sme pošiljati nikamor iz Anglije.
Posvetovanj« med Churchillom in RooseveJtom ter med ameriškimi in angleškimi vojnimi izvedenci in diplomati, ki iM> bila končana koncem maja, so se izvršila v popolnem soglasju. Taiko je izjavili predsednik Roosevelt.
Z Nemčijo se najprvo obračuna
Iz njegovih izjav in iz izjav drugih virov je razvidno, da so se na tej konferenci vsi zedini-li za taktiko, katere namen je osredotočiti glavne aavezmišk sile najprvo na Nemčijo, a ob enem pa držati tudi Japonsko toliko zaposleno v bitkah, da ne bo imela časa za oddih in ojačanje svoje sile.
Mnenje vodilnih ameriških in angleških državnikov je, da je treba Nemčijo najprvo spraviti na kolena in potem pa u-dariti z vso silo na Japonsko.
Rusija soglaša
Naravno, da s tem mnenjem Rusija popolnoma soglaša. Do-sediaj je zigoij ona imela proti sebi domaiega vso nemško armado in poleg nje pa ¿e divizije nemških satelifck. Z angle-sko-amerisko invazijo v Evropo se to spremeni in poraz Nemčije bo pospešen.
Ameriški in angleški letalci v pripravah za zavezniško invazijo pridno bombardirajo nemške industrijske ter prometne centre, kar kajpada povzroča nemškim vojnim naporom ogromno škodo.
čezdalje večji vpadi zavezniških letalcev' so Nemcem dokaz, da je Hitler vojno v zraku že izgubil, čeprav ima Nemčija še zeilo močno zračno floto. Toda premoč v letalstvu je *ed<aj na zavezniki Strani.
Bodrilo Kitajski
Dočim je strategija Anglije in Zed. držav sedaj v glavnem
obrnjena za čimprejšnji zlom Nemčije, so mnogi v Ameriki in posebno pa kitajska vlada mnenja, da je ta taikti/ka napačna. Da so Kitajci ta&ega mnenja je razumljivo. V vojni z Japonsko so te 6 let m njihova moč ped*. Japonci se &pet to leto prizadevajo zbki Kitajsko iz vojne predno ji bodo mog*le Zed. države in Anglija izdatno pomagati. Ob enem vodi Japonska na Kitajskem tudi živ Ano vojno. Pripoveduje ji, da so jo zavezniki pustili na cedilu in čemu potem vztrajati v vojni, ko je vendar lahko že davno uvidela, da ne bo mogla zmagati!
V (bodrilo Kitajski pa sta Roosevelt ki Churchill svečano izjavila, da miru ne bo dokler ne bo Japonska popolnoma premagana in Kitajska pa osvobojena jaipon&ke more.
Tistim v Ameriki, ki sušlja-jo, da se bo Anglija umolknila iz vojne čim bo Nemčija premagana, pa je Churchill ob priliki tega obiska izjavil, da ostane Velika Britanija v vojni ne samo ga zlom Nemčije nei20 bo potem, ko opravi z njo, uposlila ves svoj aparat za poraiz Japonske.
Napadi na Italijo
Ampak najprvo je treba streti silo osišča v Evropi, kar bo potem skrajšalo tudi vojno z Japonsko.
Po osvojitvi Tunizije so se zavezniški letaki v Afriki lotili italijanskih mest ob enem pa zavezniška propaganda vabi Italijo na umik iz vojne, ako noče doživeti še več škode. Ljiudstvo je zbegano in ne more razumsti, čemu Italija izgublja. m ussolinijevo robante-nje ga je v dveh desetletjih
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Prireditev v prid SANSo in za pomožni sklad dobro uspela
¿ukaška podružnica JtPO-SS je imela minulo nedeljo prireditev ob enem z veliko predstavo, ki je dobro uspela. Več o nji bo v prihodnji številki.
Plačo prostakov je $1,700 na leto
Urad za vojne informacije pra<vi, da stane vlado vsak vojak (prostak*) $1,700 na leto, in sicer direktne plače prejema $600, hrana stane $1.50 na dan, računana na bazi cen za crviliirte, stanovanje $10 na mesec, oprema in nadomestitve $170 na leto in zdravstvena oskrba $100 na «leto. Prihrani gi na zavarovalnini $63.40, na cigaretah $10.95, na pranju $32.50, na poštnini in v briv-nici pa $28.65.
Ameriške unije še ne kažejo volje za slogo
Med tem ko je John L. Le» wis ponudil Ameriiki delavski federaciji unijo premog ar jev v sprejem, je predsednik unije maiinistov (the International Association of Machmist») Harwey W. Brown oznanil njen izstop. Unija maiinistov, ki ima 565,000 članov, je bila v A FL 48 let.
Vzrok izstopa js jurisdikcij-tki spor s unijo tesarjev pri instaliran ju in mzdfaranju maline rije, ki traja ie več let Konvencija AFL js v tem boju orla* brila i večino glasov stalilče unije maitnistov in naročila aksekutivi, da naj njen sklep
uveljavi Ker pa ima p red se d* nik unije tesarjev in tesarskih pomočnikov "Big Bili" Hut-cheson v eksekutivi zelo velik vpliv, ni isvriila konvenčnega navodila in spor je trajal dalje. Hutcheson je zagrozil z izstopom tesarjev, če se ugodi uniji maiiniatov, in tako ni slednji preostalo drugega kot da se poda Hutchesonu aH pa izstopi iz AFL in nadaljuje z bojem.
Vprašanje js bilo dano na glasovanje članstvu unije stroj-n*ov. 78,811 jih je glasovalo za bstop m 20,179 proti Glasovanja se je udalešilo torej le okrog petine članstva. Pred-
sednik Brovrn pravi, da je tok temu to, ker se smejo referendumi v uniji strojnikov vršiti samo na rednih aejah, zato se večina članstva vsled sedanje zaposlenosti glasovanja ni mogla udeleiitL
Unija strojnikom js bila pred leti zelo naklonjena socialistični stranki. Nekaj članov njenega odbora, med njimi takratni predsednik Johnson, so bili aktivni socialisti
Predsednik unije tesarjev "Big Bili" Hutcheson, ki je v eksekutivi AFL zmagal v tam sporu, je velik reaksionar. V pelitiki je republikanec.
ni sovražnik Roosevelta in do japonskega napada na Pearl Harbor je bil aktiven v "America First". Z Lewisom sta si politično sorodna m bil je Hutcheson, ki «a je pridobil za povrnitev v AFL. Njegov namen je skupno z Lewisom uposliti AFL za boj proti Rooseveltu in za ofenzivo proti unijam CIO.
Unija 'strojnikov bo odslej samostojna, kakor js na primer unija tiskarjev, od kar je izstopila iz AFL.
Ti pojavi pričajo, da js a-m«ritko unijsko gibanje is celo dalj od sloge kot pa js bilo pred kakim pol letom.
Ali nam bo mogoče dobit» Proletarcu tisoč novih naročnikov?
Upravnik Proletarca in vsi drugi, ki ogitirajo
e z "h
io xa
ta list, odgovarjajo na gornje vprašanje z "DA". Pod pogojem kajpada, do se bo ixmed nas dovolj takih priglasilo, ki smo za izvršitev te naloge.
Kampanja za tisoč novih naročnikov—kar pomeni ob enem za pet tisoč novih čitateljev Proletarca, se bo pričela 1. julija.
Brez nagrad. In brez titelnov. Nt bo ne prin-cev, ne princez, kakor jih v naših kampanjah še nikdar ni bilo. Kdor verjame v naša načela, bo pomagal. Kdor ne, ga ne bomo odbili, nego ga skušali pridobiti za našo stvar ne toliko nam, pač pa njemu v korist.
Taka je taktika teaa lista od začetka in z njo nadaljujemo, kakor je bila zasnovana.
Apeliramo na vse naročnike, da čim jih upravnik povabi na sodelovanje v tej kampanji, naj se odzovejo.
Kaj po je tisoč novih naročnikov, če pa deželi res tri sto tisoč Slovencev, kakor
jih je!
Dve sto Proletarčevih dosedanjih naročnikov lahko doseže ta cilj—tisoč novih naročnikov« Je malenkosten, a za naše gibanje vendarle važen. Torej pripravimo se, da ga izvršimo in potem gremo dalje po svojih začrtanih potih.
ki je v tej trdijo, da
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

IZHAJA VSAKO SREDO*
I «4« j« J»fiUf¿i D«Uvtb TiA> >■»
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI ZVEZE
NAROČNINA v Zadiajta* drtavan u cele »t«	ga pol fl.T»;
m M Ms ILOO.
Inosomstvo: u celo leto $3.60; m pol ItU |2.d0.
Vsi rokopisi in oglasi morejo biti t natam «rado nsfrosnejs do pondaUka po po Mae aa pnoMitev t Itaviki tak<x!ega tedna.
»	ti.	k" a. .	"
PROLETAREC
Published evcry Wcdneaday by ths Jegoslev Worbnen's Publiahing Co.
tas.
Editor................
Businsss Manager.

Frank Za its
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States: One Tsar S3.00; Sia Monti* fl.7|¿ Three Kontha «1.00. Foreign Countries, Oae Tsar «3.50; Sia Months $2.00.
PRY)LETAREC
ZM) 1 S. Lawndale Aven«»	CHICAGO, ILL.
Telephones ROCKWELL 2*64
- -v
IVin u se taboriti; v Angliji branijo
komunistom*?
Komunistična stranka v Angliji ae trud1! ie vsa to leto in se je že dostikrat prej za pridruž-eetje k angleški delavaki stranki (Labour Party).
Vsi njeni predlogi aa pridrotenje ao bih odklonjeni prej m ao bili zavrnjer.i letos, končno besedo o predlogu komuni-sto/v za pridruženje bo izrekel kongres delavske stranke, ki se
pridne 13. junijia.
Dne 28. maja je odbor delavske stranke s petnajstimi proti dvema glasovoma sklenil, da aplikacijo komunistične
stranke zavrne in ta svoj sklep predloži v končno »klepanje
zboru svoje stranke.
Proti predlogu za odklonitev komunistov sta giasovala izmed članov odbora delavske stranke savno Harold Laski, ki je tovetovno znan teoretik, dostikrat označen aa levičarskega so-rialista, s poudarkom levkarstva, in pa Emamisi Shinwell.
Vprašanje pridruženja komunistov k laboritom s tem ni izbrisano nego je med angleškim delavstvom sedaj eden izmed najvažnejših predmetov, o katerem razpravljajo vse križem.
Med maso jih je mnogo, ki se čudijo, čem se predlog komunistične stranke odklanja. '*
Drugi jim odgovarjajo, da samo radi tega, ker je bila komunistična stranka ustanovljena proti deiavski stranki. Delavska stranka sluti koristim angleškega» ljudstva in Angliji. Komunistična stranka se je ravnala po vetru kooemtervie.
Seveda, sedaj poudarja, da ker kominteme reč ni, so temu očitku tla izpodbita.
Večina voditeljev angleške delavske stranke komunistom ne more odpustiti njihovega skoika iz borbe za obrambo Anglije m iz boja proti fašizmu v boj za skunčamje "imperialistične vojne" v prid Hitlerju čim je «bil sklenjen meseca avgusta 1939 znani pakt prijateljstva med tretjim rajfhom in USSR. Tisti pakt je k oni interno najbolj pogubi!
Naipadali so Rooeevelta za vojnega hujskača, kakor so ga oapaidali ¡>o tistem paktu ameriški komunisti — vse v interesu sporazuma, ki je bil udaree za Anglijo in za Francijo, negiede kako se lahko s komunistične strand njima očita, da sta ga bile s svojo marelarsko politiko same krive.
Angleška delavska stranka je ena izmed naj konservativ-nejših v delavskem gibanju, a je vendar bila v marsičem boljša kot pa so bile druge socialistične stranke bodisi v prejšnji kot v sedanji vojni. Bila je dosledna.
Komunistična stranka v Angliji tetga o sebi ne more reči, ker bi res ne bilo. Zavibrala je po vetru a piotifašizma in n zahtev za vojno a Hitlerjem v ravno nasprotno smer.
Vnanje politike velesil so čudma stvar. Kadar se jim udinja kaka internacionala, je njeno d »kreditiranje prej aH slej neizogibno. Ta usoda je <JoleteJa *e posebno kominterno, ki je na papirju najžaloetmejše končala. Namreč na papirju.
Zato angleška delavska stran** komunistom v Angliji priporoča; če ste zares spremenili svojo taktiko/čemu ne razpustite svoje stranke in se nam pridružite kot č>ani namesto stranka ?	, . 1	j)s . ,a
Komunistična stranka v Angliji ima okrog 75,000 čjanov. To je mnogo aa tako deželo, upoštevajoč, da smo imeli v Zed. državah socia4isti največ do 100,000 članov r svbtfi stranki, ko Pe n« brk/ proti nam nobene konkurenčne delavske skupine, razen eseipistov — sekta na pspdrjo — in sindikalisti (1WW),
Ce pa ima komunistična stranka v Angliji, ki je po prebivalstvu dvakrat manjša od nas, kar 76,000 članov, vzbc temu, da ima anpMki proletariat že svojo tradicionalno delavsko stranko, je to pač faiktor, ki se ga nikakor ne more ignorirati, pa če za pridružen je k temu ali onemu vpraša ali ne.
Delavska stranka ima za svoje glavno zaledje unije, po članstvu pa Je samo okrog trikrat večja kakor komunistična. In se boji, da če se ji komunisti organizirano pridružijo, ne ji bo zgodilo kakor lisici, ki je sprejela ježa v svojo jamo.
Zasluga angleške delavske stranke je, da j« bila Velika Britanija ena »prvih velesil, ki je priznala boljfeviško Rusijo. In zasluga delavske stranke je, da je bila Anglija s Rusijo vzlfc vsem torijskim spletkam proti nji veliko bolj iskrena kot pa na [►rimer na vse kraje oglašana demokratična Francija, ki je v ►nih letih imela v evropski poHtiiki glavno besedo,
A angleška delavska stranka ob enem ve, da.je komunistična stranka v Rusiji za Ruaijo prvič, drugič in tretjič, in ob enem ve, da so bite komunistične strank* v drugih deželah vedno usmerje v enak namen.	1 «M'
Angleški taboriti komunistom v Rusiji niso nikoli Ramo rili njihove politike za Rusijo, bili pa so vsilodar odločno zoper orodje iste politike v Angliji. Namreč zoper podružnice kominteme.	i. »¡*MMta •>, ■ « 1 &	Mt " i
t " * . ♦<
.» . o	M
JOiKO OVEN:
RAZGOVORI
V Zed. drieveh J« dobil• « sedenji eojaé aattit• i» I J« m. A »»•■ RIM m of le dati aevetja, ker m aaHM^ti tudi »oeeljenUkih uInmv. Goroje pr«d*tavtja per
«jaeik Xidev, ki »o «tekli nocijekim r.b-•• teko peofeajawik beguncev proti eatfljenj« rada, ki »• prišli pod aaicito «al« dežele.

PRAVIJO, DA SO PARTIZANI V SLOVENIJI PREMAGANI...
