Leto XXVIII. Številka 78 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 14. 10. 197, Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tedni 1 od januarja 1958 kot poltednik, od jam« arja 1960 trikrat tedensko, od januarj 1964 kot poltednik ob sredah in sobota! od julija 1974 pa ob torkih in petki* ZA GORENJSKO nik Albin Učakar Preveč opreme, premalo obrti na sejmu »M, vseh obrtniških sejmih sode- dajajo, vendar bi bilo prav, da l i^-.. nnifa73if misliva s Dodro Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar je v pe: tek dopoldne v Kranju odprl osmi mednarodni sejem obrti in opreme. Kot smo že pisali v petkovi številki Glasa, je to zadnja programsko tako urejena sejemska prireditev. Prihodnje leto naj bi namreč namesto sedanjega bila dva sejma. Tako bo spomladi specializiran sejem malega gospodarstva, jeseni pa sejem opreme. Kaj je organizatorje vodilo k takšni odločitvi? Odgovor ne na: zadnje lahko dobimo tudi iz mnenj razstavljavcev, obiskovalcev, organizatorjev in gostov, s katerimi smo se pogovarjali o letošnjem sejmu. Ludvik Kejžar je na primer na otvoritvi dejal: »Sejem obrti in opreme spada nedvomno že po svoji tradiciji, obsegu in kvaliteti med Ppjpembne, skorajda nepogrešljive ooiike in s tem tudi obveze te vrste gospodarske dejavnosti, da se predstavi širši družbeni javnosti. Na Go--Tajskem je danes 74 obrtnih podjetij v družbenem sektorju in kar JI 14 zasebnih obrtnih delavnic. Vsi u pomenijo pomemben delež v strukturi gospodarstva...« V nadaljevanju je sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko onsal prizadevanja kolektiva Gorenjskega sejma za kvalitetni razvoj specializiranih sejemskih prire-aitev in ob koncu poudaril, da tudi Pn tem sejmu specializacija odpira nadaljnje razvojne možnosti tako ^aiega gospodarstva kot opreme. Z orugimi besedami to pomeni, da bo SeJem malega gospodarstva, ki bo v Prihodnje vsakokrat spomladi, ne-ovornno laže prikazal stanje in po-10zaj te dejavnosti kot sedaj. Predsednik strokovnega odbora za 0°rt za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici in direktor Elektrotehniškega podjetja Kranj diplomirani ekonomist Jakob Piskernik Pa je takole opredelil letošnji sejem. »Čeprav je to že osmi sejem po ^'rsi>. se že od vsega začetka bori rj uveljavitev ter objektiven prikaz ^anja obrti. To pa organizatorjem ?°slei ni *i^ n»;C,*i; «rt rok Tudi gjsiej ni šlo najbolj od rok. Tudi mošnji sejem je po moje prej vse ritvene obrtne dejavnosti. Prav zato bomo skušali na spomladanskem sejmu prihodnje leto prikazati z domačimi obrtniki tudi storitveno dejavnost. Skoraj prepričan sem, da »Na vseh obrtniških sejmih sodelujem. Letošnji je po moje dobro zaseden. Manjka pa na njem tako imenovane stare obrti. Mislim, da bo spomladanski sejem malega gospodarstva bolj specializiran.« kaj drugega kot obrtni. Bolj je to sejem opreme. Naš strokovni odbor je že pred dvema letoma predlagal, da bi sejem obrti prestavili na spomladanski čas. Do uresničitve tega predloga bo drugo leto tudi prišlo. Mislim, da bo v prihodnje sejem malega gospodarstva laže prikazal utrip tovrstne dejavnosti, kot je to zdaj uspevalo sejmu obrti in opreme. Naša želja je, da v tej obliki sejem v prihodnje upraviči naslov in dejansko pokaže vse razsežnosti-obrtništva na Gorenjskem, še posebno pozornost nameravamo posvetiti usmerjanju mladih v poklice. Seveda pa prav pri tem pričakujemo pomoč in razumevanje pri drugih; posebno v osnovni šoli. Pri vsem pomanjkanju obrtnih kadrov je namreč nevzdržno, da učitelj v osnovni šoli še vedno pogosto govori otroku: ,Ce se ne boš učil, boš šel pa za obrtnika.' Mislim, da bo treba na vseh področjih drugače vrednotiti obrtni poklic, ga prikazovati zanimivega in mu priznati tudi pomembno gospodarsko in družbeno vlogo.« In kaj prav predsednik združenja samostojnih obrtnikov kranjske občine Franc Grašič? »Sejem, kakršen že pač je, je vedno dobrodošel tudi za obrtnika, da lahko svoje izdelke pokaže"in ponudi potrošniku. Res pa je, da je sedanji sejem premalo obrtni glede na ime, ki ga ima. Na letošnjem sejmu recimo sploh ni opaziti sto- 2,0.« dajajo, vendar bi bilo prav, da b tudi kaj pokazali; misliva s področ ja obrti. Morda bi bilo prav, če r bili na sejmu razstavljeni obrti stroji, izdelki. Tako pa je velik' pohištva, drugega pa bolj malo. .M dve sva recimo iskali plašč, a k« kaže razstavljajo samo staro zal Nadaljevanj na 12. strani V jesen in zimo — z novo garderobo! nam bo to že na samem začetku uspelo, saj je v kranjski občini 634 obrtnikov, ki imajo zaposlenih okrog 1200 delavcev.« Ko smo se razgledovali po letošnjem sejmu obrti in opreme, smo res že ob površnem pregledu opazili, da zares premočno prevladujejo različna trgovska podjetja (ki so s popusti za različne izdelke obiskovalcem seveda dobrodošla), da pa je premalo tistega, čemur bi lahko rekli obrt. Sicer pa naj govorijo razstavljavci in obiskovalci. Milena šestovič, zaposlena v Briv-sko-frizerskem podjetju Kranju: »Naše podjetje zdaj drugič sodeluje na sejmu v Kranju. Prvič smo razstavljali na mednarodnem gorenjskem sejmu avgusta letos. Obiskovalcem nudimo naše storitve: kozmetične preparate, striženje in česanje. Sicer pa mislim, da na sedanjem sejmu ni kaj dosti izbire. Vse, kar je tu, dobiš tudi v trgovini; seveda brez popusta. Drugače pa je ta sejem bolj trgovski kot obrtniški.« Prvi dan na sejmu ni bilo kaj prida obiskovalcev, v soboto in nedeljo pa so zabeležili že precejšen obisk. Moderna oblačila za vas Alojz Ovsenik iz Kranja, zasebnik, izdelovalec stavbnega pohištva po naročilu: Kranj v poslovalnicah SALON, Titov trg 7, BABY, Titov trg 23, Konfekcija na Klancu, Vodopivčeva 2, PEPELKA, Vodopivčeva 7 Do sedaj največja in najmodernejša izbira oblačil vseh vrst — za vsako postavo in za vsak okus. Vsak torek in četrtek od 9. do 28. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus ob 16.30 v I. nadstropju KRANJ Vsi prikazani modeli so že v prodaji Franc Thaler iz Kranja meni, da bi na tem sejmu moralo biti več storitvene obrtne dejavnosti, saj obrt vse bolj dobiva na pomenu. »Menim, da je sejem kljub vsemu v zadnjih letih napravil precejšen korak; tako po obsegu kot po kvaliteti in tudi glede urejenosti. Večina razstavnih prostorov je namreč lepo urejenih.« Janez Jugovic in Janez Rupar iz Škofje Loke pa sta bila še za spoznanje bolj kritična. »Malo preveč morda tale sejem spominja na ponteroso. Premalo, veliko premalo je obrti. Pri nas imamo recimo kar lepo število manjših konfekcijskih podjetij, ki jih na sejmu ni. In zakaj ne bi na sejem sodil tudi loški kruhek. Skratka, pogrešava domače obrti.« Nekako enakega mnenja sta bili tudi Anica in Veronika Kern iz Kranja: »Prav je, da na sejmu tudi pro- Kupljena oblačila popravljamo brezplačno. VIII. MEDNARODNI SEJEM ODRTI IN OPREME OD 10. 00 19. 0KT00RA 1975 Naročnik: Minić obiskal Portugalsko V nedeljo popoldne je na dvodnevni uradni obisk na Portugalsko prispel podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zuna-nj zadeve Miloš Minić. Na letališču Portela ga je sprejel portugalski zunanji minister major Melo Antunes s sodelavci. Potem, ko je pregledal častno četo, je Minič na prošnjo portugalskih novinarjev izjavil, da je srečen, ker je lahko obiskal Portugalsko. Dejal je, da pričakuje, da bo imel z gostiteljem ministrom Antunesom vsebinske in pomembne pogovore o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe driavi. Makedonija proslavila dan vstaje V vseh makedonskih krajih so v nedeljo slovesno proslavili dan vstaje makedonskega naroda in narodnosti Makedonije. Osrednja slovesnost je bila v Kumanovu, kjer je na velikem ljudskem zborovanju o zgodovinskem pomenu vstaje in o dosežkih socialistične graditve govoril predsednik zveze borčevskih organizacij Makedonije Filip Brajkovski. Med drugim je poudaril, da je vstaja 11. oktobra 1941 bila ne le upor proti fašističnim barbarom in njihovim domačim izdajalcem, ampak tudi najzrelejša zgodovinska priložnost, da bi z oboroženim bojem izbojevali narodnostno in socialno svobodo in si zagotovili obstanek in prihodnost. Uspeh vojvodinskih zdravnikov Kirurgi inštituta za bolezni prsnega koša v Sremski Kamenici so uspešno izvedli prvo zapleteno operacijo srca v Vojvodini. Take operacije so do sedaj opravljali samo v medicinskih centrih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in na Reki. Gre za odstranjevanje zelo hude srčne napake med prekati, ki omogoča mešanje arterialne in venozne krvi. Tako anatomsko pomanjkljivost so odstranili na srcu 12-letnega Radivoja Projiča iz okolice Mr konjič grada v Bosni, ki se po operaciji dobro počuti. Zahtevno operacijo je izvedla ekipa 16 zdravnikov. ^ Mir 75 V soboto je v Slovenj Gradcu začela delati mladinska delovna brigada Mir 75, ki bo pomagala pri urejanju parka svobode in miru, urejanju okolice mesta in postavljanju velike likovne razstave Mir 75 — 30 let OZN. Brigado sestavlja 30 dijakov šolskega centra iz Slovenj Gradca ter mladinci iz krajevnih skupnosti slovenjgraške in drugih koroških občin. Vabilo koroškim dijakom Devetnajst profesorjev slovenske gimnazije v Celovcu je konec preteklega tedna obiskalo mariborsko univerzo. Vodil jih je ravnatelj dr. Pavle Zablatnik. V rektoratu jih je sprejel dr. Stojan Vrabl in jih seznanil Z nastankom in podobo mariborske univerze. Učiteljem celovške gimnazije je priporočil, da bi čim več njihovih dijakov prišlo študirat v Maribor. Ravnatelj celovške gimnazije se je zahvalil za lep sprejem in izrazil prepričanje, da se bo prav gotovo nekaj slovenskih dijakov vpisalo na mariborsko univerzo, predvsem na fakultete tehnične smeri. Slovenska gimnazija v Celovcu je namreč letos dosegla rekorden vpis in ima kar 465 dijakov. Prebili zadnjo oviro Na progi Beograd—Bar so pretekli petek prebili zadnjega od 240 predorov. Tako je pot do morja odprta. Ob tem veličastnem dogodku sta si prva stisnila roke minerja Suljo Kom je-vič in Gojko Slovič, ki sta le nekaj minut pred tem vsak na svoji strani prižgala zažigalni vrvici. Predor se imenuje Mili in je blizu kraja Brodarevo. Građi ga podjetje Polenum iz Zemuna. ČGP Delo — TOZD časopisi, podružnica Kranj Koroška 16 sprejme takoj prodajalko — prodajalca za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kiosku v Tržiču. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce) ali priučen prodajalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. raznašalce za Delo v jutranjih urah za območja: škofja Loka — center, škofja Loka — Podlubnik, Radovljica in Tržič. Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela je možen takoj. Kandidati dobijo informacije v podružnici ČGP Delo Kranj, Koroška 16, tel. 21-280. Prijave na objavo sprejema podružnica Delo, Kranj, Koroška 16. Na podlagi 16. člena in 17. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev odbor za medsebojna razmerja delavcev v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V razpisuje prosto delovno mesto vodje finančno-ekonomskega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ter 5 let oz. 7 let delovnih izkušenj — da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter družbenopolitične in moralnoetične kvalitete za opravljanje itega dela. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Z delom je možno pričeti takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite na gornji naslov najkasneje v 15 dneh po tej objavi ter objavlja prosto delovno mesto 1 rajonskega tehnika Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri. Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 30 dni. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Vsi kandidati bodo v 10 dneh po opravljeni izbiri pismeno obveščeni o uspehu razpisa oz. objave. Orožje v rokah delovnih ljudi V Kranjski gori je bila 14. skupščina zveze novinarjev Jugoslavije — Novi predsednik zveznega odbora ZNJ Mitja Gorjup Torek, 14. oktobra 1975 V Kranjski gori je bila konec minulega tedna štirinajsta skupščina zveze novinarjev Jugoslavije, ki so se je od gostdv udeležili Dušan Popović, Mitja Ribičič, Marjan Rožič, Muhamed Ber-berović, Franc Šetinc, Vukašin Mlču-nović in generalpodpolkovnik Milan Daljević. Prvi dan je na skupščini med drugimi govoril tudi generalni sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič, predsednik republike Josip Broz-Tito pa je skupščini poslal pozdravno pismo. V pismu je med drugim zapisano: _»Tisk, radio in televizija bodo najbolje izpolnili svoj del družbene dolžnosti, če bodo objektivno in vsestransko obveščali delovne ljudi in občane o vseh naših uspehih, pri čemer morajo konstruktivno opozoriti tudi na slabosti in odpore pri izgrajevanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov.« Generalni sekretar zvezne konference socialistične zveze pa je poudaril, da se skupščina odvija v času, ko se naša samoupravna socialistična družba, delovni ljudje in občani odločno bojujejo za cilje, ki so si jih postavili z novo ustavo in sklepi desetega kongresa* ZKJ. Rekel je tudi, da morajo biti sredstva javnega obveščanja vselej močno orožje v rokah delovnih ljudi, ki so vsak dan v akciji neposrednega boja za nove družbene odnose. Zanje je pomembna resnična, popolna, pravočasna in kritično usmerjena informacija, saj so lahko le na ta način kreativni, dosledni in družbeno odgovorni. Poudaril je tudi, da je treba narediti vse, da čimprej odpravimo pomanjkljivosti doslej še zmeraj neza dostno usposobljenih sredstev javnega obveščanja, da izvršujejo nove funkcije in zadovoljujejo vse izrazitejše potrebe delovnih ljudi in občanov. Drugi dan zasedanja se je nadaljevala razprava, v kateri je član ZIS in pr^J-sednik zveznega komiteja za informacije Muhamed Berberovič govoril o materialno-ekonomskih problemih sredstev javnega obveščanja. Rekel je, da je ZIS skupaj z izvršnimi sveti republik in pokrajin zdaj pripravil družbeni dogovor, s katerim naj bi pereča materialna sredstva sredstev javnega obveščanja dolgoročneje uredili. Predstavnik JLA generalpodpolkovnik Milan Daljević je navedel vrsto uspehov, ki so jih na področju informiranja dosegli v armadi. V razpravi pa je v nadaljevanju sodelovalo še več kot 30 delegatov, ki so na primer soglasno sprejeli predlog hrvaškega delegata, naj se jugoslovanska novinarska organizacija zavzame za to, da bi novinarjem priznali benificirano delovno dobo. Ugotovitve namreč kažejo, da tudi z izboljševanjem delovnih pogojev novinarjev ne moremo zmanjšati umrljivosti. Razen tega so delegati opozarjali, da so novinarski aktivi v nekaterih uredništvih dokaj neaktivni, govorili so o nakladi, o vključevanju mladih novinarskih kadrov v delo in drugih vprašanjih. Zadnji dan zasedanja skupščine pa so sprejeli akcijski program in izvolili novo vodstvo zveze novinarjev Jugoslavije. Za predsednika zveznega odbora so izvolili glavnega urednika Dela Mitjo Gorjupa. Sprejeli so tudi jklep o pripravi novega statuta svoje organizacije, o dopolnitvi novinarskega kodeksa, dogovor o enotnih merilih za sprejemanje novinarjev v delovno razmerje ter o njihovih delovnih in življenjskih razmerah. V sklepni razpravi so med drugim tudi posebej poudarili, da se mora sodelovanje in povezovanje med novinarskimi hišami oziroma združenji v prihodnje bolj razmahniti in poglobiti. A. Ž. Srečanje nekdanjih aktivistov Občinski konferenci SZDL Jesenice in Radovljica se skupaj z odborom aktivistov OF nekdanjega jeseniškega okrožja pripravljata na to-variško srečanje nekdanjih aktivistov OF, ZSM, SKOJ, ki naj bi bilo v nedeljo, 26. oktobra, na Kopriv-niku, kjer je bil v letih 1944 in 1945 sedež vseh okrožnih političnih fo rumov. D. S. Jesenice V četrtek, 16. oktobra, bo na Jesenicah redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo razpravljali o uresničevanju nalog občinskega sveta Zveze sindikatov, sprejeli dopolnilni program za čas od 1. oktobra do konca letošnjega leta ter se dogovorili o izvedbi letnih konferenc osnovnih organizacij sindikata, občinskih odborov sindikata in zveze sindikata. V četrtek, 16. oktobra, bo na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo imenovali člane svetov pri predsedstvu občinske konference SZDL Jesenice, razpravljali o družbeneni dogovoru, ki ureja način uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, se pogovorih o informiranju, o ustanovitvi zveze kmetijsko zemljiške skup ?°1-V-' ° sejl skuPščlne starostnega zavarovanja kmetov Slovenije ter po- lenovanje glavnega urednika Glasa. D. S. Kranj Izvrsni svet kranjske občinske skupščine je imel v petek zjutraj 67. sejo v tem mandatnem obdobju. Člani sveta, ki ,se je prvič sestal v razširjen sestavi (z dvema novima neprofesionalnima članoma), so se seznani" s politiko cen v občini do konca julija letos in z osnutkom srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnu1 in regionalnih cest v Sloveniji v obdobju od 1976. do 1980. leta. Razpravljali so tudi o pravilniku Stanovanjske skupnosti Kranj o kreditiran]* stanovanjske graditve. Na podlagi družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini podpisni^ tega dogovora ustanovijo za izvajanje dogovora 47-članski koordinacijs*1 iLga uuguvuia ujiaiiu»'J>J "* izvajanje uuguvui a t i -viaiu«! — ~ mTZ odbor. Ker je tudi občinska skupščina Kranj podpisnik tega dogov m so delegati na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine izvolil člana tega odbora predsednika občinske skupščine Toneta Volcica\. Radovljica Danes popoldne se bo na 37. seji sestal izvršni svet radovljiške _ ske skupščine. Obravnaval bo nekatera pomembna vprašanja. Med Kot je znano v 2ireh solidarnostna akcija ne poteka tako kot bi m01. Tržič bil usta; Pretekli teden se je v Tržiču sestal aktiv predavateljev, ki je.g"pa pn novljen na pobudo občinskih družbenopolitičnih organizacij, de!j^_ olikah Delavski univerzi. Aktiv je dobrodošel pri raznih izobraževalnih . ^gje ki jih organizirajo v tržiški občini, saj predavateljev ni treba iskat'.h0(jnj' Na seji aktiva predavateljev so menili, da bo njegova vloga v Pr lahko še pomembnejša, če se bo primerno organiziral. koordin3 V sredo je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja k°.-s^eg: cijskega odbora za družbene organizacije in društva. Člani koordinac J te, odbora so analizirali statute nekaterih družbenih organizacij in Q ^ ter preverjali njihovo usklajenost z novim zakonom o društvih. Pra^j je bila v sredo tudi seja komisije za obveščanje pri občinski^ kon' jsjjfl Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič. Menili so, da kaže takH kadrovsko in organizacijsko utrditi. Delo komisije je zamrlo xjnsM mere, da je bilo ogroženo celo redno mesečno izhajanje glasila od mladinske konference Tangenta. fer^ce Včeraj popoldne je bila v Tržiču seja komiteja občinske jfonke st3 ZKS. Na seji so razpravljali o uresničevanju programa gospodarsK. ^ bilizacije, ki je bil sprejet na zasedanjih občinskih vodstev dru političnih organizacij in zborov občinske skupščine. Vsak od ot?J^:\ sej.' je sprejel pri uresničevanju programa določene naloge. Na včerajsnj ^j. so razpravljali tudi o predlogu reorganizacije nekaterih osnovnih zacij ZK v tržiški občini. "UTJ" JOKAINVES IŠKOFJA LOKAl LOKAINVEST p. o. Škofja Loka Mestni trg 38 razpisuje: ^ skladno z zakonom in odlokom Skupščine občine škofja L° o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča VII. javni natečaj a) za oddajo komunalno opremljenega zemljišča na Podlubniku -j^ škofja Loka 51 lokacij s tipskimi načrti za gradnjo vrstnih (zidan i in montažnih) in atrijskih stanovanjskih hiš, površine 242 do 6/U za izklicno ceno 61.110,85 din do 135.434,10 din. b) za oddajo delno komunalno opremljenega zemljišča 10 1°. ^jji v Gorenji vasi za gradnjo individualnih prostostoječih stariovanjs*^ hiš, površine 487 do 700 m2 za izklicno ceno 77.136,50 din do 96.80"-^ dinarjev. -:0 c) za oddajo delno komunalno opremljenega zemljišča 1 k^KeijS v k. o. Dorfarje — Sv. Duh, površine 560 mJ za izklicno ceno 35.55-*' dinarjev. i Ustni javni natečaj bo v torek, 28. oktobra 1975, ob 12. uri v sej dvorani občine škofja Loka. " ™ Natečajni pogoji so objavljeni na oglasni deski občine Škofja y* t. m Lokainvesta, kjer šo interesentom na voljo tudi podrobnejše macije. TC Kranj svet TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko razpisuje za določen čas (od 25. oktobra 1975 do 30. junija s polnim delovnim časom prosto delovno mesto učitelja praktičnega pouka v predilskem odseku Pogoj: predilski tehnik s proizvodno prakso. Prijave sprejema Tekstilni center Kranj, TOZD Šolski center tekstilno in obutveno stroko, Cesta Staneta Žagarja 33, do 22. oktobra 1975. Priprave na klub samoupravljavcev Potrebna razširitev izvršnega sveta Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kranju so govorili tudi o pripravah na ustanovitev kluba samoupravljavcev. Menili so, da je s pripravami treba začeti takoj. Zato so imenovali posebni pripravljalni odbor, ki ga vodi J?