Nekaj vesti iz zadnjih dni, posnete iz raznih virov, skupno pričajo, da so uporniki po Slovenskem — zvani za partizane — poraženi, ali pa pognani v kraje, iz katerih ne morejo -več delati Škode osMču in njihovim domačim podpornikom.
Nic čudnega ni, Če je to res. Kajti kako naj se male čete upornikov bore z organizirano silo Italije, Nemčije, Paveiife-
ve "neodvisne", z Nadicewhni Srbi in vrh tega še s posadkami generala Mihajloviča?
Vsi, razen partizanov, so za prejšnji red. Zato jih boj proti njim druži skupaj, čeprav se drugače v marsičem razlikujejo toliko, da koljejo drug drugega. General Mihaj+ovič, ki je v borbi zoper okupatorje zaslovel za legendarnega junaka. je mvazijskkm četam Nemcev, Italijanov in Pavličevih ustašev, pa tudi Bolgarom napravil nedvomno mnogo škode.
A še več pa je je bilo storjene skupni jugoslovanski stvari s bratomornim bojem.
Da-li so bile trditve "osvobodilne fronte" iz Moskve, ali kjer že je njena radio postaja "svobodna Jugoslavija", resnične v vsem, ne verno, Skoro da ne.
Bile pa so vendar resnične v tem, da MihajKnič ni razumel skupnosti, nego je vse predvideval le s stališča svojega lastnega jaze m mogoče s stališča velenrbske politike.
Proletarec je bil med prvimi, ki je zadvomil v pravilnost Mibajloviceve taktike in jo kritiziral, ob enem je navajal v poja milo č k atol jem mnenja in očitke obeh strani.
te precej časa tega sta nem-áki in italijanski radk) sporočila. da je položaj v okupiranih krajih severne Jugoslavije (Slovenije) "pod kontrolo in da so se porazgubili v gore in hoste le še ostanki "banditov".
S tega bi bilo sklepati, da > oboroženo uporniško
po Slovenskem premagamo i« v tem mnenju naj bi ta poročila potrdila vest » JIC, ki je 24. maja po poročilih iz starega kraja objavil poročile o t em iA pa da so postale razmere v Sloveniji normalne ie lansko zimo, in pa da je bil vsled teta* pomirjanja spat obnovljen poštni promet a odlokom z dne 21. decembra lanskega leta v sledečih krajih:
AdleMi, Banja loka pri Kočevju, Begunje pri Cerknici, Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Cerknica. Črnomelj, Devica Marija v Poiju, Dobrova pri Ljubljani, Dabraje, I >o!e-nja vas pri Ribniei. Dra^atuš, Fara pri Koeevjuu Gradec pri Beli K rajni, Grahovo pri Cerknici, Grosuplje, Horjul, Hote-diiica, Ig pri Ljubljani. Jožica, Kočevje, Kočevska reka, Koprivnak pri Kočevju, Kostanjevica ob Krki, Krme I j. Gorenji Logatec. Dolenji Logatec, Loški potok, Lož, Ljubljana, Metlika. Mirna pe*. Mokro, nog, Koželj. Nova vas pri Rakeku, Novo mesto* Ortenek Planina pri Rakeku, Polhov Gradec, Preserje, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, ftovte, Se-mk}, Sodražica. Stari trg ob Kolpi, Stari trg pri Rakeku^ Stična, Struge na Dolenjskem, ftt. Jernej, št. Vid pri Stični, dkotljica, ftmarje-Sap. šnaihel pri Novem mestu. TNaplice pri iio\em mestu, TVebnje, Trži-r *e, Turjak, Urina sela, Velika loka, Velike Lašče, Vidorn-Dobreipolje, Vinica pri Črnomlju, Višnja gora, VrhnikA, Za-gradeč na Do!enjskem, 2u-žemberg.
Kaj se je zgodbo od tedaj, zastarana poročila seveda ne povedo. Kajti čti+r smo o nadar Ijevanju ".handitskih" napadov tudi skozi minulo zimo in to pomlad. Vaeeoo, uradni razglas se je glasit, da se lahko pošilja pošto in sploh vse do-j eno nemoteno v kraje pod rtaltfamko in nemško oblastjo v kra*e, ki sq jih imeti več ali gibanje ' naanj pod),oblastjo partizani.
=3S
SHC
• To kajpada vprašanja solidarnosti med delavstvom ne bo
rešilo.	•	.	*
• • ..
Angleška delavska strank,« je zsetf. Ko»anfetftfYa stranka
v AngHji iMnidarja slogo delavstva za svoj gV»v|i namen v se- _______
danjih |»rizadevanjih. Obe sta zoper fašizem. Obe prijateljski, zov general De Gaulle, govjetv^Hi uniji. A .kar i? se ne jmore »lahka pozabiti. Nezaupanje, ki ga goji delavska stranka dlo komunistov, ni krivda dela v -k v stranke, ampak alednoih.
Ker je šla Moskva žo tako daleč, da je priznala nepotrebnost kominteme hi pr*kb*at* "njen razpust, naj «re še korak dalj. Svetuje naj komunlstfcfnim sftraakam v drugih deželah, da naj se razpuste in njihovim čdanom pa, da pomaff«Jo v graditvi novega,, svežega .mednarodnega delavskega fc+banja a odločnim načelom, da mora nova dnufiha temeljiti na aoclalnifc-denToikra^ičnih • svobodščinah in na socialističnem gospodarskem radii.
In to popolnoma svobodno od Moskve, ki oa takemu gibanju lahko pntnaga in mu bo morala (pomagati sebi v ko^K< toda ne vo6 po dosedaivii svoji taktiki, ki Je bila vsa usmerjena k. vidika le njenih koristi. Vrt hodi po vodo dokler se ne razbije.
Komintema se je. Naj ttoi, ki. so .v nji kaj pomenHi, store iMo tudi v drugih dWželah s prekrivanjem svojih zmot ki prično znova na temelju solidarnosti vsem v korist, pa pridemo v resnično med narodnost,	, •
KOOSEVELT IN CHURCHILL SE V VSEM ZEDINILA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
naučilo verjeti v nepremagljivost obnovljenega rimskega imperija — sedaj pa tak polom!
Nedavno poročilo iz Berna newyorŠkemu dnevniku Tinw pripovedne, da se vatikanska «fcplomacija trudi pridobiti zaveznike za "kompromisi" z Italijo. To sicer ni «novica, ker de-Kije v U namen od kar se je vojna sreča obrnila na zavezniško stran. Tudi Mussolinijev zet, prejšnji njegov minister vnanjih zadev, je ibil imenovali za poslanika pri papežu samo i« tega namena. Znano je, 4* je v tej novi vlogi že imel taj-tia posvetovanja z Angleži in Američani.
Toda če Roosevekova^hur-chilkna izjava v Casablanci velja tudi za Itaiijjo, m bo morala kakor Nemčija i ona brezpogojno podati. Jasno je, da se bi tej usodi rada ofcela in tipi je za mir, ki bi bH časten aanúo m vrh tega pričakuje tudi koncesij in terltortjalnlh pridobitev, čeprav bo premagana.
Sveta atolica proti nacixnw
Od kar je Vatikan npoznal, da Hitler ne bo ostal poglavar Evrope, se čujejo iz njegovih krogov zgražanja nad nacizmom in tudi nemški škofi postajajo pogumnejši Prej pa je bil Vatikan nevtralen in zaeno z nacizmom in gen. FVancom vred Izreka) obsodbe nad "•brezbožnim komunizmom".
Poznavalci vatikanske diplomacije so vedeli, da bo papež "nevtralen" dokler se no uveri, katera stran bo zmags^ la, potem pa potegnil z zmagovalci. da dobi od njih čimveč za koristi cerkve in za Italijo.
Konferenca v Al šini
Velike važnosti za zavezniško stvar je raačišfevanje položaja med Francozi v kolonijah.
Pristaši demokracije so ostro prijemali ameriško politiko, ki je iskala kompromis z vlchyjevci v Afriki in ga tudi ^klenjlta. 8e Mj pa ga je'olbso-jal voditelj borbenih Fran čoki Js
ostal tudi po lutpitaiacijii Francije na zavezniški strani in pridobil nekaj kolonij, da so ojfaa-le v vojni proti osišču, dočvm so se Vichyjevci v francoski Afriki ogirevali za Hitlerja in napadali Anglijo.
(Položaj je sedaj precej Izboljšan, a vztlk temu je uprava francoske Afrike ostala s rokah reafacionarcev, ki jih napredni FVamcozi označujejo za fašiste.
Upati ja, da bo konferenca toed generaloma Giraudom In De Gaullom skuacijo spreme-nlla in da se fašistične politike, ki imajo v načrtu dati osvobojeni .Franciji « reakcionarni režim, odstrani Iz. služb.
Iz Alžka poročajo, da se to Itomalu zgodi.
Najvažnejša novka, o kateri ae po vsem svetu še vedno razpravlja, je brez dvoma razpust kominteme. Kajpada, da so o tem različna mnenja. AH eno je gotovo. Kdor misli, da je z razpustom kominteme svetovno revolucionarno gibanje ustavljeno — se moti. Postalo bo od ukazov iz Motfkve toliko bolj neodvisno. Komintema je z odhodom Trocldja z ruskega pozorišča prenehala biti tista sifla, katero je dobila ob svojem rojstvu. Rusija, ki je *6imdalje bolj osredotočena v samo sebe, in z vso svojo sUo koncentrirana za izpopolnitve v svoji notranji, agrarni, indu-striahii ter narodno-raizvojni politiki, s svojo taktiko služila kom interni samo v kolikor je bilo to nji v korist. Z napadom Nemčije je Rusija postala še toliko bolj odvisna od prijateljstva demokratičnih držav, katerim je bila komintema vedno na jeziku kot največja o-vira iskrenim odnošajem.
Jožeta Goebbelsa je ta novica precej potrla, čemur je do-l kaz kričanje v nemških časopi-jsih, da je vse skupaj le laž, jhumbug itd. Nemški naciji so mislili, da so s tistimi poljskimi odkritji »pri Smolensku napravili nekaj senzacionalneira, kar bo ne samo pretreslo svet, ampak razdrlo zaupanje med zavetniki. A tudi Jože StaHn je dober politik.
j Oziroma je Iz nje že odpotoval. Sprejeli so ga precej pom-pozno, kot je v takih ča«»i pričakovati. Da je bila njegova misija uspešna, je tudi pričakovati. Velikanske važnosti je, da se Rusijo obdrži v vojni, kajti brez nje ni niti misljti, da bi bil naskok na "evropsko trdnjavo" uspešen.
Vojna
Mir pred viharjem. Na vzhodnem bojišču se pripravljajo na »pomladanske ofenzive. Boj je sedaj v ©činoma v zraku. Na obeh straneh prihaja na pooornko stotisoče novih, svežih čet, topov m tankov. Hitler se pripravlja na svoj zadnji odpor in vanj bo vložil vse svoje sile. Skoro gotovo bo rabil tudi strupene (pline. Rusi so močnejši ko kdaj prej in ob enem imajo zavest, da niso o-samljem. V Evropi se nadaljuje zračna vojna, katera je v večini osredotočena na Porur-je ter Južno Italijo. V Jugoslaviji se boji nadaljujejo, isto tako v Grčiji in Albaniji.
Nekaj, kar ae naa tiče
Dober, star prijatelj iz De-troita, Mkh., mi piše, "da bi bilo dobro če bi časih napisal kaj o Slovencih kateri so bMi prvi, ki so postali žrtve nacij-skega navala, ter da je nas vseh dolžnost, da pomagamo."
Prijatelj ima prav, da me je opomnil. Se nobenkrat nisem niti za trenutek pozabil naših trpečih bratov v domovini. TVi-di če bi bil vse drugo «pozabil — že samo misel na naše miroljubne ljudi, kateri so brez »todmjanja prenašali vse jarme skozi Moletja, ti je vedno v glavi; samo tpcxi Matijo Gub-cem so se uprli. Kako strašna je morala bfei tista sila, katera jim je dala moč uprtja proti sovražniku, kateri je pogazii narodle kot so belgijski, poljski, hofatndfkti rn veliko FVan-cijo! In naš človek se jim je ti prt! To niso bili po komunistih našuntani ljudje, kot bi nam rasli dopovedal i razni prijatelji. To so biU ljudje, katerih obup In (pogum je zraste] v tisti grozni noči, ko je aatem-nelo sobice nad Slovenijo. Duh Matija Gubca ter tistih, ki so padli v osmem in devetem stoletju na Koroškem in Gorenjskem, boreči se fproti nemškemu križu, je ponovno oživel. I p namesto da jih zasramu jemo z besedo tu v svobodni deželi, bi morali razumeti velikost njih žrtev *n trpljenja. Samo suženj se (Ukloni — In naši ljudje niso sužnji!
Gfade pomoči. Prišel bo čas, prijatelj, ko bomo vsi stopili v vroell. Največja coklja boljšemu odzivu je jugoslovanska vlada Brez progTatma, brez takega apela na nared, kot ga ima na primer češka vlada, je težko zbuditi naše ljudi. Ali
vemo, ali smo uverjeni, da je slovenski narod za <to vlado, katera ga aadaj "zastopa" v tujini? Dajte nam program, kot smo ga imeli pred petin dvajsetimi leti, ko je delavski človek nanj lahko prisegel, dajte nam shode, skupščine...
Storil sem vse v svoji moči, da se popravi tista krivka in da ae odfpravi saj nekaj predsodkov, ki na bili zasejani med naše ljudi glede Sovjetske Ru-sjje. Vsa dolga leta sam gledal na to deželo ne h očmi fanatičnega oboževanja, ampak z očmi človeka, kateri ?kuša razumeti, kaj se dogaja v tej veliki deželi. Vedel in razumel sem, da se je tam orala ledina, da ni imela mlada revolucionarna Rusija skoro ničesar s čemer bi začela izvrševati svoj veliki program. Posledice svetovne vojne so bili milijoni mr-ličev, straftna beda, katera je sledila vojni, civilna vojna ter še hujša blokada, s katero jo je obdaja civilizirana Evropa. Zatem je sledila lakota v letu 1921-22. Kdor je sledil vsem tem težavam, ni mcirel pričakovati čudežev v deželi, kjer je znalo pisati in čitati koAaj petnajst odstotkov prebivalstva. Kar je sledilo, je sedaj zgodovina. Smrt Lenina, notranji spor glede vodstva in načel, zatem petletke, sabotaže, čistko z eksefcucijami itd. Ali skozi vse to gre tista silna
Josciph Davies je v Moskvi.	industrializacije, šol-
stva ki samoodvisnosti. "Deset let imamo časa za priprave, prodno nas napade sovražnik," so bile Stalinove preroške besede. Hitler je napadel Rusijo ravno mesec prej, pred dopolnitvijo teh besed. Jaz verujem, da bo Rusija imela veliko besedo na Balkanu, in to je za nas Slovence velike važnosti.
Mogcč* preveč ponavljam te besede. Gotovim ljudem sem komunist in če že to ne, saj sopotnik. Spominjam se otroških let doma na Dolenjskem. Ena najpopolnejših besed našega katoliškega dolenjskega kmeta, s katero je označil vse svoje zaničevanje, prezir in nizkoto karakterja, je bila beseda "liberalec". Kadar je moj oče rekel: "Hudič, liberalec je," sem vedei, da je tisti Človek nekaj česar se mpraš izogibati. Liberalec ni ime) vere, saj takčtio je bilo naše mnenje. "S«no pes nima vere," je rekel moj oče. Vzelo mi je mnogo let, da sem se iznebrt tistih predsodkov. Med nami, tudi v naših listih, se rabi večkrat nekaj slkrnefa. če se ne strinjaš z neko gotovo idejo ali mnenjem, aha, komunist si, in Če že to, ne, pa hudk, saj sopotnik, še* posebno če malo preveč simpatiakaš z Rusijo, ali pa čitaš knjige, katere so njej simpatične, pa magari če jih je napisai Joseph Davies.
Ruski relif
Frank Sile iz Clevelanda je •poslal $1 v ¡pomoč Rusiji, iskrena hvala! Upam, da bom imel v kratkem kaj več poročati.
Ali je vaie droatvo že člen Pronvftiw metke?

Tole mi ne gre vglavo?
Kako to» da amerükí listi leko mi hi je jo ItaHjo, daai je bila prva, ki je uvedla faiiiem in vet ¿aa provocirala mirne dežele?
1 «. ~ v «< .« »
POVESTNI DEL
IVAN POTRČ:
Pred novo veliko dramo
*	(Kanec.)
Ustavil se je pred velikim ixlo2benim oknom papirnice in knjigarne. Sauino 8 din. je bMo zapisano nad črnim po pivnikom. Trop* j j zanesla misel sta ajflfovu p'vj'no mizo. Imeti takle popivir.K. to bi bilo nehaj imeniLw$h} Sediš tako ¡»»salno m>o in pod tvojo des-n co leže pole pap*rja. Ko po-l»\*eš eno sl*.n. težeš lepo po popivniku in posušiš s nj«ir. zadnje vrstice. Trenutno si Trop ni mogel naslikati večjega udobja v življenju, kakor imeti tak črn po pivnik. V ozadju bi pa prasketala za njim v peči drva. Na misel mu je prišel konec romanopisca Zolaja, kakršnega je videl v fH-mu. Romanopisec je sedel v udobnem naslonjaču in v toplo zakurjeni sobi ter pisal velike besede, ko ga je onesvestil plin, kj je začel tihotapsko u-hajati iz peči. Bogovaka smrt! Trop mu jo je zavidal. Toplota, ki je grela Zolaja, je bila tudi predpogoj «za pisanje Janeza Tropa. Kajti, ko je tako poMtajal pred izložbenim oknom in sanjaril o bogastvu v njem, Iga je začelo znova zebsti v prste, da ni občutil več niti prstov na nogah. Megla nI več pršela, naletavati je začel pneg. Luči, ki so visele čez ulice, so bile znova brez življenja; bile so mrzle m mrtva. Obup. ki ga je malo popre je popustil, se je znova prevesil nanj. PH ga je ko mora in mu ni dal dihati.
Kar ae ie dogajalo z njim ni bila več samo drama ftii novela, bila je iprarva in krvava res-nitinoert. ¿Bred velikim izložbenim oknom je stal Janez Trop, umetaik po milosti božji, kakor je pisalo časopisje, in bil premražen do kosti. Sanjal je po poprvtiiku in po papirju, na katerega bi lahko pisal, po navadnem konceptnem papirju.
nova pojava za vije.
Ko se je vseded v kot za prazno mizo, se j a dvignila debela natakarica, rejeim skoraj za gospodinjo in se prizibala k njemu.
"Brizganee," je za mrmra! umetnik.
Janez Trop je pil. Gostilničarja soba je bila neverjetno velika in hladna; pri obstranskih mizah so bili stoli postavljeni narobe na mize. Podtoba je bila, kakor da so ljudje že po vsej priliki odhajali. Odprla so se vrata in med njimi sta ste pojavila dfva razifcrganca, ki sta nagovarjala natakarico zaradi prenočišča. Menila sta se z natakarico o neki »lami in se na koncu pobotala za dva dinarja. Brezdomca sta bila slabo oblečena in sta drgetala med vrati. Umetnik JSlfc Trop ju je pospremil % mislijo na mrzlo prenočišče in ju točno videl, kako sta se zarila v poležano slamo. Zima je bila neizprosna. Niziko zidani oboki krčme so bili hladni, skoraj vlažni. Neki pivec, po vsej priliki kak (kronski upokojenec, je sedel za mizo in razpredal do obupa dolgočasno zgodbo, da mu je nekdo drugi, ki je se-
Hd"
Sanjaril je po toplo zakurjenem «kotičku in toplih čevljih. Nekje nad njegovo glavo —> umetnik ni dvignil glave — je padala kič iz oken v prvem nadstropju, kjer so živeli meščani prijetna življenja v zakurjenih sobah,, in prav lahko, da je ta trenutek brala katera gospodična njegov roman in čustvovala z ljudmi, ki jim je on vdihnil življenje.
Za drgetal je in segel v žep po robec. Dva dinarja je obti-pal. Ostala sta mu od vožnje. Sneg je začel močneje naletavati. iN a vsak način se bo moral nekam zavleči, preden bodo minile ure do odhoda vlaka; v dolgočasni Čakalnici ne bi vzdržal. Zaželel si je Človeške bližine, razgibanosti, toplote, »krčme. Za dva dinarja bi se d<alo kaj malega naročiti. Ko se je odločil, se je sfkoraj razveselil življenja. Nove obraze bo srečail in nove tipe. Odkrival bo svetove. Po krčmah kurijo; spravil se bo k topli peči in vlekel počasi svoj del njemu nasproti, nepresta-
brizganec. Zavil je znova v stran*iko ulico in se ustavil pred tgodtilno. Hotel je stopiti
no ugovarjal, čemeli so tu drug ob drugem in se prenašali; kajti nobenemu izmed njih
v njo, a zadnji hip se mu je za-1 se ni dalo, da bi odšel v mrzio
zdela pieglasna. Odšel je naprej po ulici mimo sijajno razsvetljene mesnice, v kateri je sekal rej en in rdeč mesar — takšen, kakor da bi ga upodobil romantično navdahnjeni podobar — široke kose mesa. Janez Troip je stopil nazaj, da
in zasneženo noč ali pa ležat na slamo. Natakarica pa je postajala nestrpna. Umetnik Janez Trop je kot psiholog spoznal napetost, ki je ležala med pivci, od katerih ni nobeden ničesar več naročeval in med natakarico, ki se ji je mudilo
je lahko videl, ka'ka zadovolj- spat. Zapel si je hubertus in se
nost je sijala s tega debelega in rej enega mesarskega obraza. Za eno samo trerrutje si je zaželel prav tako kakor maj-
dvignil. Tudi natakarica je vstala in se pretegnHa. "Koliko?" je vprašal. "Dva," je dejala napol gla-

Nemški ujetnikov Tuniziji, ki »o M j»<>dali ameriškim ¿etam, se ne počatijo nesrečne, ket priča gornja
slika, poslana nedavqp i> Afriko.
' ' ■ * - • -
hen otrok biti mesar, biti tako sno.
lepo rej en in sekati meso. Nato je zavil v 'klanec, šel malo po stopnicah in prišel pred krčmo, do katere se je dado priti skozi vežo. Poiskal je še enkrat denar v žepu in ga podr-žal proti luči, nato pa je vstopil. Goetje so se zazrli vanj, nekateri precej dolgo, kajti Tropov obraz je bil vsekakor
Janez Trop je segel z lahkim srcem v žep in plačal. Prav lahko bi se zgodilo, da bi natakarica računala, dva di-nerja in pol -ali celo tri dinarje. če bi se zgodilo zadnje, bi se uprl m rekel, da ne plača več kakor dva dinarja. On še ni dal nikoli več za brizganee, kakor dva dinarja.
A prav tole, da je lahko naročil brizjganec in še bolj to, da ga je lahko plačal, je vzbudilo v Tropu nekoliko samozavesti, skoraj trme. Odšel je po •zavitih stranskih ulicah in k ne-ni! z dvignjeno glavo po Veliki ulici.
"Dober večer. Trop! Kam literate?"
Trop se je ustavil in zagledal pred sabo prof^orja Farč-nika. Zmedel se je, ker res ni imel cilja; za postajo je bilo prezgodaj. A lagati se pred Farčnikom ni hotel; ta trenutek je bil prepon osen.
'Takole," je dejal in se ozrl okoli.
"Drama je šla," je rekel ta k nasmeškom in se mimogrede ozr* na prelepi jen letak na o-ilasni deski.
Trcp mu je hotel povedati ono, kar je povedal alutgi, ko je «topH od upravnika, a je bilo hkrati preveč trme v njem, da bi se mogel zlagati. Krenil je s Fančnikom po Veliki ulici. Razgovorita sta se. Farčnik je zvedel, da ima Trop še dobri dve uri do vlaka in ga zategadelj zavlekel s sabo v neko krčmo, kjer je bil aboniran. Naročil je pod litra daimatinca in sedel. Janez Trop je počasi
Utody for ihe rag bag /
/
Oh no, not us *
j*
i *
Seveda smo bili okrog dolgo in da smo dali obilo po-shige, a smo ie daleč od izčrpanosti. Smo fte vedno v dobrem stanju in i «gledamo ie smerom čedno.
Tajnost? Nobene. Ako telite zvedeti kako doseči boljši uspeh • pranjem in kako fttediti na perilu, vam bomo drage volje na razpolago, da vam pokažemo.
Ločilo dobro barvano perilo od slabega. Da to preskusite, driite konce oblek v kozarcu tople vode xa par minut. Ako bo voda pobarvila, to snači, da obleka vsebuje slabo barvilo.
Napolnite pral ni k s toplo vodo, a ne do vodne črta Voda naj doseie črto s perilom vred. Poftenite pra-Inik in «a napolnite t milnico tako, da jo imate o-krojr tri palca.
Donita kolo zamazano »perilo najprej v kad. Ne de-.lite preveč perila notri hkrati. To vzame kakih 7 mfnut za pranje. Ako se ga pere delj, se blato spet prime perila.
Vsemito perilo prej li pralni ka, ko od točite vodo. Izpirajte, dokler nI voda čista. Prvih par ovijanj naj bo v vodi enake topline, zadflja s plavilom pa je lahko v hladnejM vodi.
Pri ovijanja razrahljajte perilo, ds bo enakomerno na valar jih. Slednji naj ne bodo preveč lasni. Za velike stvari kot so blanketi, naj se stisnjaeost zmanjAa. Nekateri pralniki delajo to avtomatično.
Ko sto namočili perilo, da
se blato od moč i, rabite svež, mlačen lug, čez kak to 6 do 20 minut ga menjajte in naslednja ovijanja naj bodo v hladnejših vodah.
Pralaik ae lahko rabi tudi pri perilu, ki rado frubi barvo. V tem sluiaju naj se iste ne moči predolgo, pač pa naj se pere hitro v mlačni vodi. Tako perilo se pere posebej na roko.
Elektriko ae rabi aa vojne potrebe—ne tratite jo!
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
VICTORY HOMI CINTBRS
srkal vino, Farčnik pa je večerjal. Molčala sta. šele, ko je natakarica odnesla posodo in pobrisala mizo. se je profesor Farčnik razgibal in razgovori!. Naročil je novega pol litra, napil s Tropom m dejal:
"Jaz bi dal postreliti vse brezposelne literate!"
Janez Trop se je vzdramil, se premaknil in ga z nasme-	_
škom pogledal. Odgovoriti mu &] Kajti U tre^utek'je bil ni bilo kaj, ker je pil njegovo, T ^^ 0 tem, vino. Izgledati pa ga je tako.
kakofilba si Janez Trop mogel misliti, so ga že popisali m ga pahnili v kaj ho, da bi se ohladil, kakor je nekdo pripomnil za njim.	' |
Vendar ee Janez Trop to noč ni ohladil, tudi zaspal ni. V mrzli kajhi se je prebudil v njem umetnik z vso silo, kakor se že dolgo ni, vse od zadnje napisane drame ne. Poln notranjega ognja, ki mu ni da| zaspati, je hodil ure in ure po mrzli in obokasti kajhi. Prišel je stražnik in mu povedal, da bo moral zjutraj na rapoet. Umetnik mu ni odgovoril. Samo potkimal je, nazadnje pa se obrnil od stražnika in se znova zagnal med pričnami. Stražnik je zaloputnil vrata in zagodel. Kaj, tega Trop ni slišal. Preveč je bil zaverovan v svojo novo dramo, ki se je porajala v njem.
Preden je skozi zamreženo lino pritfvetila medlasta jutranja svetloba, je umetnik Janez Trop na prednjo steno kajhe ki je bila vsa popisana in porisana z vsemi mogočimi političnimi in pornografskimi izreki in slikarijami, izkraspal z nohti velik trikotnik. Vsaka stranica tega z nohti izkraspanega trikotnika je pomenila za u-metnika Janeza Tropa dejanje nove drame, ki jo bo v prihodnjih dneh napisal. Vsaka ¡L nohtom izkraspana stranica je izsevala za umetnika Janeza Tropa vero, strašno vero po življenju in strahotno željo po ustvarjanju. Pozabil je na pot iz gledališča in ni mogel razumeti, kako je moglo biti kdaj tako z njim, da ni mogel napi-srffi niti ene besede, da je ob-
kakor če bi mu hotel reči: "Eh, saj se poznamo, profesore! Vendar pa opazka ni prav nič na mestu."
Ali Farčnik se ni nasmehnil. Napravil se je važnega ter začel dokazovati ves nesmisel pisarjen ja.
"Kaj pa je imel Prešeren od svojih 'Poezij'^ je vprašal Tropa. "In kaj je imel slovenski narod?"
Trop se je še enkrat nasmehnil, nikakor se ni mogel znajti; čeprav je prekleto dobro čutil, da je Farčnikovo govoričenje pljuvanje na vse njetgo-vo delo. Vprašanji pa, ki ju je vrgel Farčnik pred njega, sta bili taki, da se rna nji sploh ni dalo odgovoriti.
Farčnik je razpredal svoje misli naprej, ne da bi sploh čakal, da mu bo Trop kdaj kaj odgovoril. Umetnikov spomin se je zajedel v vse tiste noči, ko je bedel ob petrolejki in pisal dramo.' čutil je silovito moč, ki mu je zaplula po žilah.
Farčnik si je prižgal cigareto in nekajkrat puhnil preko mize. Ali prav to je bilo usodno zanj. Kajti Trop se je zaradi tega za hip zazrl vanj in tisti trenutek se mu je zazdelo, da Ima pred sabo vse one, ki so ves večer viseli ko mora k na njem in ga spravljali v obup. Ta oklep je bilo treba prebiti, če ne je umetnik Janez Trop čutU, da se bo zadušil. Isti hip je že držal pollitersko ste-klenko v rokah in jO zalučal z v*o močjo v napeti in cinični obraz profesorja Farčnik a.