že Antolin iz osnovne organizacije sindikata v tovarni Sava Kranj. Sindikati so se za ustanavljanje klubov samoupravljavcev zavzeli že JJa 8. kongresu, ki je bil lani novembra v Celju. Klubi samoupravljavcev naj bi bile posebne skupine delavcev, ki bi se ukvarjale z načrtnim usmerjanjem družbene dejavnosti Pri razvijanju samoupravljanja, pri hitrejšem uveljavljanju interesov neposrednih proizvajalcev na področju izobraževanja, obveščanja, posvetovanj in izmenjave izkušenj iz samoupravne.prakse. Ustanavljanje klubov samoupravljavcev je utemeljeno tudi 2 dejstvom, da imamo velike praznine pri izmenjavi izkušenj iz samo-upravljavske prakse in pri obveščanju. Se posebej pa je njihova ustanovitev utemeljena zaradi bolj učinkovite akcije pri družbenopolitičnem usposabljanju delavcev-samouprav-»avcev, od katerih v veliki meri za-^i uspešnost ustavne vsebine samoupravljanja v združenem delu in ua vseh drugih področjih našega življenja. Na seji so se tudi dogovorili o programu dela pripravljalnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev v Kranju. Že ta mesec bo odbor pripravil predlog samoupravna sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev m ga bo poslal v razpravo organizacijam združenega dela in drugim Podpisnikom. Obenem bo pripravil organizacijske, kadrovske, finančne ni druge pogoje za ustanovitev in delovanje kluba v občini. Novembra naj bi organizacije združenega dela in drugi podpisniki sprejeli odločitev o podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ui delovanju kluba samoupravljavcev. Izvolili bodo tudi delegate za skupščino kluba samoupravljavcev. Decembra pa naj bi sklicali skupščino kluba samoupravljavcev. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je tudi predlagalo, da delavci v združenem delu že z zaključnim računom za letos povečajo višino sredstev za izobraževanje, da bodo lahko krili stroške sprejetega izobraževalnega programa. V klubih samoupravljavcev bodo namreč delavci in njihove organizacije združenega dela združevali tolikšen del sredstev za izobraževanje, kolikor bo potrebno za uresničevanje programa izobraževanja, ki ga bo pripravil in izvrševal klub samoupravljavcev. L. Bogataj OZD Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, Nazor jeva 1 proda na javni dražbi naslednja odpisana osnovna sredstva in material: naziv predmeta število kosov izklicna cena za kos din 1. baraka vratarna 2. telefonska centrala 3. dostavno vozilo IMV-1600 4. kompresor FAGRAM 5. črpalka za beton TORKRET 6. mehanična lopata z EM 7. vibromax 5000 ABG 8. demper D-4 9. eskavator 10. elektromotorji 11. krožna žaga perles 12. kotni brus. stroj 13. zidni rezkar vvesta 14. vrtalni stroj Iskra 15. računski stroj Zagreb 16. pisalni stroj 17. stroj za grče — mizarski 18. cevni primež 19. paralelni primež 20. pomivalno korito 21. radiatorji — rabljeni razni 33 za 1 KVV 4 1 za 1 rebro 2.000 2.000 1.500 2.000 20.000 250 750 12.000 3.000 100 100 50 100 50 50 100 200 200 50 20 2 Dražba bo v torek, 21. oktobra 1975, v centralnem skladišču na Kokrici ob 15. uri. Ogledi predmetov so mozm vsak dan od 10. do 14 ure v centralnem skladišču na Kokri«. Udeležba na dražbi je možna po predhodnem vplačilu 10% zneska izklicne cene. r / ~i KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM LASTNE Sejemska hala Savski log Kranj v času VIII. mednarodnega sejma obrti in opreme od 10. do 19. oktobra 1975 Statut tržiške občinske skupščine določa, da ima lahko njen izvršni svet devet članov. Ob ustanovitvi pred letom jih je imel sedem, sedaj pa ga sestavlja osem poklicnih članov. Člani izvršnega sveta kljub prizadevnosti ne morejo pokrivati vseh področij gospodarskega in družbenega življenja tržiške občine. Tako imenovana »nepokrita« področja so predvsem krajevne skupnosti, samoupravno organiziranje gospodarstva in negospodarstva in deloma tudi široko in zahtevno področje gospodarstva. Na zadnji seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Tržič so o tem razpravljali in sodili, da kaže predlagati spremembo statuta občine in omogočiti razširitev izvršnega sveta občinske skupščine na 11 članov. Novi člani izvršnega sveta, odgovorni za omenjena »nepokrita« področja, bi svojo dolžnost opravljali nepoklicno. Predlog koordinacijskega odbora je dobil podporo tudi na petkovem posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih odborov SZDL in predsednikov krajevnih skupnosti tržiške občine, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL. Udeleženci srečanja so soglašali tudi s predlogom za izpopolnitev upravnega organa občinske skupščine Tržič z referentom za krajevne skupnosti. Seveda referent ne bo smel biti »deklica za vse«, so dejali na seji, temveč bo njegova dolžnost predvsem strokovno pomagati krajevnim skupnostim, ki pogosto predvsem za finančna opravila nimajo usposobljenih ljudi. Po krajevnih organizacijah SZDL in krajevnih skupnostih se v teh dneh začenja razprava o obeh predlogih, obenem pa evidentiranje možnih kandidatov za nove člane izvršnega sveta in referenta za krajevne skuponsti. Predsedniki in sekretarji so tudi kritično ocenili dosedanje planiranje v krajevnih skupnostih. Gre predvsem za planiranje za leto 1976 in za oblikovanje srednjeročnih programov razvoja. Razpravljavci so menili, da je bilo dosedanje planiranje preveč ozko zastavljeno in da so programi preveč podobni »izbiru želja«. V snovanje planov kaže bolj vključiti delovne ljudi ali vsaj politične aktive po krajevnih skupnostih, kar je ustavna dolžnost in pravica delovnih ljudi in občanov. J. Košnjek Izhajati iz družbenopolitičnega položaja Na posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL tržiške občine razpravljali o nalogah frontne Socialistične zveze delovnega ljudstva SLOVENIJALES j Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Tržič se mora zavzemati za družbenopolitično aktivnost, ki bo prodrla do ljudi, jih mobilizirala in utrjevala frontno načelo organiziranosti, so povedali na omenjenem posvetovanju. Predvsem mora biti akcija SZDL usklajena z akcijami drugih družbenopolitičnih organizacij, pa naj si bo v krajevni skupnosti, občini in širši družbenopolitičnih skupnostih. Izogibati se kaže enostranskih delovnih navad, še posebej pa forumskega dela, in stalno ocenjevati družbenopolitični položaj, čeprav ocene kdaj ne bodo popolne in vseobsegajoče. Samo to lahko prispeva k vključevanju občanov v družbenopolitično žavljenje. Omenjena splošnejša izhodišča in konkretnejši program občinske konference SZDL Tržič bodo upoštevale krajevne organizacije SZDL tržiške občine pri oblikovanju delovnih programov dO konca leta. Čeprav bodo v programih prevladovale naloge, specifične za posamezne krajevne skupnosti, socialistična zveza ne bo mogla mimo nalog šir- šega družbenega, pomena. Te so predvsem uresničevanje gospodarske stabilizacije, gospodarno delovanje SZDL in samoupravnih interesnih skupnosti, kadrovska in organizacijska krepitev zveze, celodnevna šola in družbena samozaščita. Da bi bila povezanost med občinsko konnferenco in njenimi organi ter krajevnimi organizacijami in konferencami boljša in trajnejša, so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL odgovorni za spremljanje in pomoč pri delu posameznih krajevnih organizacij. Obvestila o sestankih krajevnih organizacij naj zato ne romajo le na občinsko konferenco, temveč tudi k »zadolženim« članom izvršnega odbora! V Tržiču pričakujejo, da bodo naloge prispevale k utrjevanju reorganizirane socialistične zveze. Z izjemo Raven, kjer se bo na novo organizirala SZDL ta mesec, je v vseh drugih krajevnih skupnostih nova vloga SZDL zaživela, pri čemer ima precej zaslug pomladitev aktivistič-nih vrst. J. Košnjek 752 predšolskih otrok v vrtcih i »i-____lii— I „ AK. Sf inonrl; Na zadnji seji občinske konference ZKS Jesenice, ki je bila minuli teden, so zelo ugodno ocenili tudi socialno politiko v občini, saj so ugotovili, da se je materialna in družbena varnost delovnega človeka v združenem delu in nasploh v širši družbeni skupnosti izboljšala. Na področju socialne politike je viden velik napredek in hiter razvoj. V jeseniški občini se stalno zmanjšuje število podpirancev socialnega skrbstva, kajti od leta 1965 se je število zmanjšalo od 128 na 89 občanov, ki prejemajo socialno podporo. Vse manj je torej občanov, ki ne bi imeli vsaj minimalnih oziroma lastnih virov za preživljanje. V jeseniški občini so namreč zagotovili več ustreznejših zmogljivosti za zavodsko varstvo ostarelih občanov. Od leta 1969, ko je bilo na voljo 109 postelj v zelo skromnih življenjskih razmerah, je letos v občini že 219 postelj z bistveno boljšim standardom. Vendar pa le materialna osnova ne rešuje še vseh vprašanj ostarelih ljudi in bodo na tem področju potrebna še velika prizadevanja za zagotovitev socialne varnosti. Precejšnjo skrb so posvetili tudi mladini. V vzgojno-varstvene ustanove je vključenih 752 predšolskih otrok, kar je še enkrat več kot pred petimi leti. Otroški dodatek prejema 6100 otrok delavcev in 26 kmečkih otrok. Na Jesenicah so uvedli tudi celodnevno osnovno šolo, in sicer v Žirovnici, postopoma pa jo bodo še po drugih osnovnih šolah jeseniške občine: v Kranjski gori, v Mojstrani, Na Koroški Beli in na samih Jesenicah, ko bodo zgradili novo osnovno šolo in vrtec. V okviru srednjega šolstva so že vidni prvi uspehi: letos so srednjo ekonomsko šolo že zapustili prvi ekonomski tehniki, letos pa so v okviru Centra srednjih šol na Jesenicah odprli oddelek predagoške gimnazije. Na Jesenicah je bilo lani 720 