Kri, vpitje, vprašujoči obrazi, stražnik in policij*. Prej,
ta njegova velika drama prav tako vlila vero v ljudi, kakor jo je njemu samemu. Obup, ki se ga je skozi večer loteval, je bil sam» zagon za novi še višji in drznejši polet. Ko se je vse to izvršilo v njem in ga je vsega ipreplavila strast po ustvarjanju, je legel na leseno pri-6no in se brez misli zazrl v bledo lučko, ki je svetila nad vrati. Moral se je odpočki za dan, ki se je drami!.
S seje kluba it. 1 JSZ
Chicago. — Na prošli seji kluba št. 1 JSZ je tajnik Chas. Pogorelec poročal, da znaša prebitek priredbe v prid Pro-letarca okrog $300.
Frances Vreček, ki je zar stopnica kluba v čikaški krajevni organizaciji JPO-SS je poročala o delu za prireditev, ki se je vršila miroudo nedeljo, in pa da se je kot delegatica kluba udeležila konference Prosvetne matice dne 23. maja v Waujkegami.
Druga dva delegata sta bila Filiip Godina in F. A. Vider. Godina je omenil, da je bilo na konferenci okrog 20 zastopnikov, da so bile razprave dobre in da se bo z delom nadaljevalo. F. A. Vider je dejal, da je bila konferenca zanimiva v tem, ker se je na nji razpravljalo o sodobnih vprašanjih s posebnim oziram na na3c doni oče probleme.
Bilo je sklenjeno, da se maj piknik *V prid Proletanca aranžira čeprav do te seje datum v ta namen še ni bil določen.
O pevskem zboru Savi je bi-
lo poročano, da vaj sedaj nima, ker mu je armada vzela precej pevcev, pa jih z drugimi ni bilo mogoče nadomestiti. Zbor bo s svooje nalogo nadaljevati kolikor v sedanjih razmerah pač mogoče.
Ko je bilo razprav o dnevnem redu konec, je dejal Član klubovega (prosvetnega odseka Framk Zaitz, da imamo o-giašan za to sejo predmet o vlogi čehoslovaškega predsednika Edvarda Beneša, ki je prišel v Ameriko na diploma-tične obiske. Omenil je o Be-nedevih govori^ in dejanjih čtfioslovaškega narodnega sveta nekaj svojrh mnenj, predvsem, da bi Beneš Sansu lkhko velOko ¡koristil s svojim pose-tom v Moskvi, a se mu zdi, da se zveze z njim niso posrečile.
Omenjal je zadnjo konferenco male antante na Bledu leta 1938, ki razne druge stvari, ki so pripomogle do kraha demokracije in Hitlerjevemu blifrzkriegu.
Diskuzi je o vsem tem so se udeležili Anton Garden, Filip Godina, Ivan Molek, Fred A. Vider, Angela Zaitz in več drugih.
Filip Godina 4e izvajal, da kar se če&ke akcije tiče, je zgolj za Čehe in po njegovem vsled tega sebična, ker ne u-pošteva interesov drugih narodov. Neglede kaj kdo misli o Slovakih, je rekel, Čehom niso prijazni, čeprav so jim sorodni narod. To morda ni krivda Čehov, pač pa njihovih sebičnih .zahtev, ki izvirajo iz vse njihme zgodovine, je rekel.
Fred A. Vider je poudarjal, kako se deluje za preprečenje take demokracije, ki bi malim narodom v Evropi res pomagala.
Charles Polgorelec je dejal, da so mu Čehi sami priznali, kako težko jim je bilo občevati z Benetšem, ker je bil vedno zastra«žen. Za spkiino javnost sta mu bila dovoljena le dva govora—eden v New Yorku, drugi v Chicagu. Le nekaj dni je imel v Ameriki za svoje shode in obiske, pa je bilo še celo Čehom nemogoče k njemu. Tudi SAlNS menda ni uspel, da bi ga njegov zastopnik obiskal.
Udeležba na tej seji kluba je bila majhna, kar je menda bolezen vseh društev in klubov v teh Časih. Za klub je to ala-bo, ker ni zavarovalninska organizacija. A budi to bo menda že kako prenesel.
Seji je predsedoval Louis Benigeor. Potekla je vzlic vsakovrstnim razlikam v mišljenjih, -ki jih imamo med nami, v prav dobrem razpoloženju.
P. O.
Ljubezen in prijateljstvo
MISLI
Ljubimec je v marsičem podoben prijatelju. Toda iz tega ne amemo morda sklepati, da imata ljubezen in prijateljstvo kaj skupnega. y resnici je nasprotno !
Bistva prijateljstva so stanovitnost, dolgo trajanje in ne-omajnost. Bistva ljubezni so vnema, nep re računi j ivost in hlastno naraščanje in upadanje. Prijateljstvo temelji samo na sebi in se konča s smrtjo. Ljubezen žre samo sebe in se konča, če je bila velika, v sovraštvu, in v neprijateljstvu, če je bila majhna. Toda oboje — sovraštvo in prijateljstvo — nimata z ljubeznijo druge zveze, kakor to, da ji sledita. Kakor po dežju stalno oblačno ali stalno vedro nebo.
Prijatelj je pravičen v svojem priznanju in v svoji odklonitvi, ljubimec pa je krivičen v svojem priznanju in v svoji odklonitvi.
Ljubimec ni ne prijatelj ne sovražnik ljubljenega bitja: je samo ljubimec, in to je dosti več ali pa dosti manj.
Namen ljubimca je, da bi prišel ljubljenemu bitju čez-dalje bliže. Namen prijatelja je, da bi v bližini ostal.
Prijatelj je miren, ker ni v razmerju med dvema prijateljema ničesar, kar bi bilo treba izpreminjati. Ljubimec je neumoren in misli zmerom na izpremembe.
Resnični ljubimec je podoben pravemu prijatelju v tem, da hoče svojemu najljubšemu bitju storiti dobro, ga dvigniti in osrečiti. Toda prijatelj dela to po zakonih prijateljstva, ljubimec pa po zakonih ljubezni. Prijatelj hoče obogatiti prijatelja enkrat za vselej. Ljubimec pa hoče obogatiti ljubljeno bitje za dobo ljubezni, katere konca si ne more in ne upa misliti, ko pa ae bo zanj tudi vse drugo končalo. Ljubijnemu bitju polaga vse zaklade sveta pred noge, zanj klati zvezde z neba, vse srce mu da, toda vse to samo na posodo in 'odpoklic'.
Prijatelj nima nobenega neporavnanega računa s prijateljem, ljdbimec pa je neizprosen upnik in dolžnik.
Prijatelj hoče hvaležnost zmanjšati, ljubimec pa jo hoče kopičiti. Prijatelj dela to, kar se mu zdi pravilno, ljubimec pa izsiljuje to, kar se mu zdi, da bi morda utegnilo biti pravilno. Prijatelj hoče prijateljstvo ohraniti, ljubimec pa ljubezen povečati.
Prijatelj pazi, da nihče drug ne stori njegovemu prijatelju kaj hudega; ljubimec pa pazi, da ljubljenemu bitju ne naredi nihče nič dobrega.
Kajti prijatelj hoče biti prijatelj, ljubimec pa hoče biti vse. Zraven sebe ne trpi ne moškega ne ženske, ne Boga ne česa drugega.
Prijatelj uboga kakor vojak zakone zvestobe in dolžnosti
Če se ljubezen konča, lahko postane iz ljubimca prijatelj ali sovražnik Toda ljubezen sama se ne more nikoli izpre-meniti v prijateljstvo ali sovraštvo: oboje, prijateljstvo in sovraštvo, sta samo naslednika dediča po smrti ljubezn.
»i
Franco je "usmiljen
Diktator Franco j»' v imenu svogega kabineta dne 27. maja osvobodil nadaljnih 6,943 političnih jetnikov, večinoma republikancev, ki so mu prišli v pest v zadnji civilni vojni.
Priredba mladinskega krožka SNPJ
Chicago. — V nedeljo 6. junija se vrši v dvorani SNPJ prireditev, namenjena proslavitvi petletnice mladinskih krožkov te jednote. Spored na nji bo predvajal mladinski krožek št 26 KNrj.
V Londonu stavijo, da se bo Italija že to leto umaknila iz vojne
V londonskih igralnicah ponujajo stave, da se bo Italija že to leto hočeš nočeš umaknila iz vojne. Stava je eden proti enemu, to je, dolar za dolar, kar pomeni, da igralnice niso povsem prepričane, da se zgodi kakor obetajo. Ako bi stavile pet dolarjev proti enemu, tedaj bi svet vedel, da je ItaJi* ja res že toliko na umiku in oslabljena, da se bi v slučaju invazije mogla vzdržati le nekaj mesecev, okrog božiča pa bi oklicaLa novo vlado ameriški in angleški vladi prijateljskih fašistov. Kajti fašisti v Italiji bodo skušali s pomočjo Vatikana reški Mussolinijevo državo za fašizem v vsakem slučaju.
Na sabarah, sejah in dragih priložnostih ae apomnite tiskovnega sklada Prolet ar ca.

*	__________ProWtarac, June 2, 1M3.	' _
■	——i	-	mmmmmmrnma* us i i	-
. . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *•
KOMIMAItJI
'	mmmmmm^^—mm^mmmmmmmmmmmmmm^mrnm*
Unija Prog resi ve Miners i ail rve zaradi Oton«, ampak
t>ravit da če ¿sli UMVV nazaj.¡vsled onih, ki ga podpirajo, v Ameriško delavsko federaci-l ^
jo, «ve naj pridruži nji, ker za ONA (Oversea« News Agen-dve uniji prome^arjev ni roe-	JIC poročata o tej zade-
sla v AFL. To je toliko kot če vi, med drugim sledeče:
bi Poljska rekla Rusiji, naj se. z njo združi. Ako odbor AFL unijo UMW sprejme, bo unij* Progresivnih rudarjev utonila v Lewipovi organizaciji in prav tako bi i?e zgodilo, če bi se Lewis nji pridružil.
' češka vlada v Ix>ndomi je prekinila pogajanja z* zvezo s Poljsko. Vzrok je ru<*ko- poljski spor. Češka vlada je za zve-* zo a Poljsko in drugimi dežeT lami, toda le za tako zvezo, ki bo njim v prid, ne pa da bi se jo gradilo za "sanitarni kor-don" pro^i Sovjetski uniji. To je pravilno, pošteno stališče.
Oto Habsburg, ki je mislil, da mu je SUm»*>iK>vo prizuvanjj odprlo vrata za po vrat e k na dunajski dvor, pač ni ra6u>nal z ameriškimi liberalci in ameriškimi Slovani. Njegovega ba-tal jo na je sedaj konec in upati je, da bo vojni tajnik Stimson v bcdoče v takih zadevah previdnejši.
"Avstrijski bataljon" je V
pol letu svojega obstoja pred-cčil ameriški javnosti, da je med besedami za demokracijo in pa dejanji članov demokratične vlade velika razlika. U-videta je, da se je predstavnik propadle habsburške dinastije, ki je bila uj na telesu narodov v Avstriji in sovražnica so-cialnih potreb ter demokraci-je, prerinil morda brez posebnega truda med visoke ameriške kroge, da jih pridobi za obnovitev aw$trij?ke monarhije. In začudila se je, ko je po dolgem skrivanju le prišlo na dan, kako si je Oto pridobil vojnega tajnika Stimson a za ustanovitev "avstrijskega bataljona" na način, ki je vse kaj drugoga kot demokratičen.
Pol leta so deževali protesti na yojni in driavni department, ki so jih pošiljali avstrijski begunci in pa tu stalno na* feljeni avstrijski Nemci, dalje Cehi, liberalne revije in drugi napredni listi, Slovenski ameriški narodni svet Kd. In po pol leta je yojni oddelek Otonov bataljon razpustil. Da-li je s tem dal slovo tudi Otonu in njegovim spletkam, je pa
drugo vprašanje.
i < '
Ko je Benet v zveznem kongresu »vofr govor končal, se je dvignil kongreonik Emanuel Celler iz New Yorka in ugotovil, da ruje Oto Hamburg proti vsem tistim idealom pravičnosti, za kakršne deluje Edvard Beneš. Cejler se je ogla-
Po barni šestmesečni karieri jo kil Otonov avstrijski bataljon raapusčen 21. maja. Ustanovil «a ja War Da-part men t • sodelovanjem nad ve j vode Otona.
Bataljon, ki je kil ustanovljen laa-•kega aovembra, je naletel aa ogorčen odpor in je adaj raapusčen pod ieto strogo tajnostjo, ki jo aakrivala njegovo rojstvo.
Overseas News agencija ja častai-ka tabora Alterbury, Indiana, kjer se je veabal avstrijski bataljon, tale-fonicno vprašal« o tem, in ji jo bilo potrjeno, da ja omenjena edinica res raapaečena. Podrobnejših podatkov ni *ogel (kotel?) povedati. Tadi uradniki v vojnem oddelka niso kotel» navesti o tem nebeaib podatkov.
Večina moštva, ki ja kila doda-Ijeao temu bataljonu, jo bilo pretiv nc ideji restavriranja Habsbarianov ia se je balo, da bo bataljoa uporabljen v tak namea. Vojni tajnik Stim* son je sate dne S. marca iajavil, da ko nabiraaje novincev v bodočo ¿isto na baai prostovoljcev, in da bo astra-ienr vsem onim. ki kodo iaraaili fte-I jo aa praasastitev. v drage ediaiae ameriške vojska.
Kmalu po tej ia javi vejaegn tajnika se je število moštva amaajšalo od projektiraaik 700 na 150 mož. '
Poročajo, da so bili mod vojaki tega. kataljoaa neprestani spori ia da jo večkrat prišlo do spopadov. Vojna oblast je koačao sklenila raapustiti idejo tega batajjoaa kot braaapao. Moštvo jo bilo porazdeljene med dra-,ge edin ice.
(K temu poročilu je potrebno dodati to: V Otonov bataljon je vojna oblast pošiljala ne samo avstrijske Nemce, nego tudi druge nedržavljane, ki so bili rojeni v deželah bivše Avstro-Ogrskf, med njimi Cehe, Hrvate itd. Tako so se pričeli nadaljni protesti, najprvo proti ideji bataljona, in nato proti načinu, a kakršnim se mu dobiva novince. Naravno, da čim so novinci nenemških narodnosti spoznali, da jim bo poveljevano v nemškem jeziku, so vedeli pri čem so in poskrbeli, da se js javnost zavzela zanje. Prostovoljcev, ki se bi priglasili direktno v ta bataljon, pa ni bik> mCl?OČe dO- ' Uo	» pomoinega urednika i«
lire za ameriške dolarje, a ker j smo z dučejo državo v vojni, jim je to nemogoče, raizen po kakih ovinkih. Teh je več, ne samo eden! "
V Nemčiji so po prvih znakih Hitlerjevega divjanja skušali oteti svoj denar ne samo Židje in drugi, temveč tudi duhovniki. Spreminjali so ga v druge valute in odnašali aH pa pošiljali iz dežele kakor je kdo mogel, seveda na tajne načine. Katoliški duhovniki so ga nosili ven s pomočjo nun—misleč, da bodo najmanj preiskovane. Pa jim je obJast prišla kmalu na sled. Država nima nič proti, če j» denar pošiljate, noče pa, da bi ga odnašali. Zato tako pazijo, da nihče izmed tujcev ne odnese več kot je prinesel. Kontrola v tem ozijni je bila silno strog-a posebno v Nemčiji in v Italiji, pa~tudi v Jugoslaviji ni bilo nič boljše.
Amerikanaki Slovenec, ki se
proglaša za vodilno katoliško glasilo, je v izdaji z dne 27. maja oznanil, da preneha izhajati kot dnevnik. V bodoče bodo naročniki A. S. dobili le dve številki na teden. Zagotavlja, da na gradivu zanje ne bo posebne izigube in cena bo ni-^ja. Urednik Jqrič pravi, da bodo mnogi "celo obstrmeli ob tej novici", čitateJji ne, pač p« "princi" in "prtnceze", o katerih je zagotavljal, da so mu dobili toliko naročnikov, da je A. S. izvojeval kraljevsko /mago. Cisto lahko je razumeti težave, ki jih ima "najstarejši" slovenski list v Ameriki. Le da se od drugih listov nekoliko racolikuje. "A. S." pravi, "da ne bo nehal izhajati kot dnevnik radi kakih finančnih težav. Hvala Bogu, tega smo so očuvali," vzklika v oznani-lu, ki ga mu je bilo vsekakor kaj težko napisati. Pisati o u-mikih je vsikdar težavno, ker se moraš opravičevati, hočeš nočeš. Vendar pa je John nar vedel razloge za slačenje svojega lista jako spretno in pa tudi pametno ob enem. Takole piše:
MaN kralj Faisal, vladar Iraka, so aabara a vošajo vojak. Irak protektirajo angleške Ia sovjetska čete.
V ameriškem tanku, v katerega m« pomagajo aagleški
"Glavni vmrok. da Am. Slo jeaja kot dnevnik, so iarvdae raame-re v tek vojaik ca sik. Navdušenega osebja, ki bi delale tudi ia idoaliama aa tako stvar, kakor ja katoliiki tisk, med nami ja vsak dan manj. N. pr. vodstvo podjetja išče pni
biti. Proletarec je že ob usta «ovkvi te Otonove akcije izjavil, da Oto ne bo prostovoljcev -mn nikdar dobil in njegovega bataljona ne bo, če mu ne pošlje moštva vojaška oblast. To je storila, potem odnehala in bataljonček se je znižal na 160 im,ž. Tak je konec te vojaške akcije v Alfcerburyju, ki ne dela ameriški demokraciji nobene časti.) •
Marsikdo
vsakdo) bi
v Italiji (ali pa sedaj rad prodal
C'
J
üNf' Jul
s & ífv^j r*tr t
PRISTOPAJTE K
'	-V* i i»
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
» »'« As * wi *	I Ibji'isX- I m | i
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
§
^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
NAROČITE SI DNEVNIK
Naročnina aa Zdraieae driava (lavaa Ckleaga) Ia Kanado M.00 aa leto i $3.00 aa pol letat $1.80 sa čatrt Uta t aa Cklea«a Ia C lea ra t$7M aa eala lata» $9.71 aa pol letei ne hsoeemsive $0.00.
I
J	Noslov zo list in tojnütvo js;
Su
2057 So. Lawndalc itvcnuc I v ' Chicago, Minóla
i

več mesecev, pa bree uspeha. Varokt Sedaj je vse saposlene v vojnik industrijah. kjer so na raspolego mne-go višje plače ob manjši odgovornosti."
Dalje pojasnuje. da je takih , ljudi, ki bi imeli sposobnoeti za uredniške službe in imeli ob enem tudi značaje, med Slovenci v Ameriki enako čezda-Ije manj. Oziroma jih sploh ni več takih, ki bi bili na "razpoloženju". Pravi, da tudi takih tiskarjev manjka, ki bi znali staviti v našem jeziku. — Ivan Jerič k temu dostavlja, kako mu je težavna služba postala še težavnejda po smrti upravnika Albina Zakrajška. To se pri maJih listih dogaja m je v pravem ko meni, da je za naslednja težko dobiti vedčih ljudi, zanesljivih po prepričanju in pa svpošobnih z» tisto de-to, ki je izpraznjeno. Vendar pa se Ivan Jerič nima kaj pritoževati.. Je dobro oral dokler je šlo. A cporznal je, da negle-<ie kolikim svojim agitatori-cam je dal titel kraljic in prin-cez, stvar vseeno ne gre po gladkih tirih. Vsakdo, ki ima opraviti ne le z «urejevanjem in upravljanjem lista, nego tudi kako ga vadržavati in skrbeti za. njegove dohodke, lahko z Jeričem simpstiziini, ko pojasnuje, koliko dela se mu je na-gr«miwWo. Nikakor pa rte za namene, v katere se je vpre-gel, in ne v dru*re njegovo načrte, k so zgoKj trgovski in po-vssm breznačelni vzlic njegovemu «poudarjanju katoličan-stva.
Slovenski dnevniki niso več
tofliko potrebni kakor nekoč, pravi Jerič, kar bo morda zanimalo posebno njegovega glavnega tekmeca Jamesa De-bevca. Carje* lahko najnovejše vesti po rad hi vsalk hip, čez ne-!kaj m* dob« v angleških listih iste vesti in šele čez kaka dva
dni v slovenskih dnevnikih. To
opravičbo je Jerič slabo izvršil, ker svojega dnevnika ni spremenil v poltednik zaradi tega, niti vsled drugih vzrokov, ki jih navaja, razen le enega, ki je pravilen: Da v splošnem ni več "idealizma". Za delo je sedaj treba plačati, ali pa ga moraš sam izvršiti.
Hnrati t Ameriki, ki. jih je veliiko več kot Slovencev, niso imeli že prvlično let nobenega dnevnika. Eden izmed najdražje subvene ¿ran i h je bil po vojni komunistični Radnički Glasnik. Ko je ta prenehal izhajati, so se Hrvati sparekali le v tednikih in mesečnikih. Dogodilo se je, da je bivši Radnički Glasnik, sedaj Narodni Glasnik, spet postal dnevnik. Edini hrvatski dnevnik. Vse priznanje hrvatskim komunistom. lika nil i so svojo "sitno" (malo) bur*vazijo,>nda jim sledi kot čreda ovac. V jeseni pa bo med njimi na konvenciji Hrvatske bratske zajednice spet silovit tepei. .
O Rev. Zakrajšku poročajo, da je zelo težko bolan. Prizadelo ga je v začetku pomladi v Miimesoti, sedaj pa se zdravi v New Yorku. Svoje aktivnosti v SANSu je že prej opustil. Odšel je iz njih prijateljsko, dasi ni skril razočaranja, ker ni šlo po njegovem. Tudi njegovi politični nasprotniki mu žele povrnitev zdravja, ker ga vsi pošteni ljudje drug drugemu — namreč zdravje — iskreno privoščijo.
Leo Krsjrcki je zanimiva o-1 iz levičarstva pomaknil na soba. izredno sposoben govor- skrajno desno. Nato so ga udi-nik in dober '^mikaer". Začel se njaH za predsednika vseslo-je> uveljavljati v poljskih dru- vanskeg» kongresa in nedavno
štvih (on je rojen tu), potem v uniji oblačilne industrije, postaj je član socialistične stranke in se povzpel na njeno pred-sedništvo v času ko so v nji divjali najhujši notranji boji. Po razkolih v nji mu je biJo namignjeno, da se naj uma-1 k ne. če hote v uniji ohraniti svoj ugled. Pustil je predsedni-ništio S. P., a v svojih govo-
koravajo uredbam, ki so jih
sami s svojo Lastno voljo »prejeli.
Demokratični ideal ostan<> »steber moči za narode, ki so že svobodni in inspracija za tiste, kj se šele morajo osvoboditi. Ta ideal je najmočnejši od vseh, ker to ni ideal samo za posametznike, kakor je indivi-dualizem, niti ideal samo za neke skupine, kakor je nacionalizem, temveč je oboje, je sploften ideal vseh ljudi, ki strem« po svobodi, napredku in blagostanju.
Demokratičnemu idealu u-govarjajo na vse mogoče načine. od« starega grškega Platona so politični teoretiki in kritiki izražali dvom ali celo preziranje napram "navadnemu" človeku. Pravijo, da si navaden človek izvoli tza voditelja nesposobneža, ki je njemu všeč ki ki tgia on lahko razume in s tem se upropašča človeška družba, ali pa to navadno ljudstvo izvoli nekega izjemnega človeka, iki postane diktator. Nadalje pravijo, da demokracija ovira hitro in uspešno poslovanje državnih oblasti, ki so odvisne od počasnega in okJevajočega ljudskega mišljenja. Drugi spet pravijo, da večina ljudi nima sposobnosti niti za originalno akcijo niti za pravo osebno odgovornost.
Toda vsi ti in drugi ugovori in argumenti nikakor ne dokazujejo, da je sam ideal demokracije napačen ali slab, temveč kažejo samo na ovire, s ka-
rih je ostal socialist, toda se je milo rečeno.
je. v imenu tega izdal oklic zoper stavke. Zdi se, da je oklic
on le podpisal. Saj je prav in	terimi ima opraviti demokraci-
potrebno je, da se stavk iz ne-	j*. Temeljita in pravilna izo-
bimo, ni pa prav in potrebno	briuzba je edino jamstvo za de-
pisati in govoriti o tem tako,	mokracijo, kajti sama moč
kakor da so stavk edino delav-	^^ znanja, kako naj se izra-
ci, ali pa agenti provokatorji	bi.U ^..Je nevarna; dobra
k • • .. , ,	. , ^J.	volja, ki ni hkrati pametna in
krivi. Tudi lastnikom industrij	preudarna, ovira ^
se lahko pripiše nekaj krivde,
0 DEMOKRACIJI
. » a k i y s •	t
"Demokracija še ni dosežena. Ona je ideal ljudi, ki žele taiko organizirano družbo, da bi imel vsak človek enake pogoje, da bi razvil tiste sposob-nosti, ki so najboljše v njem. A taka družba še nikjer ne ob-*toja," pravi Anglež Delislle Bums. Najbližje demokratičnemu idealu so bile škandinav-ske države. Amalijo, Ameriko in Francijo imenujemo d^mo-knatiične države, vendar še niso tako urejene, da bi odgovarjale temu, kar si pod reapično demokracijo predstavljamo. Te države imenujemo demokratične zato, ker so najdemokra-tičnejše od vseh velikih držav na svetu; v teh državah je največ demokratičnih ustanov, tradicij in možnosti za spopol-njevanje demokracije, večja ali manjša kontrola ljudstva nad vlado in v primeri % dru-
_ , „ , . , . ^ gimi državami največje števi-Frank Kerže je imel v Ena- !o ^¿¿„0 svobodnih ljudi.
kopravnosti precej razprave o 1 Toda prave, popolne demokra-slovenskem narodnem kongre^ \ ciie do	^ v ^eni dr-
su in ga vprašuje, kaj je dalal, kje je bil, da je tako slabo skAepal. čemu se slovenski kongres ni izrekel za republiko, ne se potegnil za osvojitev pri rodnih bogastev Jugoslavije v dobrobit jugoslovanskega ljudstva? Frank Kerže ni tu-jec v taiki h zadevah, a se je vendarle »zmotil, ker je pozabil, da je Ml to slovenski, ne pa slovenski socialistični zbor. Na slovenskem so bili med drugimi taki zelo vplivni ljudje, ki so ne mogli usoglasRi samo v eni točki Vendar pa sklepi niso tako plehki in brez smisla, kakor meni Kerže. Treba je le ljudi« ki bodo resno napisane in svečano prcčitaae resolucije ter sklope tudi resno izvajali.
žavi na svetu ni bilo.
Kaj j9 torej demokracija? , # O tem je precej zmedenih pojmovanj po zaslugi' njenih nasprotnikov, ki se' bore prota nji ne samo z nasiljem, temveč morda še bolj s tem. da predstavljajo ljudem pod demokracijo nekaj popolnoma drugega, kakor ona resnično pomeni, in s tem povzročajo zmedo med nepoučenimi ljudmi, ki tvorijo še vedno večino prebivalstva. Tako pravijo nekateri, da pomeni demokracija vlado ljudske tolpe, nevedne-Igta ljudstva * (« demosa); ta pofvara demokracije je med samimi njenimi pristaši usUa-riln domnevi da so dem okra-
IVijateilj Kerže k temu lahko razlikuje od druirih političnih oblik eajno po številu ljudi, ki odločajo v javnem življenju . če bi demokracija pomenila to, bi bil vuak razumen človek proti demokraciji. Kajti potemtakem bi čreda ovac predstavljala najpopolnejšo demokracijo; in 6e bi »e večina izjavjla zfk diktaturo, bi bilo demokratoma, da bi tako odločitev sprejeli na znanje.
veliko pomaga» pa tudi Enakopravnost, v katero" piše, če ne bo cikatla le v špetire. nego sodelovala in prevzela za vse vse kar se godi in za svoje zahteve v smeri izbol jšavmnja tudi svoj de led odgovornosti.
Narodni Glasnik v Pktsbur-ghu se sedaj silno h udu je nad vmfco stavko. Kako čudno sa j« epreimenil ta list, ki trdi. da izhaja ki pise za lin nadela Že 35 let,«
Ta pa ja nesmiaellno^ Demokracija ne more biti družba med ^eboj podobnih si ovc, temveč
demokracija je družba enakopravnih ljudi. V demokraciji je vlada odgovorna v političnem smislu, to se pravi, vlada •mora za svoje delo odgovarjati ljudstvu; s tem pa pade tudi na ljudstvo enak del odgovornosti. čim bolj se spopolnuje demokracija, tem večja postaja odgovornost ljudstva: kajti če ljud&tvo res kontrolira u-pravo in vodstvo države, nosi tudi odgovornost za vse.
Demokratični ideal nikakor ne odklanja, da tudi v praksi priznava razlike, ki so med ljudmi v razumu in značaju. Demokrat smatra, da v družbi ne »mejo odločati razlike, ki izvirajo iz telesne n^oči, poj-stva ali bogastva. Demokracija je mnenja, da smo" vsi ljudje enaki, ker se bodo razlike v razumu in značaju ugodno pokaizale samo, ako imamo vsi enake življenjske pravice. Zato prav demokracija omogoča splošen razmah kulture.
Za uresničenje demokratičnega ideala so potrebni nekateri predpogoji, tako vlada večine najširše politične pravice in suverenost ljudstva, to je, da je ljudska volja najvišje merilo. Kakor še nikjer ni u-resničena popolna demokracija, vendar se je že brez dvoma izkazalo, da je ljudska suverenost in na njej sloneča vlada najboljša politična oblika, ki jo je dosedaj človek izoblikoval. Kjer je bila država samo organizacija uradnega aparata, ki je vladal nad veliko množicb podanikov, so se prej ali slej .pokazale zelo slat^e posledice. Najmočnejši so danes narodi, kjer je država demokratična politična organizacija vseh državljanov, ki se po-
napredek. poleg politične izšolanosti ki splošni prosvitljenosti je za dosego popolne demokracije potrebna tudi osamosvojitev ijudi izpod gospodarske odvisnosti. -T
Demokracija kot politična oblika je odvisna od splošnega ustroja človeškega družabnega življenja Ne more biti prave demokracije tam, kjer si nekateri lahko vse privoščijo s svojimi milijoni, drugi pa stradajo. Anglež Burns pravi: "Žene in moški, ki se nezadostno hranijo, ki so slabo oblečeni, ne morejo biti dobri državljani, kakor tudi ne njihovi o-troci. Taki ljudjte imajo živalske skrbi In sicer je njihova skrb za prehrano še hujša kakor pri živalih, ker so brez lastnika.. Kaj bi se zgodilo s kravami in konji, če ne bi imeli (gospodarjev, ki morajo skrbeti za nje, in bi se kar tako potikali po svetu ? A to se dogaja z brezposelnimi ljudmi.