štipendistov, letos pa jih je že 1010 ali 40 odstotkov več. Iz občinskega sklada za izobraževanje je leta 1973 prejemalo štipendijo le 45 štipendistov, letos pa prejema iz solidarnostnih sredstev štipendijo že 234 štipendistov, kadrovsko štipendijo pa še 155 učencev in študentov. Ko so ugodno ocenili dosedanjo socialno politiko, pa so med drugim tudi poudarili, da bo v okviru uresničevanja zakona o socialnem skrbstvu potrebno ustanoviti samostojno socialno službo v občini. To službo najbi oblikovali tako, da bo poleg dosedanjih nalog sposobna opravljati tudi analitično in prouče-valno delo na področju socialnega varstva in da bo sposobna sodelovati s krajevnimi skupnostmi m delovnimi organizacijami. D. S. Priznanja za dolgoletno delo v ma klubski dvorani zadružnega do-v Cerkljah je bila v soboto po- poldan slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij cerkljanskega območja, ki je bila posvečena tamkajšnjim krajevnim praznikom. Slavnostni govor je imel predsednik krajevne skupnosti Cerklje Janez Žar-gaj, tajnik inž. Marjan Prosen pa je navzoče seznanil z rezultati tekmovanj in prireditev, ki so se vrstile kar 9 dni v času praznovanja. Omenimo naj še, da so ob tem pomembnem dogodku krajevne kon ference socialistične zveze podelile najzaslužnejšim občanom za posebne zasluge pri razvoju kraja, samouprave, na področju samozaščite, društvene in druge dejavnosti posebna pismena priznanja OF oziro ma socialistične zveze, in sicer: Cerklje 24 priznanj, Brniki 3, Zalog 5 in Poženik 5. Slovesnost so nato sklenili v veselem delu programa skupaj s prostovoljnimi krvodajalci. — an Torek, 14. oktobra 1975 12 milijonov dinarjev prihranka Sestavljena organizacija združenega dela Slovenskih železarn je s podpisom samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah storila pomemben korak v prizadevanjih za čimboljšo, organizirano in razvito inventivno dejavnost. Samoupravni sporazum so podpisale vse organizacije združenega dela v okviru sestavljene organizacije in se tako tudi vse slovenske železarne, Žična Celje, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Veriga Lesce zavzele za večjo materialno in moralno spodbudo vsakršnemu ustvarjalnemu delu, saj samoupravni sporazum KOMPAS JUGOSLAVIJA Motel Medno razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev razni kuhinjski elementi restavracijske mize in stole klubske mize in fotelje aparat za kavo — gagi, ena ročka aparat za kavo — meteor Licitacija bo v Motelu Medno 17. in 18. oktobra v dopoldanskih urah. Na sejmu obrti in opreme v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIC KATARINA Bečanova L Tržič pravičneje opredeljuje več pomembnih vprašanj. Nobenega dvoma ni, da je med tistimi organizacijami, ki z organizirano službo najbolj pospešujejo inventivno dejavnost, predvsem jeseniška Železarna. Železarna je v nekaj zadnjih letih dosegla takšne uspehe, da se po njej zgledujejo tudi drugi. V letošnjem letu tehničnih inovacij so jeseniški avtorji tehničnih izboljšav in inovacij prihranili kolektivu milijonske zneske: samo v prvih letošnjih osmih mesecih ima Železarna 12 milijonov in več novih dinarjev prihranka, kar je za štiri nove milijone več kot v vsem lanskem enoletnem obdobju. Za toliko prihranjenega denarja so avtorji po prejšnji lestvici — ki večkrat ni bila ravno stimulativna — prejeli 268.600 dinarjev odškodnine. Ko se je v letošnjem letu republiški sindikat odločil, da spodbuja akcijo v vseh gospodarskih sredinah, da se namreč izkoristijo sedanje možnosti in da se v vseh temeljnih organizacijah zavzemajo za inovacijsko aktivnost, so v jeseniški Železarni že beležili rekord, medtem ko pa v ostalih organizacijah združenega dela, ki jim je bila iniciativa predvsem namenjena, še ne zmorejo preiti od pobude do dejanj. Povsem razumljivo je, da si v manjših organizacijah ne morejo privoščiti svoje stalne službe z referenti, že kar za- dovoljivo pa bi glede na dosedanje izkušnje in stanje bilo, ko bi pokazali lc nekaj več razumevanja in več volje do predlogov, ki seveda tudi v takih organizacijah prihajajo iz vsakdanje proizvodne prakse. Ko bi bili včasih le malo bolj sprejemljivi do pobud, ko bi imeli seveda samoupravne interne akte, ki bi urejevali področje inovacijske aktivnosti, bi bili marsikdaj presenečeni nad uspehi. Že kar vnaprej odklonilna stališča in nerazumevanje do pomisli, ki jih imajo delavci v proizvodnji, za-trejo v' kali vsa prizadevanja, ki bi lahko obrodila sadove. Mar ni jeseniška železarna in njeni uspehi na inovacijskem področju več kot očiten zgled? In ker se tega prav dobro zavedajo, da stimulativna politika na tem področju prinaša milijonske prihranke, so samoupravni sporazum pripravili tako, da so avtorji bolje in pravičneje nagrajeni. Železarna s svojimi uspehi, ki jih je vredno poudariti, kaže vsem drugim manjšim organizacijam v občini pot, po kateri bi bilo dobro, predvsem pa koristno stopiti. Kajti povsod pobude so, le zavzeti se je treba zanje. Prihranki ne bodo morda dosegli skoraj vrtoglavih 12 milijonov in več (ali vrednosti 40 dvosobnih stanovanj!), bodo pa vsekakor dobrodošli, v "kakršnikoli višini se že bodo izkazali. D. Sedej /Ž\ Komisija za medsebojna razmerja TOZD Maloprodaja, n. sol. o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več KV prodajalcev za območje Kranja in Tržiča 2. 2 PKV prodajalca za območje Kranja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: KV delavec trgovske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni pod 2: priučeni delavec trgovske stroke, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovina živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. Cene včeraj in danes, ceste jutri Drugačen start Radovljiško gospodarstvo v prihodnjem srednjeročnem programu čakajo pomembne naloge Na zadnji seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine so razpravljali o dosedanjem razvoju ter o nekaterih problemih in ciljih gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju oziroma do leta 1980. Ko so ocenjevali dosedanji razvoj, so ugotovili, da se je precej povečala razlika med osebnim in družbenim standardom, čeprav se je prav v zadnjem času razlika deloma zmanjšala z novimi šolami s telovadnicami in z nekaterimi vrtci. Precejšnja slabost radovljiškega gospodarstva v minulih letih je bila visoka stopnja rasti zaposlovanja. Bila je skoraj 5-odstotna na leto. Druga ugotovitev pa je, da je radovljiško gospodarstvo financiralo investicije v glavnem z lastnimi sredstvi. Tako se danes dogaja, da se zaradi prevelike stopnje zaposlenosti kopičijo nerešeni socialni problemi, gospodarstvo pa z lastnimi sredstvi ni moglo narediti toliko kot bi bilo danes zaželeno. Na seji so razpravljali tudi o delu samoupravnih interesnih skupnosti in ugotovili, da so dosegli največ uspehov na področju gradnje šol in pri organiziranem varstvu. Danes je v varstvo organiziranih že 24 odstotkov otrok od 3. do 7. leta starosti. V primerjavi z izobraževalno in skupnostjo otroškega varstva pa sta bili precej bolj prikrajšani kultura in telesna kultura. Že pred petimi leti so sredstva za to dejavnost v občini precej skrčili (v primerjavi z drugimi občinami na Gorenjskem, kjer so bila prav ta sredstva v porastu), lani in letos pa sta bili stopnji za kulturo in telesno kulturo najnižji na Gorenjskem. Zato ni čudno, da je razkorak na tem področju danes iz dneva v dan vse večji. Delegati so opozorili, da je vsa ta vprašanja treba upoštevati pri oblikovanju bodočega srednjeročnega programa razvoja občine in povsod, kjer je le mogoče omogočiti bolj usklajen in ustreznejši start. A. Zalar (IS) Kranj, 10. oktobra 1975. — Danes je izvršni svet občinske skupščine Kranj na redni seji obravnaval gibanje in politiko cen v kranjski občini, poslušal informacijo o predvidenih načrtih za vzdrževanje, popravila, modernizacije in nove gradnje cest v Sloveniji v bližnji prihodnosti ter pri tem sprejel nekaj pomembnih sklepov in stališč. CENE... Podatki za letošnjih 7 mesecev so pokazali, da se cene komunalnih storitev v kranjski občini niso dvignile nad dogovorjeno višino. Stanarine, vodarina, odvoz smeti in »kanalščina« torej nimajo pretiranih cen (so pod strogo kontrolo), nekoliko problematične in dvomljive pavso cene raznih obrtniških storitev. Izvršni svet je sklenil poostriti nadzor nad cenami obrtniških storitev. To nalogo je poveril inšpekcijski službi, ki naj predvsem temeljito pregleda cenike o5rtniških storitev. Naslednje, kar bi moralo biti v bližnji prihodnosti opravljeno, je izvedba kategorizacije gostinskih lokalov. To pa je vsekakor naloga Gospodarske zbornice in ustreznih občinskih organov. ... IN CESTE V predvidenem petletnem planu urejevanja cest v Sloveniji naj bi Gorenjska dobila za ureditev cest nekako 10 do 11 odstotkov od vseh sredstev namenjenih za ceste v Sloveniji (približno toliko sredstev Gorenjska tudi »ustvari« s prodajo bencina in plinskega olja). Ta sred stva pa niso zadostna. Gorenjska j v prejšnjih letih dobivala ma»J sredstev, ker so bile potrebe na aru gih področjih večje in smo za *-a rešitvami svojega cestnega °?rt£ar zaostali za drugimi deli SRS. ^ zadeva kranjsko občino prea^jf jjni mo rekonstrukcijo ceste v Kokre, Preddvor—Visoko. GolniK-—Kokrica, Vodice—Sp. Brnikr W ureditev dveh križišč: na Prims* vem in pred Iskro Izvršni svet je tudi obravfjg. stališča gorenjskih delegatov ^ -e publiški skupnosti za ceste m ^ z njihovimi sklepi popolnoma njal: 1. zahtevi. Gorenjska vztraja pn ^"'-Ai da se v tem obdobju (5 let) izg1?^ nova avto cesta Ljubljana—NaK i 2. Začeti je treba graditi tunc pod Karavankami, ki bo prik'JUCC na avto cesto pri Beljaku. 