Kapitalistični sistem nasprotuje demokraciji. Kajti "indu-atrija je pod tem sistemom osnovana na moči peščice ljudi, da odpuščajo ali sprejemajo delavce, kakor se jim pač ^di, da bo s tem njihov dobiček povečan ali zmanjšan; in nihče, najmanj pa delavci ne morejo vedeti, i kdaj in po*4 kakšnem merilu 00 družba delničarjev smatrala, da svoje podjetje razširi ali ofneji. Radi tega je mnogo ljudi v stalni negotovosti in ti ljudje postajajo izolirani poedinei v tem družabnem klfrsu." Ta kaos je mogo-
odpraviti samo s preobrazbo dnpabnega uatroja. "Z izkušnjami je dokazano »n s «plodnimi načeli lahko dokažejo, da -vodstvo gospodarstva po posameznih delodajalcih ni nikdar za celoto tako uspešno. P* jp še tako dobro, kakor če se uvede gospodarska demokracija in nacionalni sistem v financah, trgovini in produk-
(Nadaljevanje na 6. straai.)
i 1838
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA U NTJSK O TIS K A R N 0
Adria Printing Co-
>8 W. IIALSTEI) StR^dnCACO, ILL.
Tel. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA
PRI NAS
ProlelararaJuae 2, 1»43.
I z SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago, III.
I
nje kake misli ait idej t med ljudmi ne imenuje akacija. Ta si prizadeva predeč iti svoj predmet tako, da um lahko pojmuje vsakdo, ki se UMAi zanj. Le dobra in intenzivna aifJtacija pripravi ljudi k te-u, da se zavzamejo *za njeno var in se je oklenejo. Agitacija za naàe gibanje ni posebno težavno dele, če ve tisti, ki atgitira za našo organizacijo, za čim stremi naše prizadevanje.
Slovenski ameriški narodni rvet se trudi za dosego tistih ciljev, ki mu j<ih je določil Slovenski narodni kongres lani v Clevelandu. Ta je% tej organizaciji naročil, naj deluje po vseh svojih močeh v prvi vrati za rešitev slovenskega naroda, potem za njegovo osvobojenje izpod krutega jarma laSkih fa-Šhtov, nemških nacrjev pa madžarskih nasiluikov in končno za združitev vsega slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo, ki naj pootane del preurejene, prenovljene, federativne in demokratične Jugoslavije. To je glavni namen tega gibanja, ki bo prenehalo, čim as bodo mogli Slovenci v starem kraju sami potegniti za svoje pravice. Cilji Sansoveg* delovanja so izključno političnega značaja in tvorijo najpo^lavitnejši po-gôj za narodni obstanek in lepšo bodočnost slovenskega naroda v stari domovini.
če predeči naša agitacija samo to jasno in rarkxfrno na&im ljudem, pa bodo ti na mah videli razliko med gamsovim gibanjem in delovanjem slovenskega pomožnega odbora ter kmalu spoznali, da sta to dve različni organizaciji, ki imata vsaka svoj namen pred očmi. Naša organizacija gre za tem. da bt pomagala bratom in sestram v stari domovini po<liti-¿iro — da jih reši narodnega pogina, jim pomaga dobiti svobodo in združiti ves slovenski svet v politično enoto — združeno Slovenijo. Naš pomožni odbor si prizadeva nabrati kar največ denarja, da priskoči o-kradenemu in cropanemu ljudstvu na pomoč, brŽko bodo to dopuščale razmere.
Ce primerjamo cilje obeh organizacij, vidimo, da ofetàaja velika razlika imed njima. Zato je želeti, da je delo naše organizacije točeno od pomožnega. To željo je podčrtal in poudaril tudi naš pomožni odbor, ki je nekaj časa vodil tudi politično gibanje, s tem, da je lani sklical Slovenski narodni' kongres v Clevelandu.
Seveda sta obe oilftanizaciji potrebni in koristni. Zato tudi druga druge ne izpodbija. Sa i vidimo, da je dobršno število
Agitacija j* potrebna , Pianov našega pomožnega do-
Živahno in neumorno širje- **>!* tudi v tovršev*lr*«m Odboru Slovenskega amerAkega narodnega sveta. Id tako so lahko uradniki krajevnih pomožnih odborov obenem tudi od-bc:nki naših podružnic.'
Za našo agitacijo je zi!a*ti to debro vedeti in vsi naši lrud{e si bodo kmalu na jarnem tudi v tem oziru.
Naše dedovanje je politčnn a prizadevanje našega pomožnega odbora pa po podporno. Mi pobiramo prispevke, da moremo z njimi kriti stroške, ki jih nspravljajo naša prizadevanja. Pomožni odbor nabira denar, da ga za sedai. -ne more poslati v stare domovino, spravlja na kup večinoma v obliki ameriških vojnih obveznic ter tako pomaga tudi naši novi domovini v njenih vojnih naporih. '
Agitacija se lahko vrši na različne načine: na sejah, shodih, sestankih in prireditvah. Ko greste po hišah pobirat prostovoljne prispevke, se vam nudi lepa prilika za pridobivanje podružničnih Članov in (Mame in za ustanavljanje novih podružnic, ki bi jih ia organizacija rada še letos štela najimanj pet sto.
še daleč smo od tega cilja. AH z dobro voljo se da doseči tudi to. Rojaki in rojakinje, agitacija za našo stvar je potrebna. Ne ogibajte se je!
Za boljše poslovanje
Član našega osredajega od-! bora Frank Aledi «z Cbicar** nam piše tele vrstice:
"Ker želim, da bi bila organizacija Slovenskega ameriškega narodnega sveta uspešna, Va m pripore Jam v namen sega poslovanja sledeče: Pri p. "ii);»j:vanju čšanov sem opazil ned os talke, ki se dajo odpraviti z majhnimi stroški in bi bilo to organizaciji v ko-rbt. Priporočam, naj si organizacija preskrbi nekake pri-glašovabie pole; na njih naj bi bila natisnjena izjava in pomen te organizacije, potem rubrika, v kateri naj priglašenec ali prigiašenka pove, koliko misK prispevati zrn organizacijo mesečno ali letno; zatem naj bi bil prostor za priglašen-čev podpis in naslov. Te izpolnjene priglasnfce aH prijave naj bi podružnični tajniki pošiljali v Varš urad. Tako bi imeli pred sabo natančen pregled obljubljenih dohodkov in bi ladte usmerjali agitacijo. Vrh tega bi tudi imeli boljšo kontrolo nad podružničnimi tajniki in člani bi se čutili bolj obvezane za izpolnjevanje dane obljub«». Kakor si jaz zamišljam te prijave ali priglaenke, naj bi bile to tjskavine v velikosti 3x5 iz boljšega pa moč-
nejšega papirja, ker bi bile tako trpežnejše za Vaš arhiv."
Shodi, •• je, sestanki in piirsdltvs
Naša podružnica, .ki se je, kakor povzemamo ia listov, Ur ftbamovila dne 28. marca V Stra-banu, Pa., ia vseh tamošnjih društev in klubov, a ae nam doslej še ni prijavila, bo imela dne 4. julija piknik v Drenttco-vem parku. CM i dobiček te prireditve je namenjen Slovanskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo. Seje te še neprijavljene podružnice ne vrftijo vsako četrto nedelje ob dveh popošdne, in sicer lame-noma — enkrat v dvorani dr. št. 138 SNIP J. enkrat pa v oni dr. št. 153 KSKJ.
V	Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu ae bo, kakor naznanja podružnica It. 32 SANS, v kratkem vršila u-stamovna seja naše podružnice za tisti okoli*
Naia vikanja
V	dobi od 19. do 26. maja so se nam prijavile štiri nove podružnice, m sicer št. 50 SANS. Denver, Colo., nastala iz lamo-«njih slovenskih društev, potem ŠL 51 SANS, Barberton, O., nastala iz dr. št 110, 111 in 243 KSKJ. podr. št. 6 SZZ, dr. št, 44 ABZ, dr. št. 48 SNJ>J dr. št. 28 SDZ in slov. sam. dr 44Domovina", nadatfe it 52 SANS, Chicago, !»., nastala iz dr. št. 100 SNPJ, m pa št. 5$ SANS Johnstown, Pa., navala iz sedmih tamošnjih društev Slovenski amer. narodni svet je dne 26. maja štel 52 podružnic. Podružnica s številko 48 se do 26. maja še ni ustanovila.
V	istem razdobju so nam poslale prispevke sledeče podružnice: št. 12 SAN8, Wert Alieruippa, Pa., $10; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa., $32T.-15; H. 33 SANS Bridgeport, O., 117.50 (darovali so: Federacija SNPJ za vzhodni Ob» $10, dr. št. 536 SNPJ $5 in 1 m,k Pavi in ič $2.50; št. 53 SANS, Johnstown, Pa., $143,-02.
V rmidu sklepa, ki ga je sprejel na svoji «adnji seji gl. odbor Slovenske narodne podporne jed note, je ta naša podporna; organizacija darovala $1,000 kot prvi del $5,000 našemu »narodnemu svetu v podporo.
«rtiIti vojaki m iukmmm Pacifiku, kateri« je kile ttvlje»je «tata • Zbira Rk¿¡ krti. Vtakš», ki je ašrar, lakka 4« aekej mje krvi % pomoč ranjeni» vrjakoi». " • «»	*
MALO DROBIŽA
Chicago, 111. — Leseni vojaki in topovi na visokih wash-ingtonskth poslopjih podpirajo na tal ost ameriško glavno mesto veliko boljše kot pa gotovi živi kipi v zvezni zbornici. *
Kje neki odbor OPA (vladni odbor «a upravljanje cen) kupuje -svoje življenjske potrebščine? Nedavno sem poslušal nekega člana tega odbora po radiu, ki je v svojem govoru trdil, da ne se podražile ed japonskega napada na Pearl Haefeor p« de sedaj samo osem odstotkov. Za to informacijo sem mu pripravljen darovati svojci 4$ poantev.

Resolucije
Podr. M. 12 SANS. W. Ali-quippa. Pa., je «prejela ob priliki nbhajanja SLOVBNSKB-GA DNEVA resoluciji, ki j« je naša organizacija priporočila v sprejetje.
Takisto je storila podružnica št. 50 &ANS, Denver, Colo., na svojem ustanovnem shodu, ki se je vršil dne 18. aprila tamkaj.
Dr. št. 206 SNPJ, New Dn-luth, Miwn., se je tudi dne 18. aprila spomnilo svojih bratov
in sester v stari domovini ter sprejelo temu primerno re^>-
lucijo.
POVOJNI NAČRT
ANGLEŠKEGA
DELAVSTVA
(Nadaljevanje s 1. strant.)
pod pokroviteljstvom Vehke Britanije, Zedinjenih drftav, Rusije in Kitajske.
Gospodarstvo je treba vzajemno urediti v ititereeu potreb ljudstva vseh dežel ki vnem naj se nudi priložnost za i*! boljšanje življenjskega standarda.
se prične 1. julija

•r
Kaj pa v Zed. državah
Ker je delavirtvo v Angliji složno in organizirano tudi politično, Imajo njegovi programi pomen in važnost. O jmvoj« nih problemih razpravlja sedaj, da bo nartje pripravljeno ] kadar se pojavijo, in za socialno skrbstvo se bori ob vsaki priložnosti.
V Zed. državah sahtevajo bi h*o socialno zaščito vso unije, a ker delawSvo ni or^panizi-rano tudi noHtično, se mem za vse take stvari zanašati Meno na tako&vane prijatelje, ki Jih ima v kongresu. Tudi predsednik Roosevett je obljub» *p6 vojni boljši "aoclal securlty" Icol pa je sedanja. Večia aocl-alna varnost bo potrebna in deta vsi vo stori dobro sebi in svojcem, če ae energično loti delati zanjo.
Leta 1902 sem dobil v Chi-cagu na severni strani delo pri slovenskem peku. Na Fužinah pri Novem mesto, od kjer je bil doma, se je phal Tomšič, tukaj pa Tbomas. Izdajal se je aa Nemca, kpt je* bil takrat običaj v tem dehi čikaškega mesta (morda je še, ne veni). Vsake jutro sva z njbn razvajala pecivo v prodajalne. "ttortn*ntM, katerim g« je oskrboval. se MM Irci, Nemci in §re*N. Ko g* je Šved vprašal po narodnosti, mu je odgovoril, da je Nemec, Nemcu pa je na enako vprašanje dejal*'da je 8ved. Nemcu namreč ni mogel trditi, da je Nemec, ker je nemščino le «a silo lopni.
Tak je bil rojak, pri katerem sem se začel «čili aa peka, ko mi je bik) 15 let
Materi v stari kraj sem pisal prvo pfavne. Dek> sem dobil, sem ji sporočil, in kruha mi ne manjka. Zaslužim pet dolarjev na teden. To pomeni 25 kron.
Nisem ji pa pisal, da delam od 2. zjutraj pa do 4. popoldne m vrasi do 8. »večer. Niti ji ursem pisal, da delam v kleti, ki trna samo eno akno, in da delam pri luči bodisi pednevu kakor ponoči, ker je v kleti vSčtrn tesna. Rabili smo plinsko raasveffjavo.
Zadaj za pekarsko pečjo je bila v enem kotil moja postelja v dni sem p>š p remog. Vsa okolica je bik polna nesnage. Družbo so mi delale podgane, stenice in £&urki. Vselej, predno sem se ves utrujen vlegel, sem spodM; z mililo podgane ia kleti.
Neke pomfladi, ko se je začel tajntt siVerf, je «slo deževalo. Voda je udrla v klet in /m utrl sem Jo šefe ko je do-segla postelja in n\e prebudila. Drugače bi bU morda Še utonil v kteti.
Pekarij v takih podganskih luknjah ni več. Zasluga gre uniji. ♦	• »f i
O spominih na tisto pasje življenje bi Isbko še velike pisal, a je boljš^, da ne.
Tudi materi nisem o tem V tistem prvem pismu ničesar o-meniii Ko sem ga napisal* sem vpnmal Tbnfbttčm, kje bi mogel kupit j poltno znamko. "Vsak 'd«ur Štor' Jih ima." Tolmmčil sem si, znnmke prodaja 'H vsaka«niirs prodajafna. Grem mUrvo pfve in jo fcpiMH. vstopil sem v drugo, pa nI bik) nič. In tako sem hodil eno miljo ne
šel. Vrnil sem se brez poštne znamke. Furmanu v pekarni sem pokazal pismo in je uganil kaj ±ebm. Drugi dan mi je prinesel znamke za 5c.