3. Predvidi naj se ustrezna cestn povezava Gorenjske s PrimorsK« (Vršič, Poljanska dolina, Bohmjs^ Bistrica). Dodatno k temu pa izvršni svet še zahteva, da se takoj pripravi , uredi vse potrebno za izvedbo 1J skega posojila za ceste, z istocas ^ razdelitvijo ustvarjenih sredstev prodanega bencina in plinskega o L v korist sredstev za izvedbo sr njeročnega plana za ceste v SRS- Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom, stro kovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ZARJA JESENICE Na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju razstav ljamo in prodajamo: • POHIŠTVO • GOSPODINJSKE A PA KATK • AKUSTIKO • GRADBENI MATERIAL • PISARNIŠKO OPREMO IN BIRO STROJE • PREPROGE • ZAVESE • POSTELJNINO • KONFEKCIJO • OBUTEV Da bo pot krajša Drago na jeseniški tržnici V Preteklih dveh tednih smo se mu-d»i na kranjski, tržiški in radovljiški tržnici. Ta teden smo obiskali Jesenice- Z gora je vlekla ledena sapa in je sensko sonce ni moglo ogreti niti bra-, pevcev niti kupcev. Sicer pa niti enih I mti drugih ni bilo veliko. Na dveh stoj-| "jcah je bila razstavljena paprika iz Makedonije, ki jo je prodajalec ponu-I [ .kar P° 10 dinarjev za kilogram, ta-*°J zraven pa slabšo po tri dinarje, kupcev ni bilo niti za eno niti za ! flrugo. Druge branjevke pa so ponujale zelje po 4 dinarje, fižol po 17 din, grozdje J° 12 in 14 din, paradižnik (skoraj brez °arve) po 10 din, solata je bila prav **ko 10 dinarjev. Poleg tega so imele j56 nekaj peteršilja po 2 din šopek, ku-i mar in začimb za juho. Drugega, razen Ja8eljnov po 2,5 dinarja in primul v £nčkih po 25 dinarjev, na tržnici m VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ obiščite naš paviljon na mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra — obrtniško orodje — centralne kurjave — peči — gospodinjski aparati — betonski mešalci — samokolnice — sadne stiskalnice Za vse razstavljeno blago nudimo izredni popust z brezplačno dostavo na dom in potrošniški kredit. Vida Zupan z Jesenic je na trgu ku-™a grozdje in solato. Pobarali smo jo, e redno kupuje na tržnici. »Največ-^ Pridem ob sobotah. Takrat je poraba boljša. Kupujem pa predvsem J°tato in sadje. Drugih pridelkov pa se ne splača kupovati, ker jih v trgovini Na jeseniški trinici je bila ponudba slaba, cene pa visoke ■ Foto: F. Perdan dobimo precej ceneje. Paprika je v trgovini po 5 ali 6 dinarjev, na trgu pa je kar za 4 do 5 din dražja in nic lepša Jabolka so tudi na trgu dražja. Grozdje pa ima približno enako ceno, a je na tržnici lepše.« Pred formiranjem zaščitnih delavnic za prizadeto mladino Odgovornost naj bo skupna odd ^ °^vu"u Posebne osnovne šole v Kranju že nekaj let delujejo tudi ne m ^a ^e)ovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok, ki se d°r^k OD*8Kovati nobene redne šole, z delovnim usposabljanjem pa Čencf dM -Ve sP°s°bnosti razviti do take mere, da se privadijo na dolo-Odd i f m 8a potem tudi opravljajo sebi in staršem v zadovoljstvo, ston Z£ °-.e*ovno usposabljanje prizadetih otrok v Kranju ima šest razv^"' oz* katere gre prizadet otrok, da se mu postopoma obude in občuti delovne kot higienske navade, razvije se socializacija, vkliuč Za v kolektivu in podobno. Po usposabljanju se tak otrok tudi v*K • vn}co P00- posebnimi pogoji, ki jih je v Sloveniji že nekaj: Urejen anJu J° imamo, čeprav njen status na zakonski osnovi še ni i^y^am°' da bodo formalnosti nekako do konca letošnjega leta .ncohnp osnovne šole v Kranju .»Upamo, da bodo formalnosti nekako ao *o^» «~ urejene,« pripoveduje ravnateljica posebne osnovne šole Anka Zevnikova. »Vendar pa imamo zdaj že druge skrbi,\ uelkih delovnpan imnnsahliania imamo trenutno 6b otro^, r- —-»orali v nasSji'K Propiti v to™«^?«*«,^ nasi je 8edaj ^4 otrok. V teh _de avn.cah mg££ltf2£22 Pod f8' *° Pomen^» ^a dela, je zavarovan, vendar še posebej zaščiten in naši S k°vnim vodstvom defektologa. Že v naslednjih letih bodo ti ne 7 ^>ro)^ori v nekdanji stavbi posebne osnovne šole pretesni, vendar Us ara^lmern.° delo za mladostnike s telesnimi in duševnimi priza-pijgj^ mi Je bil kaj trd oreh. Kasneje pa je sodelovanje z nekdanjo niča n n° s^ek'° v obojestransko zadovoljstvo. Trenutno pa ima delav-2 velnVVeZaVO s tovarno gumijevih izdelkov Sava, ki je pred kratkim ga lgL?111 Posluhom, tako kot poprej Puškama, našla primerno delo, ki delajo ° °Prav'JaJ° tudi invalidne osebe. Mladostniki v tej delavnici iaofi iZa oddelek stiskalnih izdelkov tovarne Sava. Izsekavajo gumi- « t.psnili termoforske »Ste zadovoljni s ponudbo?« »Niti v trgovinah niti na trgu ni velike izbire. Ker trgovina ni dovolj založena, zlasti ob koncu tedna, lahko prodajalci na tržnici navijajo cene, saj vedo, da bodo lahko prodali.« Franc Colja iz Gorenja v goriških Brdih je imel stojnico še najbolj založeno. Prodajal je grozdje; črno po 14 din in belo za 2 din ceneje, zelenjavo za juho, zelje po 4 din in paradižnik po 10 dinarjev. »Doma imam kmetijo,« je povedal. »Pridelujemo predvsem povrtnine, sadje in grozdje. Zakaj ne prodajam doma? Saj bi, pa še kako rad. Toda, če je letina slaba, zadruga odkupuje, ker ni veliko. Ce pa je dobra, lahko prodaš prek zadruge del pridelka, za drugo pa se je treba znajti. Pa se Brici razkropimo po Sloveniji. Jaz že vsa leta po vojni hodim prodajat na Jesenice. Prinesem prve češnje in solato, potem breskve in zaključim konec oktobra z grozdjem in maronijem.« »Kako pripeljete blago do Jesenic?« »Do železniške postaje z avtomobilom, tam ga preložim na vlak in pripeljem na Jesenice.« V teh kratkih obiskih na gorenjskih tržnicah smo lahko ugotovili, da je prodaja še najbolje organizirana v Kranju, kjer se ponudba med posameznimi dnevi ne razlikuje veliko. Večja je le ob petkih in sobotah. V Tržiču, Radovljici in na Jesenicah pa prodajajo predvsem ob koncu tedna, drugače pa so stojnice skoraj prazne. Ugotovili smo tudi lahko, da so cene najnižje v Kranju (kjer je tudi največ ponudnikov), najdražje pa je v Radovljici in na Je senicah (kjer je ponudba izredno sla ba). Ne bi pa mogli trditi, da je v ka terem koli mestu ponudba s kmetijskimi pridelki dobro organizirana. Zato ne gre kriviti zasebnih proizvajalcev, temveč bo treba poiskati vzroke drugje. Do zdaj v se niste vozili ako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 zdelana je iz eklenih cevi in eklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg ' kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m5 betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinsjd motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem NAJCENEJŠI POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 SO BETONSKI MEŠALCI LIV V PAVILJONL rtac.OVNICE FL12INAR NA NOVOLETNEM SE^MU. KJER LAHKO IZKORISTITE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE. I ta oaaeiek suskainin izueuw* Jaste laboratorijske zamaške, kompletirajo zamaške, brusijo gumijasta tesnila za oljne fdtr s tesnili termoforske re in podobno. aške, brusijo gumijasta tesnua za uijhc — r~---- .ranni7ar;i0 »Zavedamo se, da taka kooperacija za neko deovn njej Pomeni posebno velike koristi. Za nas in naše ^~tmke pa -eni ogromno. Ni si mogoče predstavljati, ^^^tudi **> v kolektivu na zdravje in počutje take »^S^if v kolektivu na zdravje in počutje ia» ww Z{Si Volcan £ nazadnje ni nepomembno - občutek da Z las£^™^pomena °f ayij0 koristno d*;lo in za to dobijo ^P^i^^Siri^Za * takšna skupna skrb za te mladostnike, je ^^SiJSSS& da J« J« najpomembnejše, kadar je naš mladostnik ^^g^ff^ * lahko zaposli v delovni organizaciji m dela »»^^iSdbK ^Poslih tri naše mladostnike in vsi se tudi v redni proizvodnji dooro Do^n*;:- . ..,______; Jmirimi rtelavci.« jo. Povsod pa jih enačijo z vsemi mu*..«.. -. , uspo. tokl^0 se bo delavnica, ki je sedaj v okviru oddelkov ^W°k^ 8«b Janje, osamosvojila, bo potrebno verjetno še več P^obn*. koope I**) z delovnimi organizacijami, ki imajo v svoji pi^zvodn,.J ud SSfavnejfte postopke primerne za invalidne osebe. Odgo ornosUa JS?dne osebe vsekakor ne more ležati le na starših in šoli, pač pa mora D,ti skup«« L. M. tt*«j8ki delavnict pod posebnimi pogoji dela trenutno 14 mladost- Predolga vrsta stopnic in poti Vzrok bi bilo treba iskati predvsem v pomanjkanju povezanosti proizvodnje, predelave, prometa in potrošnje, in to v taki meri, da bi ta povezava zagotavljala medsebojen vpliv, odvisnost in učinkovanje, ki bi izhajalo tako iz potrebe trga kakor tudi iz potreb dolgoročno organizirane in usmerjene proizvodnje. Dosedanja skrb za preskrbo gorenjskih mest pa je bila in je Se vedno popolnoma prepuščena trgovini pa tudi zasebnim prodajalcem na trgu in raznim posrednikom. Vsi pa jo rešujejo izključno na podjetniški način. Izjema bi bila lahko le preskrba s krompirjem in z jabolki za ozimnico. Zaradi takšnega stanja, ki ni značilno samo za Gorenjsko, ampak za vsa slovenska mesta, so sindikati predla; gali, da je treba začeti z resno in učinkovito akcijo za vzpostavitev samoupravnih razmerij med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s preskrbo mest, ter s proizvodnimi delovnimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami, ki kmetijske proizvode pridelujejo, bodisi same ali V sodelovanju s kmeti. Samoupravna razmerja naj bi temeljila na načelih sodelovanja iii samoupravnega združevanja dela in sredstev. Skratka, ustanovili naj bi posebno interesno skupnost, v kateri bi sodelovale vse organizacije blagovnega prometa, ki se ukvarjajo s prodajo kmetijskih pridelkov, skupščine občin, družbenopolitične organizacije in kmetijske proizvodne organizacije oziroma zadruge. V okviru te interesne skupnosti bi se potem dogovarjali o dolgoročni preskrbi mest, načrtovali proizvodnjo in prodajo in kar je najbolj pomembno, odpravili bi vrsto stopnic in stopničk med potrošnikom in proizvajalcem. Le tako bi lahko tržnice pa tudi trgovine s sadjem in zelenjavo izgubile »slove!*«, da so med najdražjimi v državi. L. Bogataj DRUŽINSKI NAKUP To je nakup, ki ga opravite hkroti, na enem mestu in z monj denarja. Prihranite vsaj 300 din v prodajalnah ONA-ON. Odlomek iz Knauerjevega (1613—1664) stoletnega koledarja s pravim naslovom CALENDARIUM OE-CONOMICUM PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napovedovanja vremena, ki ga je uvedel ta praded sodobnega vremenarstva, ima enako vrednost kot tako imenovana slepa, petdeset odstotna vremenska napoved današnje dobe. Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji. december: Oblačno, z meglo in snegom do 9., potem do 12. suho, do 27. pa mrzlo; tega dne dež; 30. in 31. lepo vreme. slovenski almanah'76 vse, česar še ne veste, ali pa se nikakor ne morete spomniti 10. decembra izide knjiga, kakršne še nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev — 100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velike ga formata z barvnim ovitkom vas bo »Slovenski almanah 76« preseneti! s pestro, zanimivo in predvsem poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna pratika — kateri dan imate leta 2.000 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam je prineslo letošnje leto — izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600 podatkov!) — pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav sveta in vseh slovenskih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh svetovnih vojn — verjetni in neverjetni rekordi — reportaže z vsega sveta in domovine — feljton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poezije itd. Cena »Almanaha« v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 din. Nic čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje. izrežite naročilnico, nalepite jo na dopisnico ali vložite v pismo ter izpolnjeno pošljite na naslov: CGP »DELO«. Prodajna služba. Tomšičeva 1/III. 61000 LJUBLJANA tZPOLNITE SEDAJ' NAROČILNICA L N'eprerklicno naročam »Slovenski almanah 7R. Driimek m ime CGP "DELO« PRODAJNA SLUŽBA 61000 LJUBLJANA Tomšičeva 1/111 Kraj, ulica Poklic Datum Podpis VSE O VSEM — SLOVENSKI ALMANAH '76 ir\ORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti ROJSTNA HIŠA NAPOLEONA BONAPARTA Kljub naglici smo utegnili obiskati di najznamenitejšo posebnost Ajac-a, ki jo imajo na Korziki za prvoraz-dno svetinjo — Napoleonovo rojstno šo. Stoji na majhnem tihem trgu Pla. Letizia. Komaj opazna trinadstropna eščanska stavba, ki na zunaj ne nadi nobenega posebnega vtisa. Sivo >beljeno pročelje s temno zelenimi eni, se skorajda ne loči od zidov so-:dnjih stavb, ki se strnjeno stiskajo ozki ulici. Ob vratih na zunanjem zi-a je marmorna plošča, na kateri piše, i je v tej hiši rojen Napoleon 18. av-lsta 1769. leta kot drugi sin Carla Bo-iparta, notarja, in matere Letizie. ospa Letizia, meščanska hči, je rodila do plejado kronanih glav. Razen naj-avnejšega evropskega cesarja Napo-ona, še njegove štiri brate Josipha — •anskega kralja, Luciena korziškega alja, ter dve italijanski princezi Pau-io in Eliso in še neapeljsko kraljico iToline. Notranjost te, za Korzičane svete hi- , je preprosta kot večina meščanskih š iz 18. stoletja. V takratnih časih na relomu 18. in 19. stoletja pa je veljala i imeniten dom družine Bonaparte. d je opaziti tudi po stilnem pohištvu tiste dobe, ki ga je osebno nabavda stizia. Leseni stropi so že skoraj presreli, tako da čuvaj muzeja dovoli jled posameznih prostorov v nad-ropjih največ dvajsetim obiskovalcu. S posebnim zanimanjem smo si rveda ogledali sobo in temnordeč pli-isti otoman, na katerem je bil rojen apoleon. Videli smo njegovo otroško >alnico s široko, a ne kdove kako dol-) posteljo, kadilni salon, sprejemnico iame Letizie, jedilnico z veliko okrog-i mizo s 6 stoU in veliki družabni saro z beneškimi lestenci. Po stenah so izporejene stare oljne slike in grafi-; z družinskimi podobami in prizori-:i Napoleonovih bojev. Notranjost hiše nudi vtis kot bi člo-;k zašel v lepo urejen depo, ki ga bo ar najbolj hitro treba obnoviti. Duh o starini in preperelosti ter zbledele arve svilenih tapet in zaves k takšne- rorek, 14. oktobra 1975 AJACCIO — Napoleonova rojstna hiša mu vtisu še bolj pripomorejo. Vendar pa bi bili v zmoti, če bi mislili, da je to posledica pomanjkanja denarja ali malomarnosti odgovornih. Potomcem in turistom, ki se jih vsak dan zvrsti na tisoče, želijo ohraniti to dragoceno zapuščino v najbolj izvirnem okolju. Vsako turistično skupino domači vodniki obvezno pripeljejo tudi v katedralo v starem delu mesta. Zunanjost komajda opravičuje tako zveneče ime, še posebno na soseščino izredno zapuščenih visokih hiš, ki so prave podrtije. Čelno pročelje ima tri vhode. Osrednji portal je iz marmornatih okvirjev v obliki stebrov, stranska pa sta bolj podobna vratom kakšne stare garaže. Vodnica domačinka nam je to obrazložila s podatkom, da so marmornate portale ukradli Turki za svojo mošejo in še neki drugi nepridipravi za cerkev nekje v Rimu. Cerkev je zgrajena v 16. stoletju' v beneško baročnem slogu z veliko kupolo. Njeno notranjost so obnovili ob 200-letnici Napoleonovega rojstva, vendar je še nekaj ločnih stropov izvirno poslikanih ob robu velike ladje. Posebnost notranje opreme je krstilni kamen, kjer so krstili Napoleona, in marmornata plošča z nje-govo željo, ko je bil pregnan na sv. Heleno, ki se glasi nekako tako, da je njegova zadnja želja, kolikor mu bo usoda dana, da bi bil pokopan v tej katedrali. Do 1857. leta je bila namreč v cerkvi tudi družinska grobnica Bo-napartejev, potem pa je bila prenesena v cesarsko kapelo, ki jo je zgradil kardinal Fesch. Glavni oltar je iz belega in barvnega marmorja, ki ga je darovala Napoleonova sestra Elise. Ob štirih marmornatih stranskih oltarjih so zvrščene zaobljubi jene mize, posvečene materi božji, med katerimi je tudi ena, ki jo je postavila mati Letizia v spomin na prvo zmago njenega sina v bojih pri Montenotte. SPOMENIKI Utrdbo, imenovano citadella na južnem delu mesta, ki je s treh strani obdana z morjem si žal nismo mogli ogledati. Na zunaj deluje naravnost grozeče s svojimi obzidji in stolpi. Danes jo naseljujejo mirni revnejši meščani, še pred nekaj leti pa je služila za vojašnico tujski legiji. Največji in najlepši je okoli 5 m visok Napoleonov spomenik, ki ga v bronu predstavlja kot cesarja z njegovim značilnim klobukom in plaščem, kot je upodobljen skoraj na vseh slikah. Spomenik so postavili 1938. leta na vrhu piramide iz kamnitih blokov, h kateremu vodijo široke stopnice, vmes pa so z velikimi črkami napisani kraji njegovih bojev. V podnožju z leve in desne strani sta dva velika orla na kamnitem podstavku, v katerem sta vklesani letnici rojstva in smrti cesarja. Proti središču mesta je izpod spomenika širok park, nad njim pa je speljana pot na grič, od koder je prelep razgled na mesto. Streljaj dalje je tudi Napoleonova pečina in jama, v kateri se je kot otrok igral s svojimi vrstniki. Chapelle Imperial — Feschova cesarska kapela je zanimiva zaradi grobnice družine Bonaparte, v kateri leži Napoleonova mati, kardinal Fesch, njegovi bratje in oče, čigar truplo je bilo pripeljano šele 1951. leta. Kapela je grajena v prejšnjem stoletju v renesančnem slogu, 1923. pa je postala last francoske države. ČRNILNIK Sredi najprostranejšega in obnovljenega mestnega trga mogočno stoji Napoleonov spomenik, ki ga predstavlja v črnem bronu na konju, oblečenega v tuniko Z lovor jevim vencem na glavi, kot rimskega imperatorja. Na Štirikot- nem marmornem podstavku stoJ,tirjli vogalih ob konju kipi njegovih s ^ bratov, prav tako v rimskih tu ni . Zaradi škatlaste oblike podstavka in^ metrično razporejenih kipov z n^)rna-jim Napoleonovim na sredi ga c čini malce posmehljivo imenujejo črnilnik. Nedaleč je še en njegov sporn^ sredi ploščadi sejmišča v belem ^ morju, kot sestavni del vodnjaka, obdajajo štirje mogočni levi. ■d^0n-ponazarja Napoleona kot prvega zula. . .„ pa V mestu je še več starih ce rkva di tudi nekaj novih. Ena od teh je za svoje neobičajne konstrukcije }z ^ loino zasekanih navpičnih va!jC^aje-zvonikov ha moč podobna nedog rdečim polozn sti uPrd nim belim silosom krovom. Ta je zaradi podobnos vičeno dobila ime mortadela dve pravega korziškega vina, ki Jc^ $o za naše pojme izredno poceni ,„£o\° 5 frankov. Razen vina se jc spia kupiti tudi odličen sir. Dobro založeni s korziškimi s« AJACCIO — Napoleon in njegovi Štirje bratje, bronasta skulptura minki in drugimi dobrotami srn" 0 odpeljali v hotel na kosilo. Morah s 0 zrlo pohiteti, kajti po programu Sjci imeli na voljo še izlet na severni . otoka in v povratku že direkten Pr}\*se na letališče. Pobrali smo prtljago i/> poslovili od ljubeznivega hotels" osebja. (Se bo nadaljevalo) Po skupnem ogledu nam je Zvo dal poldrugo uro prostega časa nakupe v mestu. Po stari kranjsk' v vadi smo se kajpak najprej zapo"1 n3 gostilne, restavracije in kavarne obvezno kavo in kozarček rosea. Oča iz Žirovnice je z mamo zanfl^g spraševal za golaž ali vampe, zat0.sta. si privoščila v restavraciji ob Prlafli nišču, namesto »kofeta, kje tok * ana grda razvada«, narezek in pol 11 »ta rdečga«. V številnih dobro založenih tr^uj[o nicah v središču mesta smo si 'a j,, nakupili spominke iz lesa, stekla ,$ slonove kosti. Največ je bilo selc& podob in majhnih plastik vel»K ^ Korzičana Napoleona. Zelo okusna t usnjena, galanterija, keramika in povsod ob morju raznovrstna šp°r.c oprema za ribarjenje in jadr 3li Skoraj vsi smo kupili steklenico .j0 Črtomir Zoreč »Angela Savbah je problem ... Dobila do solidarnostno stanovanje v Kranjski gori, v dom oskrbovancev na Jesenice pa noče ... V smrtni nevarnosti je v tisti svoji podrtiji... Prošnjo je poslalo društvo upokojencev v Kranjski gori... Nekam čudna je, doma je že ne boste dobili... *n Angele res ni doma, ko me pot Pripelje v Log pri Kranjski gori, kjer med velikimi in lepimi domačijami Angelinega domovanja ni težko opaziti, ^^sen plot se je nevarno nagnil in sa-nao nekoliko močnejšega sunka se še boji kajti v tistem hipu se bo še bolj upognil in za vedno klonil. Za zdaj pa vendarle še betežno in onemoglo varuje to ograjuje kočico z dvema okencema, z upognjeno streho, ki ji sneg ne namerava več prizanašati. Tako klavrna *n neodporna je z leti postala, da ji ni več nobene pomoči — še dimnikar je oni dan odkorakal kar proč in ni tvegal, da se pod njegovo težo vse skupaj sesuje v kup trhlih in gnilih desk. Ko-c,ca je namreč lesena, brez kleti, z dvema majhnima prostoroma. Nanjo so j fdove pred koliko leti nametali nekaj belega ometa, ki pa tudi odpada in na več koncih in krajih kaže preprosto le-Sfno gradnjo. Z Angelino kočico hoče skupaj omagati tudi nekakšna drvarni-ki se majavo oklepa stene in je *aklenjena z veliko ključavnico. V njej m ničesar, le malemu psičku služi za zavetje pred dežjem in snegom. Svetlo nav kuža ima verige le za dva, tri svoje korake, ravno toliko, da pod slabot-?toU vrati drvarnice skoči noter in ven, »Jer nekajkrat