Gospodar Tomšič me je vzpodbujal:'" John, le pridno delaj. O Božiču boš prejel lepo darilo.1" Slovensko je govoriA z mano le kadar sva bila *ama. Delal sem v.<ak dan.
Prüel je božični večer leta 1908. Gospodar je poesabil na obljubo in darilo.
Ko sem bil z deiom gotov in se vlegvfv posteljo, mi je postalo ob misli na to mitzerno življenje hudo. V duhu sem se preselil na svoj rojMni dom, kjer mi je bil božični večer nekaj lepega. "Dom. zakaj sem te zapustil T Zjokal sem se od tugobe.
Na božični dan pa zopet na dek). Gospodar mi je naročil, da naj pridem ob 7. zvečer gori v kuhinjo večerjat. Ko sem prišel' v njegovo stanovanje; sem videl njegovo družino m prfjatelje ležati v posteljah, na aofab in na tleh vse pijane. Mfca je bila polita z vinom, po «ji ostanki in pa kost Sunke, ki je bila že vsa obrana. Razjarilo me je. Poklical sem psa. "Tukaj imaš večerjo, princ, ti imaš boljše zobe kakor jaz." Pograbil sem kost in mu jo vrgel pred nog<e.
S formanom Bil lom — bil je nemškega redu, "švab — na Novegta Ma dan 1904 nisva šla delat. Tomšičeve pekarije mi je bMo zadosti. Bili me je upe-iljal v pekarsko unijo in dobil seim delo š plačo po 12 dolarjev na teden za delo po 8 ur še?t dni v tednu.
pohodil. (Op. Dotičnik ni Slo-|0 DEMOKRACIJI
Vem 1 *	*	(Nadaljevanje s 4. strani.)
Na vse bivše dopisnike ape- cDelavstvo ni blago. Stroji liram, naj spet pišejo. Citatelji ¡^ ttUPOvine se ne morejo same jih pogrešajo. Sedaj imamo še organizirali; !Zato je gospodar-to pravico, a nikjer ni jamstva, j ftko nesmiselno, da se postopa da ne pride čas, ko bo tudi pi- z delavstvom, ki ima smisel za sanje o svobodi dovoljeno Ia organizacijo, talko, kakor da po odmerkih.	| «pada tudi delavstvo med bla-
go, kakor so mrtva proizvajal-Biblija pripoveduje o sed-! na jn-edstva. Kdor po Kiprejme mih debelih in sedmih suhih 1 idejo, da delavstvo ni blago, kravah. Frank Kerže je nekoč|mora «prejeti tudi demokrati-v svoji bivši reviji Čas, katero jdeal." Tako pomeni socia-pogTešam, vzel to primerjavo , ¿¿2Wn tudi popolno uresničenje za članek in v njemu preroko-1 ^niakratičnega ideala. — š. val "sedem suhih let", to je,
gospodarske	| Nemci v Afriki veliko
se je že precej dog<*lrlo. Zad- . ....
nje, ki je trajala dalj kot "se- IZgitt>lll|
dem suhih let" se še vsi sporni- Poraz Rommelove sile v Alfi jamo. V tisli razpravi je Ker- riki ni bil samo težak moralen že ugotovil, da nam daje upa- j udarec za oeišče, pač pa po-nje v odpravljanju "sedmih | meni tudi velike izgube živ-suhih let" Rusija, ki uravnava Ijenj in »pa v materijalu. Skup-gospodarstvo za ljudske po- no so osiščme sile izgubile v trebe.	%	Afriki 627,000 mož, med nji-
Kako bodo rabili biblijsko | mi 227,000 Nemcev, ostalo šte primerjanje o sedmih debelih | vilo pa so večinoma italijanske in sedmih suhih kravah na-1 izgnjibe. prej, ne vem, ker se sedaj tudi
konji vveljavi.	Francoski fantje primorani
r^i^ff^ u. : tt„ na delo v Nemčijo
Za ostanke mašče, ki jo Un-ele Sam potrebuje v municij- Ker Hitler in Laval nista Mkrh obratih, mi da mesar ic mogla pripravki franeoske de-
za funt. Mar naj bi mi U. S. dal lavee, da bi se za deio v Nem-4 pointe, ki ga nič ne staaiejo, | čiji prostovoljno priglasili, je meni ipa bi prav prišli.	! nemška okupacijska oblast od-
*	redila, da se vse Francoze, ki
AH se še spominjate, kako so bili rojeni leta 1922, pošlje so bili tudi v mesnicah vljudni | v Nemčijo na prisilno delo. z odjemalci? A sedaj
pa so
osomi, te ignorirajo ali pa še celo insukirajo. Enkrat bo tudi te vojne konec in odjemalci jih
ne bodo pOtzabiH.
*
Par sodnigov mi je očitalo, da v bodočnost preveč črno gledam. Priznam, da je moje de^no oko odpovedalo. Vidim
Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca.
naj
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
■ava knjižica, s poljudqimi navodili kako postati AMERIŠKI DR2AV-
pa z levim očesom pihati, pa či-1 lJan.
tati tudi med Virticami O da- Poleg vprašanj, ki jih navadno sod-nainjiih razmerah in deUjodkih. n^i suvijo pri iipitu za driavljan-N, pr., vsi dosedanji poskusi ftVo, vaebnje knjiiica fe v II. delu za združenje unij SO se izjalo- i n#kaj važnih letnic ix zgodovine Ze-vili. Se celo Daniel J. Tobin, | (hnjenik driav, v III. delu pod nasio-
Star pregovor pravi, da kdor ne dela naj tudi ne je. Dosedaj U rek še ni imel kaj prida pomena. Veliko jih je, ki ne delajo, pa žive v izobilju. Prepričan pa sem, da kdor nima hrane, tudi delati ne more. *
Administracija države Ma-rylend se zelo zanima »a ekonomijo. Učiteljicam plačuje po
pred.^ednik največje unije v AFL, je nedavno dejal, da se je naveličal sestankov za združenje, ker je uvidel, da smo po vsakem ye4anku od združenja prav tako daleč kakor poprej.
Gotovim odbornikom v AFL ali pa v CIO je le za službe in v prerekanjih med sabo si očitajo napake, kakršne so brez pomena, a g&avnih ne vidijo. Vsi pa se zavedajo, da so v napačnem in da je razdruženje res v ¿kodo delavstvu. Ob e-nom vedo, da bodo v svojih napakah vztrajaH in tako se sper nadaljuje.
Tobin je v glasilu unije prevoznikov pisal, da je sprejel mandat v odbor za pogajanja med AFL in CIO zato, ker je Rooeevelt želel. Predsednik bi rad, da se z bojem med unijami preneha, ker so v škodo ne samo delavstvu, nego twii vojnim naporom in njegovi domači poHtlki.
V Angliji ima delavstvo v parlamentu besedo in moč. Tam ima delavko načela. Kaj pa ameriško delavstvo?
John CKamasar.
vom RAZNO, pa Progla» neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki edin jenih driav in Poedine driave.
Ccaa knjižici ja »ama 50 centov • poštnino »red.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
KMMMMMM>»>M#l»Mt#
Program Poljakov na Ruskem
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
United Press poroča v depeši z dne 13. maja iz Moskve, $1,200 na leto. Sele po 14 letih | da so "poljski patrioti", orga-
»poučevanja so upravičene do makemalne plače $1,750 na Mo. Rcizvltat: učiteljice so si sedaj pikale v industriji, šoie pa zapirajo.
*
V tej deželi je letos na stoti-aoče vito v zmage (vk<tory gar-dens). Na njih prideljujejo vsakovrstno zelenjavo, da s tem povečajo živilsko produk-c4jo in pomanmjo k «.magi. Bilo bi priporočljivo, da bi tvdi na vrtu SDC zasejali nekaj solate ki endivije. Vprašanje je, kdo naj M bH do nje upravičen. ker ima klub 300 članov. Vsem ne bi mogel ustreči.
.iAttt je nekdo začel na vrtu SDC tnratl rože. "Toliko truda in stroškov imamo, da bi napravili vrt lep, ti pa fa s tem uničuješ," sem ga opozoril. ".laz sem član tega kltrba.
niziram v zvezo pod tem imenom v Sovjetski uniji, objavili sledeči program ^
1.	Borba za osvoboditev Poljske izpod nemške pete.
2.	Enotnost s Sovjetsko u-nijo v boju proti skupnemu sovražniku.
3.	Borba iza restavriranje pravic poljskega ljudstva in za neodvisno** poljske države,
4.	Organiziranje parlamentarnega demokratičnega sistema v novi svobodni Poljaki.
6. Poljskemu ljudstvu ae zajamči uveljavljenje gmotnih, kulturnih in drugih potreb.
6. Ojačanje zvez med Polj-j*o in Rusijo v vzajemno ko-rifrt.
Odbor poljskih patriotov, ki v Riisiji odprto deluje Šele od kar je sovjetska vlada prekinila oziroma •suspendirala" di-
♦......i........mm»;
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE Si DNEVNIK |
! -PROSVETA" :
Staaa aa eelo lata |6.00, pol lata $3 00
Ustanavljajt« nova druitva. Deset ilsnov(le) je treha ta novo društvo. Nsslov xa Hst In ta tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ava.
CHICAGO, ILL. .........................
Br. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3714 West 26th btreet
Tal. Cr.wfard 2SIS
orrrcE hours:
1>S0 »a 4 P. M
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 0:30 P. M.
(Except Wed., Sat and Sun.)
Re». 2219 So. Ridyewajr Ave. Ta». Crawford S440
If aa answer —- Cil A a «tin 57S0
ktto sem.	,
; "Poskusi enkrat v parku trgati roJe! Ali boš policaju rekel, da j ih ima J pravico nabi-
da	¿pfivTl.^Daij ""¿¡»m r^i
šel, ker sem se bal, da hi iČ J«?" Vrgel jih je na na n
plačujem dolar na leto," je re- plomatične odnošaje s poljsko ke! "Ce ti ni prav, greva la- zamejno vlado v Londonu, ta-Hkd na elo, pa ti bom pokazal daja tudi svoje glasilo, Svobodna Poljska, x katerem so večinoma poljski liberalci hi so-
cialisti, kot trdijo poročila i* Moskve. Poljaka zamejna vlada pa pravi, da je to povsem komunistično gibanje.
MtHMIMttMMttIMM»»
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-M1
424 Broad Street . JOHNSTOWN, PA,
llHHIIIMIIMIIIMIIIIM
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau
proletarec
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1864.
Published Weekly et 2301 So. Lawodele A»«.
CHICAGO, ILL., June 2, 1943.
VOL. XXXVIII.
Demo Ike and G. O. P. Mike
Moat Americana, at eome time or another, have chuckled at the antics of Ike and Mike, the comk-eection characters who look so much alike*.
We therefore believe our readers will get the point when we tell them that a close study of the tactica of both capital)«* political parties may ako be good for a lau^h—for peop4e who are not averse to a joke at their own expense.
For while both parties have different names and use slightly different language, they look precisely alike whenever they swir*g into action to defend the owning clasu of the nation against the menace of a militant working cla?s.
We offer for comparioon Republican Pennsylvania and Democratic Florida.
Here in our owtn state the legislative s€ -sian just ended was branded by latoof as reactionary. One of the bi* offense committed by the Republicans against organized workers was the enactment of a law which prohibits the contribution of union funds for political campaign purposes. That, it has been truthfully pointed out. is an "insult," all the more flagrant because the corporationi» which exploit labor still can finance candidates and, thereby, influence the actions of public officials.
But labor-hating reaction is not a strictly Republican copyright.
There's Florida—and the whole "Solid South" for that matter, which is the basis of Democratic political hopes. Florida's state legislature has already approved a bill to do the same thing aa has been accomplished by the Republicans in Pennsylvania.
So what? Well, so the workers of America are plainly being fooled and divided by names that don't mean a thing.
What most American voters don't understand is that there is a very good reason why both Republican« and Democrats should turn out to be "stinkers'' so far as the working people ire concerned.
The reason is that both parties are united upon the main proposition—which is that the means of life shall continue to be owned by a few people and operated for the profit of the owners rather than for the welfare of the majority of Americans who comprise the working class.
Anybody who holds to the capitalist private^profit system is quite consistent when he or she refuses to permit Labor to control the lawmaking machinery of the nation or to influence the action of lawmakers themselves. For it labor becomes too influential there may be laws that will outlaw the profit racket instead of union campaign contributions.
It is the worker—and especially the union worker—who is inconsistent when he votes for a party that is owned by the economic dictators and dedicated to the preservation of the type of dictatorship which always has victimized working people.
The time has come when worker* should cast their ballots —and use ther dollars, too—for a party which, like the Socialist party, aims to make America the (property of all the American people. And to .produce abundance for the use of workers instead of for the profit of owner*.—Reading Labor Advocate.
f.
LOCAL LEADERSHIP
By RUTH TAYLOR
Organised Labor is justifiably disturbed at the growing anti-labor sentiment so vocally expressed in many quarters today.
Labor, however, has not itself been entirely guiltless. Any advertising man, whether his media be newspaper, magazine or radio—or the local labor paper—can testify that unheralded merchandise seldom gets repeat orders. • The publia must be continually re-sold on the product.
Organized Labor has neglected its re-selling job! The country wss vaginally sold on Organised Labor through a national campaign. But the re-selling has to be done locally. Anti-labor IsgislsUon stems from the community. Legislators are for anti-labor legislation when the people who elected them are sold on labor. It is the power of public opinion, not the legislators, that determines the vote on any measure.
You can't win consistently in a democracy without the support of public opinion. Remember, fortunately or unfortunately, as the case may be, the kind of a member of Organized Labor you srs, will determine what your neighbors in your community will think of Organised Labor. Therefore, in order to msintain the right attitude toward Organised Labor hi the community, the development of local union leadership of the highest older la essential.
The workers must select as lesd-ers only those men whoss ideals srs their ideals, who will not be swaysd by prids of power, by favoritism, by prejudices, snd who will not put persons 1 loysltiss ahead of the common interest.
The need today Is for Isbor msn who dsre to act aa the occasion demands for ths gaod of the community as s whole; whose eyes srs on the road straight shsad -- not on their personal ambitions; who have eoutage to do s job without fear or favor; who ones elscted to office remember that thsir task is to re-present sll ths members; who look not just on the Immediste problem but st the ultimata goal.
This is an hour fraught with opportunity—whether it bs an oppor-
tunity to forge stronger the bulwark* of our democracy, or a crisis in which we face the weakening of our system of government; whether it be an occasion to prove the worth of Organized Labor or an ambush threatenlg the whole Labor movement.
AMERICANS HAVE THESE BASIC RIGHTS
Hiere are certain principles in which all agree, and which all cherish as vitally essential to the protection of life, liberty, property and safety to the citizen.
<1. Freedom of religion, restricted only from acts of trespsss on that of others.
2.	Freedom of person, securing everyone from imprisonment, or other bodily restraint, but by laws of the land. This is effected by the well-known law of habeas corpus.
3.	Trial by a jury, the best of sll safegusrds for the person, the property, and the fame of every individual.
4.	The exclusive right of legislation and taxation in the represent-stives of ths psople.
6. Freedom of the press, subject only to liability 1GT personal injuries. This formidable censor of the public functionaries, by arrsnging them at the tribunal of public opinion, produces 'reform peaceably, which must otherwise be done by revolution.
THE MABCH OF LABOR REFLECTIONS Thoughts on Casualties
%ji*uv m* m§ «i. tméêii
HOU IMOtttl CHAM WCK»T tint mm 9mrr usto *nm UHMUCMCV tilYHK rVMKlRS
m i9it. ■■
He «ATto*Ai tAftca
Its HMCtfus : ? 7*9 *t**r Oß mo* 9»**m*/*#r
Anglo-American Animosity
When Capt Alec Cunningham-Reid, British Conservative, lashed out at the United States in the House of Commons, moat American commentators dismissed the Captain as a trouble-hunting crackpot and his statement sa a distortion of British public opinion.
We don't know much about the hyphenated Captain, but we suspect, on the basis qf some recent reading, that his bitter tirade against the United States was distressingly representative of a growing section of the Hritish pyblic. It has been all too clear in recent months that as the ww progresses, ss Americsn and British troops mingle on' the battlefields of the world, suspicion, mistrust, and downright hostility become more sp-psrent dally.
In a dispatch from London to the Partisan Review, George Orwell wrote recently:
'There has been an obvious growth of animosity against Americs, and this now extends to people who were previously pro-American, such as the literary intelligentsia ... A favorite saying nowadsys is thst wheress Chsmberlsin appeased Germany, Churchill appeases Xbierica.
"It is, indeed, obvious that the British rulii* class is being propped up by American arms, and may thereby get a new lease on life It would not otherwise have had. People blame the U. S. A. for'every reactionary .iiove, even more than is justified ...
"There is also widespread anti-American feeling among the working class, thanks to the presence of American soldiers, and, 1 believe, very. Utter anti-British feeling amon* the soldiers themselves."
This report of mounting Anglo-American' hostility in Ehgland itself is matched by reporU of growing tension among British and Yankee troops on battlefields in Asia snd Africa. A. S. Steele, noted war correspondent for the Chicago Daily News, cabled this dispatch to his paper recently:
"It is an unpleasant fact, but It ought to be faced, that getting along with the British is one of our important overseas problems in this overseas war. With equal truth, it can be said that getting along with the Yanks is a British problem.
"In every country I have visited where there are American snd British troops, I have found an sll too frequent undertone British-Americsn ill fseling, and nobody seems to be doing much about it."
Steele is quite right, of courss, when he obaerves that "nobody seems to be doing much about it." Nothing very constructive will ever be done as long as officials in both «countries insist on a hush-hush policy and refuse to deal with the sources of friction and discord.—The Progressive.
What They Say-
Prasidaat Roesevelti
Wl
PROFITEERS IN BRITAIN
America doss not have a monopoly of war profiteers. Dispatches from London told of an sdmirslty Investigation which revesled thst profits on ths construction of 32 British warships in 1942 ranged from 10 to more than 80 per cent..
WOMEN IN AIRCRAFT
**	■ w
Women are "capturing" the aircraft industry. Psul V. McNutt revealed recently. In msny warplans plants, 70 to SO per cent of the new employes being Mfed sre women, and they are datag nearly all the jots that used to bs oonsidsrsd "men's work," McNutt said.
"We know thst in the world for which we sre fighting snd working the four freedoms must be won for sll men. We know, too, that each freedom is dependent upon the others; that freedom from fear, for example, cannot be secured without freedom from want If we are to suoceed, each nation individually, snd sll nations collectively, must un-dertaks those responsibilities:
"They must, take all necessary steps to develop world food production so that it will ibe adequate to meet the essential nutritional needs of the worty population. And they must see to It that no hindrances, whether of international trade, of transportation or of internal distribution, be allowed to prevent any nation or group of citisens within a nation from obtaining the food ne-cesiary for health. Society must meet in full its obligstion to make svsilable to sll Its members st lesst the minimum adequate nutrition ... for without food and clothing life itaelf is impossible "
Jama« M Laadis, director ef the Office of Civilian Defeasei
"Two years ago Civilian Defense was crested to perform a specific waf job. Todsy 12.000,000 men snd wotnsn, working undsr 14,000 Iocs! Defense Councils, sre ready for any task ths war may demand of them. Hsrdly s dsy passes without reports of Civilian Defense In action in some of these 14,000 communities agsinst flood, fire, tornado, or some othet disaster—almost always with skill and coordination promising cool snd sffeetivs performance should thsy
be called to-mert an enemy attack. Thai such organisation and preparation slxjuld ha ye been accomplished in less than two years is a phenomenon ot democratic actlan. That It has been don£ at all Is complete re-futatloh ^f the charge of .dictator satiooe' tbat the people of a democracy cannot or will not act swiftly and unitedly to protect themselves and their institutions in time of crisis. For thasf. 12,000,000 Civilisn Defense worifer* sre not dictator-driven slaves ^forced into service. They are free Americans who hsve volunteered willingly for the duties they hsve accepted."
New Solution Called Deadly to Germ Life
"It's wonderful stuff—that'» the Wsr Department's description of an anti-snsess solution which has been developed at the Univeasity of Chl-csgo after four years of study.
It it so powerful thst it will kill all the pneumonia, influents, common. 4(rid and Streptococcus germs in a few minutes after being sprayed In g < room, officials declared.
There are only two catches. None of the solution will be available to civilians until aftef the war, and an easy method to get the solution Into the air la yet to be developed.
CONVENTION SHIFTED
Detroit. —» The convention of the Michigan CIO Council scheduled to be held at Mackinac Island June SS-July 1 has been transferred to Detroit bssaun el wsrtime transportation difficulties. August Scholle, prssidsnt of ths Council snnminced this weak.
By the Editor of the Reading Labor Advocate
I hsvs on my desk a brief and well-written litle booklet issued by McGraw-Hill Publishing Company, whose managers and chief owners P«esidant Roosevelt pr<jfcably has in mind when he once made a campaign speech about "economic royalists."
What the booklet says is that present tax laws should be changed to enabA> private corporationa to accumulate treasury »urjiluse« and that these surpluses (which are described by the catchy words, "Seed Money") will be needed sfter the war to enable business to make the industrial change-overs and improvements without which progress and higher living standards cannot be achieved.
On the surface the argument appears so frank and fair, and "folk-sy" that it is certain to win some converts. And yet, though it speaks with the voice of truth the booklet is bolstered by a falsehood; though it apt ifca for industrial progress, Its real purpose is social stand patism.
The falsehood is the implication that the money and crediu in corporation treasuries %are cspsble of producing real wealth at some future time; ss though "seed money,"' like seed potatoes ss needed to plsnt snd harvest a crop.
The moss-backed reaction is in the sssumption that, after this war ends, progress simply can't be possible unless a super class continues to own industry and the 130 millions of us Americsn continue to serve under the guidsnce and direction of a few owners.
*
I am grateful for that booklet because it raises sn issue which should b* mad* pi:, in and clear for the judgment of the American people:
The McGraw-Hill Company says that private owners of industry are necessary.
I, in common with Socialists everywhere, assert that the owners are not necesssry at all.
A lot depends upon how this generation takes sides on this important question.
If McGraw-Hill is correct, then it is right for sll of us to be forced to work for the profit of a few of us. Then it is logical that we should do with little now in order to swell the cash and credits of a few corporations. Then it is proper for those corporations to use the wealth the majority creates—to resume the process of labor exploitation after the war is over, to take profiU for corporations; to pay huge bonuses to managers; to send interest checks to idle stockholders—snd to hire snd fire working people as best suits the purposes of private owners.
In the final analysis, what Mc-Graw Hill is doing is "selling" the capitalist system as the way of doing things' and "selling" themselves snd their fellow capitalists as the people who are going to msnage the job in the future as in the past.
And if the people of this generation permits themselves to b* "sold" on those propossls, then they must accept all the consequences which they imply.
"I'm not sold."
*
J assert that sfter this war ends —just like before it started and right now when the utmost of production %is needed—the credits of corporations can't produce anything.
I assert that labor snd Naturs's reeources creste sll wealth.
And I assert that, just ss soon ss working people decide to do so. they csn drop the McGraw-Hills and every economic royalist from the scheme of things.
Humanity just doesn't need the few people who own the means of life—if the majority who use the industries and produce the wealth decide to own the nation's economic resources themselves.
Humanity can have socially-owned industry and produce socially-owned surpluses for social welfare—if it prefers that way to privately-owned industry, privately owned surplusss and private profit.
Humanity csn make progress faster and infinitely safer — if progress, Instead of profits, becomes the purpose of human activity.
And humsnity can do more snd better things without s thought for the figures printed on the bslsnce *heetn of privately-owned corporations when once the issue raised by McGraw-Hill Is answered in ths Socialist way:
Jly miking the means of life the property of the people.
By msnaging the means of life by the democratic will of the people.
By distributing the fruits of labor sccording to the service of people.
Ws csn outlsw ths sxploitation of
In 17 months of wsr we hsve hsd 80,000 cssuslties, with perhsps 5,000 yet to be added as a result of the lest month of the Tunisis cam f,iign. Bsttle deaths,both Army and Navy, total 13,296.
In the 19 months that we took part in World War I, our battle desths were 60,000, with wounded numbering clo»e to 200,000—a quarter-mil I ion casualties. Yet in 17 months of this war buv.^i the Army snd the Navy have done mixh fighting, snd have made considerable gains, holding Japan in the Pacific, and regaining some of the ground lost there, artd throwing the
Axis out of Africa.	~ .	,	%
Our greatest disaster was in the Philippines, which accounts for most of the Army's 24,546 missing and 14,244 reported prisoners. Pearl Haibor still accounts for almost half of the Navy's deaths.
In World War I the proportion of wounded to killed was 4 to 1. In this wsr, for the Array, it is almost exactly 2 to I, while the Nsvy it is teversed to 1 to VA. German figures on the Russisn front have come much closer to th World War I proportion of 4 to 1.—the Chicago Daily News.
What's Against John L. Lewis
American ^ workers had better do some independent thinking when they read capitalist editorials condemning John L. Lpwis, president of the embsttled United Mine Workers. Otherwise they'll be befuddled by sn issue which is of secondary importance.	\
Lewis may be all that his traducers in editorial offices call him. He may be a demagogue. He may be using the misers to further his own selfish interests. He may be actuated by implacable hatred for the president, lie may be all these things and more, but—
That ia not why "liberal" as well as reactionary spokesmen for the owning class are waging an all-out war against him. ^
In the minds of the owning class of America, the chief crime agsinst Lewis is his refusal to plsy along with them. He won't stand hitched. He wont listen to reason as it comes from the henchmen of the profiteer group. . j
Lewis» or any other labor leader, could betray the workers to a fair-you well, and the pundist of profit wouldn't give a hang. He could be as black-hearted as Dr. Ley, the Nazi labor dictator, ss dishonest as American «'.efective steel magnates and as inconsistent as the State Department "democrats" who glorified Mussolini, condoned Hitler, smiled on Franco rnd okeyed shipments of steel and oil to To jo—if he acted like that against workers and in cooperation with the employer class, the spostles of profit Ktill would love him.
No, it isn't whet Lewis is doing to the workers for whom he speaks that bothers the owning class and their journalistic "ladies." It's the fact thai the game he plays—whether it be a right or wrong game—is HIS pame, and nobody's else, that makes them determined to destroy the miners' lesder.
There sre historic psralels to illustrate the point. 'Gene Debs was not s self-seeker, but he wouldn't string slong with the master class; so he wss jailed. And then in old Bethlehem there was a Man who stirred up the people in wsys which the rulers could not tolerate; so He was crucified.
As a high-minded leader Lewis msy not compsre with Debs and Jesus. But he dees compare well enough with the scribes who hypocritically grieve l*cause John L. Lewis is "leading his followers astray."—Reading Labor Advocate.
workers by owners. But this must be added:
In the years that follow the wsrj it must be one way or the other. Either the way of McGraw-Hill or the way of Socialism must prevail. For, to be safe and well-ordered, a social organism must be managed. And if the workers will not manage their own affair?, iiiere will be a super class to msnage and exploit them in the future as in the past.
Upholds Women's Rights To Jobs After Victory
War Manpower Adviser« Strongly
Protest Wholesale Ouster to Make
Way for Men
A warning against the wholesale ouster <»of women workers after the war wss sounded this week by the Women's Advisory Committee of the War Manpower Commission.
"Those who wish to stay in the labor market should not be accused of taking men's job\" the committee said. "The right of the individual woman to work must be recognised snd provided for, as much es the right of the individusl man to work."
The man who has nothing to boast of but his illustrious ancestry, is like the potato—the best part is under-ground.f-Overbury.
CHARGE ADVERTISING
First accounts of the marriage of a young lady in St. Louis said merely that she and her attendants together carried eight bouquets of 234 orchids valued ot $1,100. The bride's bouquet contained 7t white orchids, tie bridesmaids had 30 each, and so on down to the flower girls with a mere half-dozen apiece. Offhand, it sounds sort of wasteful and suchlike. Then we found out the bride's papa is a wholesale florist and orchid importer. which makes it promotion in the line of business and chargeable to advertising. The shoemaker's child may be the worst shod in the community, but no one can claim the florist's daughter was not well flowered.—Memphis Commercial Appesl.
-rs fot a BetterPay U.S.WAR BCNDS
In Alsace-Lorraine even the family names have been taken from the real dents snd Germanized names substituted. Century-old Ftench streets of Mu(house, Strasbourg, Metz hsve been given Nsci nsmes. In their effort to destroy all French culture in these prov-
inces the Germana sre bundnr libraries—even the prlvstely owned
French cook books. In Strasbourg alone nesrly 20,000 homes hsve been damaged in thte war but the rsaidenta still pray for allied bomb-era to come over again with their block buaters.
In America our war efforts sre tranquil, but neverthelf rs they must be determined if we are to de-fest Hitler.
Buying Wsr Bonds every psy day is one good way to exhibit our determination to aid ia the war effort.
RAILROAD PROFITS STILL ZOOMING
American railroads continue to reap s harvest of dollars thst makes the bountiful dsys of the late '20s a famine by comparison, LABOR points out in quoting recent figures revealed by the Interstate Commerce Commission.
After payment of fi«ed charges and deductions for federal taxes. Class I railroads carried to the profit column more than $209,000,000 for the first three months of the year, the commission ssid. In compsrison with 1942, this represents an increase of mote than 170 per cent, for January and February together, and 80 per cent for March.
Freight revenue in March increased 81.3 per cent over the same month last yesr, to $686,300.000, and paasenger revenue gained 105 per cent, amounting to $121,400,-000.
Reflecting the constantly increasing productivity of the employes, the report shows a continued decrease in the operating ratio to .¿9.4, compared with 66.7 in March, 1042.
NAZIS KILLING tCZECHS CO-OPS
New York. — The Nasis have taken over control of sll of the major co-operative federations in Czechoslovakia snd are slowly liquidating the consumer eo-operst-ives, Dr. Ladislav Feierabend, Mini-ter of Finance of the Ctechoslovak ian Government In Exile, said In sn Interview with a representative of the Co-operative League News Service hsrs April IS.