zalaja, potem pa utihne iQ Z riavn ___.11- upatnm »Hvala, ker ste dobri,« reče Angela Savbah iz Kranjske gore in obsedi na stolu pred marketom Emone, mežikajoč v toplo jesensko sonce čisto skromno si želi le prijaznega pogleda ali pozdrava, besed, ki jih tako željno lovi in tako hvaležno sprejema, ko sedi na stolu sredi Kranjske gore in greje svoje trudno, shujšano in sključeno telo v toplih žarkih zahajajočega jesenskega sonca. D. Sedej N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) starka včasih res nadležna obiskovalka in morda so jo včasih res siti, vendar pa je treba Angelo razumeti, si jo predstavljati v vsej njeni ubožnosti in revščini, ki ji prinaša le ubijajoče samoto, ki pa je Angela ne bo nikoh prenesla. Angela je lahko med ljudmi, a vendarle je še vedno čisto sama. In — -.».najMai zaiaja, puiem pa uuuu* m z rjavo' plišasto pentljo pod vratom ojezbrižno zre naokoli. Pred kočo je mi bržkone nekoč vrtiček, saj plevel, ln»Je in praprot v lepem pravokotniku uveljavljajo svojo visoko rast. Dve,deski pred lesenimi vhodnimi vrati, položeni druga na drugo, so Angelino običajno sporočilo, da je ni doma. Angela je pri znancih nekje v ^ranjski gori, najbrž pa na svojem vsakdanjem obhodu Kranjske gore. Še najbolj ji je všeč v okolici Emone, kjer Posedi, kaj malega poje in popije, ku-Puje. Nič ji ne bi smelo biti hudega, saj dobi pokojrino od moža in še ne-*aj denarja zaradi padlega sina. Pa vse opravi, lahko bi kaj prihranila, lahko r.sla v dom, kjer bi zanjo skrbeli in anko bi se dobro imela. Zjutraj stopi "a avtobus, ves dan je ni, Angelo vrača »e večer, ko spusti kuža in ga vzame k sebi noter, kjer pri njej prespi noč. ^osedje ji pomagajo, s kurjavo; zelo odporna je, človek bi pozimi zmrznil zimStl-?0dniji> Aneeli Pa ni mč- Vsak0 imo ji sneg s strehe spravijo, ampak la Aga Pa streha ne bo več vzdrža-n vgela Je po svoje zares čudna, ko Pa kar preveč pije in zapravlja, po svoje pa je Angela res velika reva. - SKLJUČENA STARKA Nfka Angela bo torej dobila stano-Vanje, reva je, po svoje pa čudaška, Posebnica, ki se včasih kar hudo razori in nakuri. In že mi je njena pojava pred očmi: dovolj energična starka, 1 me zna tudi nagnati, če jo ogovorim. Angele mi res ni bilo treba dolgo »skati, pred Emono je bila, vsa sklju-ena na stolu in z ruto si je zakrivala ooraz, z vrečko in palico v roki, v dol-|ern krilu in jopici, v čevljih brez ve-*alk. Ampak prej moram pa le vprašati, če je to res Angela. »Poznate Angelo Savbah?« »A Angelo? * se Angela Savbah piše?« vpraša ^stuzbenka uslužbenko in že vem, da Je domnevna Angela pred marketom res Angela. v*xngela Je stara triinosemdeset let in *c kot osem desetletij ji je zbrazdalo jmraz v številne gube, ji sključilo telo m 8a tako osušilo, da je skoraj neznat-J2 malo v širokih oblačilih. Angela se "D nagovoru vidno zdrzne in pomežikne *0r k meni in šele po nekaj trenutkih odsotnim pogledom dojame, da jo nekdo ogovarja, da jo nekdo prijazno nekaj vprašuje. Z vsemi silami se tru-m. da bi se zbrala, da bi dojela, zato ne*aJkrat le trdno kima in prikima. Po-l em pa je vsa dovzetna, kratko, a hlast-7° odgovarja in prikimava, ponavlja-' H 8voJe odgovore, v obupnem priza-1 Tkanju, da bi vendarle še kaj dodala, ~JL°i mogoče tudi ona kaj vprašala-, vjJia. zdrava sem pa, to Ja. Ja, sobo , 1 2*° dali, bodo dali. Ne, v dom pa t Je 8rem, ne, ne, ne,« in pogleda v tla, I Slmakne n°8i in bolestno prizadeta s» vvmava- »*e več kot trideset let sem k Kranjski gori, doma sem tu, živim, kurjavo bodo preskrbeli, bodo. Poma- JP- Ja, pomagajo.« . *No, kako je, Angela?« med hitrimi J°raki navrže mimoidoči in se že odboje, sploh se ne več meneč ne za jngelo in ne za njen glasni, skoraj raz-^neti odgovor: »Dobro, dobro, gre, mo- 'Uinv ti?" In samo in edino v tem tre d0s Jc Angela skoraj vesela — Foto: D. S. (89. zapis) Vse se prepleta: hočem pisati o koroškem slovenskem planinstvu — a že moram hkrati pisati tudi o-koroškem partizanskem boju. Vse je povezano tako še danes: kot ljudska prosvetna društva, kot slovenske hranilnice in zadruge, športna društva in društvo prijateljev lova — vse, vse je nekako budno na okopih', v bojih za narodnostno uveljavitev in dosego pravic. Mar ni slovenska Južna Koroška naša sodobna podoba nekdanje hrvaške Vojne krajine? POBOJ POD ARIHOVO PEČJO Bila je trda zima leta 1945 — zadnja zima pred zarjo miru. Dne 9. februarja so nacistični vojaki zahrbtno napadli skupino partizanov, ki so se zadrževali v bunkerju pod Ari-hovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu. Pobitih je bilo osem borcev in bork. Boj v globokem zasneženem gozdu je bil neenak: presenečeni zaradi izdaje, slabo oboroženi, premrli partizani — na drugi strani pa sita, spočita in toplo oblečena nemška soldateska. Tragični dogodek je zahteval kar osem žrtev — štiri žene in štiri može: Emilija Kmet-Andreja, Franja Markelj-Breda (obe iz Maribora), Marija Živalic -Mira (iz Škofje Loke), Cirila Kržišnik-Tona (iz Ljubljane), Ivan Kordež-Ivan, Ivan Bohinc-Džon, Franc Bogataj-Rok (vsi trije z Gorenjskega, Kordež prav z Jamnika nad Kropo) in Rudi (priimek neznan), doma iz Mežiške doline. cem postavila dostojen spomenik z dvojezičnim napisom. SPOMINSKO SLAVJE Vnedeljo, 28. septembra t. 1., pa je bila v slovenski planinski koči nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini pod Kepo odkrita posebna, kovinska spominska plošča z napisom: V spomin osmim partizanom, ki so padli za našo svobodo 9. februarja 1945 pod Arihovo pečjo. (Tudi ta napis je ponovljen v nemščini — pač zaradi korektnosti.) Odkritje te plošče je bilo povezano z jubilejem slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem, ki je slavilo ob tej priložnosti že svojo 75-letnico! Ob odkritju plošče je predsednik Zveze koroških partizanov Karel Pruš-nik-Gašpcr govoril pomembne besede. Med drugim je tudi dejal: Koroški Slovenci smo ponosni na naš prispevek v oboroženem boju na strani demokratičnih zaveznikov. Zato častimo spomin naših padlih za svobodo. — Nekateri Avstrijci govore in pišejo, da v Avstriji in na Koroškem ni več nacistične miselnosti. Narod naš pa dokaze hrani: razstrelili so nam dva partizanska spomenika, oskrunili so sedem nagrobnih kamnov, kjer počivajo borci za svobodo. Ti so žrtvovali svoja življenja, da je tudi Avstrija spet svobodna in neodvisna država. — Zato je Avstrija naš dolžnik! Koroški Slovenci imamo v rokah legitimaci- uniles vam nudi novi program iz tovarn »Meblo« in »Marles« in še nekaj, kar se ne zgodi vsak dan do 40 0/<> nižje cene pohištvu iz opuščenega programa. Obiščite Lesnino na GS v hali »A« v specializirani poslovalnici kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Prim-skovem. Ugoden kredit s 15 °» pologom. Dostava pohištva je brezplačna, za nakup se priporoča Lesnina Kranj. Ob odkritju spominske plošče v koči Bogo Mohor, Drago Druškovič in Jože Le nekaj partizanov se je prebilo skozi sovražne obroče. — Onih osem pobitih mož in žena so Nemci odvlekli v dolino in jih razstavili ob cesti med Šentjakobom in Sentpetrom — da bi ustrahovali domačine ... Padle partizane so potem pokopali na šentjakobskem pokopališču, na hribu nad vasjo (prav tu je pokopan tudi stari Franc Treiber, avtor koroške ža-lostinke »N'mav čriez izaro . . . «). Zveza koroških partizanov je padlim bor- GRADITELJI, POZOR! Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas. nad Arihovo pečjo. — Preživeli borci Košir. Na skrajni desni Karel Prušnik. jo, ki je podpisana s krvjo petsto padlih protinacističnih borcev, pokopanih na avstrijskem Koroškem. Nacistična miselnost na Koroškem je velika ovira na poti k humanemu sožitju med obema narodoma. Kajti prav ta miselnost še vedno zastruplja nekatere naše sodeželane s sovraštvom, ščuva soseda proti sosedu ter poskuša omajati vero v pravico in resnico. Nečesa pa nam nacizem le ni mogel vzeti in streti, niti takrat, ko je bil oborožen in na oblasti, še manj nam more danes: to je ljubezen do naroda in materinega jezika, to je volja do dela za uveljavljanje svoje narodnosti. Spominska plošča padlim borcem proti nacizmu za svobodo narodov, ki je zdaj pritrjena na steno koče nad Arihovo pečjo in jo izročamo v varstvo mladim planincem, naj bo simbol boja in zmage malega naroda za svoj obstoj. Naj spominja šu pozne rodove, da brez boja in žrtev ni svobode in pravice. Tako je govoril stari partizan Gašper, pisatelj pomembne knjige o koroškem partizanstvu »Gamsi na plazu«. (Se bo nadaljevalo) S* NOVOST: . moderniziran transport opeke v paketih - opeko naložimo in razložimo sam, s kamioni, opremljenim, z nakladalno-razkladalno napravo. i l t » ii o o 0 i \0 \0 d se UGODNOSTI ZA KUPCE *tna.------'---------- - in ra" JnaHhko vas zapeljem, Angela, do do-secj* ~e hočete,« mi je do nekaj več begali i,ngclo> kaJli Pogledi okoli so po-»N ^ar preve^ začudeno radovedni. Še ne/ ne> saj še štiri ni ura, moram in sekam tu v Kranjski gori«, se upre Stneh °k P°nuJcrd roki hvaležno na- Me^e: *Hvala- ker ste dobri.« ket n*» ki sem za Angelo dobra zato, ftrli^111 Ji namenila le nekaj trenutkov 4q jtn*b besed, pa Je le do sočutja Dt-ejJ^nJskogorske Angele, ki ne more **n"utii !i sv°Je "borne bajtice In njene 'totUK Ive notranjosti, ki Jo želja po Ijiirij ' Po človeški bližini peha med ^n morda je osemdesetletna 10% POPUST Simon Prešeren Trbiž, tel. 2137 • potrebščine za cen- tralne kurjave • nadomestni deli za pralne stroje • znižane cene Naročila sprejema OPEKARNA KOŠARI / MARIBOR PE: Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335. po Stare kovance, obveznice, odlikovanja in medalje, slike na steklo, stare lesene kipe, skrinje, kozarce, porcelan in staro orožje vzamemo v komisijsko prodajo ali odkupimo. POSREDNIK LJUBLJANA, POSLOVALNICA ANTIKA, MESTNI TRG 19, LJUBLJANA Po požarih na Orehku in na Podreči Niso jim odrekli pomoči Rane, ki sta jih povzročila velika požara na stanovanjski hiši Mihe Polaka in poslopju Franca Rozmana, se celijo, saj sta oba objekta že pod streho — Zahvala vsem, ki so pomagali Letos je v kranjski občini na desnem bregu Save dvakrat zagorelo. 12. julija ob pol dveh zjutraj je uničujoča strela udarila v dimnik stanovanjske hiše Mihe Polaka na Zasavski cesti 17 na Orehku, 28. avgusta ob osmih zvečer pa je najverjetneje zaradi samovžiga v steljni-ku zagorelo gospodarsko poslopje Franca Rozmana na Podreči 8. Po-lakova hiša v pičle pol ure ni bila več sposobna za bivanje. Miha Po-lak z ženo Ivano se je nastanil v garaži, čeprav mu je gostilničar Vinko Draksler z Labor ponujal sobo, sin Janez, ki je stanoval v prvem nadstropju, se je preselil k ženinim staršem na Orehek, hčerka Erna Pen je dobila streho nad glavo na Polici pri Naklem. Staro mamo pa so vzeli sorodniki v Bitnjem. »Strašen je bil tisti večer,« je v sredo pripovedoval Janez Polak. »Udarilo je, da se je hiša potresla, potem pa je zaprasketalo, kot da bi padala toča. Tako smo tudi mislili, dokler nismo opazili sem ter tja švigajočih ognjenih zubljev. V pičle pol ure od prvega nadstropja ni nič ostalo, pa tudi pritličje ni bilo več primerno za bivanje. Kaj takšnega še nismo doživeli,« se spominja Janez, sicer zaposlen na servisu Alpetoura na Laborah. Miha ima obilo dela z gradnjo pogor.ete hiše. Tragično noč je spal v kuhinji, pa je psica Teda skočila nanj, ga začela gristi pp roki in cviliti, kot da bi hotela povedati, da v hiši ni vse v redu. Ko je opazil plamene, je bil ves iz sebe, vendar prisebnosti duha ni izgubil. Z gasilci, ki so zelo hitro ukrepali, in sosedi je reševal, kar se je rešiti dalo. »Zavarovalnica Sava iz Kranja mi je izplačala za premičnine in nepremičnine 11 milijonov starih dinarjev,« pravi Miha Polak. »še bolj pa sem bil presenečen, ko me je poklical predsednik krajevne skupnosti Orehek-Drulovka Miha Podgoršek in mi izročil okrog pet milijonov starih dinarjev pomoči, ki so jih na pobudo organizirane akcije krajevne skupnosti zbrali zame krajani. Tako sem jih bil vesel in tako srečen, da povedati ne morem. Razen tega so mi kmetje darovali les, krajani pa so složno opravili za pomoč meni in družini veliko število prostovoljnih delovnih ur. Ne vem, kako naj se vsem skupaj zahvalim. Najbolje bo, če v Glasu zapišete moje iskrene besede zahvale. Tudi jaz rad vsakemu pomagam in bom seveda tudi v bodoče, če bom le mogel. Menim, da so mi med drugim iudi zaradi tega ljudje priskočili na pomoč.« Predsednik krajevne skupnosti Orehek-Drulovka Miha Podgoršek, sosed nesrečnega soimenjaka Polaka, je zelo zadovoljen z uspehom solidarnostne akcije. V kranjski občini je bilo doslej zelo malo primerov, da bi krajevna skupnost sprožila organizirano solidarnostno zbiralno akcijo. Krajevna skupnost Orehek-Drulovka jo je in dokazala, da so ljudje v takih primerih vedno pripravljeni pomagati. Miha Podgoršek, predsednik krajevne skupnosti Orehek-Drulovka. »Tako vesel, presenečen in srečen obenem je bil Polak, ko smo mu povedali za akcijo in mu izročili denar, obenem pa povedali, da smo mu pripravljeni pomagati z delom in materialom,« pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Miha Podgoršek. »Tudi v mojem imenu m imenu krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij ljudem hvala.« 8 Gospodarsko poslopje in hlev Franca Rozmana s Podreče, ki ju je požar upepelil 28. avgusta ob osmih zvečer, je že pod st.eho. Domači so garali dneve in noci, da bi bile rane ognjenih zubljev čim prej začel jene. Vendar še ne bi bile do take mere, če se ne bi Podreča in sosednje zasavske vasi združile v pomoč nesrečnemu kmetu. Zavarovalnica Sava je pohitela z izplačilom odškodnine, ki je dosegla 16 milijonov starih dinarjev, kar je za Rozmanovo družino veliko pomenilo, čeprav je škoda presegala 50 milijonov starih dinarjev. Znanemu pod reškemu kmetu, staremu 61 let, in ženi Anici, so sosednje kmetje prevzeli za 17 dni v varstvo živino, ki je nimata malo, čeprav sta 7 bikcev zaradi pomanjkanja krme takoj po požaru prodala. V varstvo prevzete živali so kmetje tudi krmili, le-ti in drugi krajani pa so složno prijeli za krampe, lopate in vile in pomagali Rozmanu odstranjevati posledice požara. Tudi na Podreči je stekla pomoč organizirano. Franc Rozman je hvaležen "aški skupnosti, gasilcem, po- sebno iz Mavčič, ki so dva dni in dve noči dežurali ob pogorišču, vojakom iz Kranja, ki so pomagali odstranjevati navlako, ožgane tramove in seno, Kmetijsko-živilskemu kom-minatu iz Kranja, Kmetijski zadrugi Sloga in vsem pridnim parom rok, ki so za Rozmana v pičlih dveh urah pospravili 15 samonakladalnih prikolic sena in jih shranili pod svojimi strehami. Potem, ko sta zrasla nov hlev in skedenj, pa so krmo Rozmanu prostovoljno pripeljali pod novo streho. Bili so dnevi, ko je Rozmanovim pomagalo tudi 50 in celo 60 ljudi! »Nisem pričakoval takšne nesebične pomoči,« pripoveduje Franc Rozman, ki ga je že dvakrat onesrečil rdeči petelin. Prvič je pri Rozmanu gorelo 24. marca leta 1946, drugič pa 28. avgusta letos. »Sinoči smo se domači pogovarjali, da bi se prek Glasa zahvalili vsem, ki so pomagali. Sedaj, ko ste nas obiskali, pa kar vi napišite našo iskreno zahvalo. Dobrih del ne bomo nikdar pozabili. Tisti, ki sodi, da v naši družbi ni več čuta za pomoč ob nesrečah, se moti. To potrjuje moj primer in primer Mihe Polaka z Orehka. Pogovarjala sva se in oba takšne pomoči nisva pričakovala.« V imenu Polaka in Rozmana: hvala, ljudje! Besedilo: J. Košnjek Fotograf je: F. Perdan Polakovj z Orehka nameravajo letos tem ko bo prišlo na vrsto urejevanje usposobiti za vselitev pritličje, med-prvega nadstropja prihodnje leto. Če ne bi bili Rozmanovi deleini takšne pomoči, hlev in gospodarsko poslopje še ne bi bila pod streho. Torek, 14. oktobra 1975 pr I Obiskovalci ^■^^ obrtnega sejma! ^ A Mercator tozd Preskrba Trz'č f mm"lET^TJ^H vas vam v svoj paviljon ^ d Izd ETr l \ 1M v hali A in C V paviljonu Mercatorja si lahko nabavite po konkurenčnih cenah — pohištvo — belo tehniko — akustiko — preproge — iestence Posebno pa priporočamo ogled in nakup novega Meblovega programa »GORICA«, kateri je za ca. 30 "o cenejši od ostalih programov Mebla. Mercator pa ga razstavlja v svojem paviljonu v hali A. Ugodnosti pri nakupu so: posebni sejemski popust, prodaja na potrošniška posojila do 2 milijona S din s 15 °» pologom brez porokov ter brezplačna dostava na dom. Mercator vas pričakuje! Na svidenje pri Mercatorju! KOVINOTEHNA EXPORT - IMPORT blagovnica FUZINAR Jesenice Na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra Toplovodni kotel feirotherm Po izredno ugodnih sejemskih cenah pol SOVO D E NJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra 1975 Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na nas naslov Termopol S o vodenj p. 64225 So vodenj Izkoristite ugodno priložnost kredit do 25.000 din odobrimo takoj — »t do \0 SI PAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 nebotičnik 0 Slovenija jggj avto ^Varn nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju od 10. do 19. oktobra /o Popust za dvokolesa in motorna kolesa Partizan in Unis Tomos Rog __8 %_ mali oglasi • mali oglasi Tomos APN-4 Tomos APN-4 Hipy Tomos 14 TLS Tomos 15 SL Tomos 14 TLC Avtomatic "3 KI K Avtomatic 3 s pedali Avtomatic 1 Avtomatic NT pony expres PE 2 Pony expres PE 4 Rog moško kolo Touring Stara cena popust Stara cena popust 7.705,35 579,15 Rog moško kolo 8.928,00 671,05 Sport 28 1.138,00 85,25 8.216,24 617,54 Rog Hajrajzer 1.995,15 149,95 9.461,20 711,10 Rog žensko kolo 8.009,16 601,96 Touring 1.107,30 83,20 6.363,68 478,28 Rog žensko kolo 6.209,92 466,77 šport 28 1.179,25 88,65 5.394,00 405,40 Rog žensko kolo 4.414,40 331,80 rekord 28 1.418,55 106,65 4.302,80 323,40 Pony Pl 20 1.283,40 96,45 5.375,40 404,00 Pony Pl 24 Pony 20 na 1.454,50 109,30 1.119,70 84,15 prestave 1.587,20 119,30 Vsi popusti veljajo za artikle dobavljene v času trajanja sejma DW>kolesa in motorna kolesa Tomos partizan in Unis Rog tudi na kredit 2% Popust za vozila Zastava in Cimos, žage Alpina, konfekcijo Toper in potrošniško blago Slovenija §E avto °brtni sejem v kranju od 10- do 19. oktobra ^ u n ugoden nakup betonskega peci in radiatorjev za centralno ogrevanje T^azstavdiamo in ptodaiamo: X pohištvo, -a~ gospodinjske stroje, gradbeni material, vr preproge itd. se murlia prodam Ugodno prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE folc in trajno ža-rečo PEC kuppersbusch. Hudobiv-nik, Suha 1 a, Kranj 5498 Pričeli smo s prodajo OKRASNIH IGLAVCEV za parke, grobove, vrtove, skalnjake itd. Odprto vsak dan, razen nedelje. DREVESNICA UTušek, Podbrezje 5505 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Hlebce 26 pri Lescah 5584 Prodam dolgo belo italijansko POROČNO OBLEKO. Drulovka 13, tel. 21-616 5585 Prodam dobro ohranjen kavč, oto-niano, sobno kredenco in fotelj. Ogled od 14. do 16. ure ali telefon 60-835. Rojic, Novi svet 16, Škofja Loka 5586 Radio-kasetni MAGNETOFON phi-lips prodam. Ponudbe pod »Ugodno« Prodam dobro ohranjen angleški VOZIČEK ford po zelo ugodni ceni. Maistrov trg 5, Kranj ali tel. 23-764, interno 05 5588 Prodam zimske HRUŠKE — pas-terjevko in pariško grofico — po 3 do 6 din kilogram. Dr. Kavčič, Bled, Partizanska 1 5589 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ogled vsak dan od 10. do 14. ure. Tičar Bojan, Stošičeva 1, Kranj Prodam ŠKOLJKO za stranišče za polovično ceno in KAD za zelje. Ho-temože 43, Preddvor 5591 Prodam KRAVO po teletu in TE-LICO, brejo 8 mesecev. Praše 22, Kranj 5592 Prodam KRAVO s teličkom, TE-LICO, 7 mesecev brejo, in MLATIL-NICO. Sr. Bitnje 18, žabnica 5593 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor original. Srednja vas 55, Šenčur 5594 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK, po 4 din kilogram, Jože Zabavnik, Tunjice 21, Kamnik 5595 Prodam suha KOSTANJEVA DRVA, Srednja vas 16, Golnik 5596 vozila Po delih prodam AMI 6 in SPAČKA 2 CV 4. Anton Pogačnik, Kamna gorica 20 5597 Prodam VW KOMBI zaprt v voznem stanju. Štefan Bunderla, Partizanska c. 43 a, Kranj 5598 Prodam R 4, 6000 km, gotovina. Darinka Bernot, Kranj, Gregorčičeva 11 5599 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1971. Lončar, Nazorjeva 12, Kranj. Ogled popoldan 5600 Poceni prodam popolnoma nov stereo AVTO RADIO s kasetnim magnetofonom in MOPED tomos avtomatic. Telefon 23-752 od 16. do 20. ure 5601 Prodam dobro ohranjen TRICI-KEL ape 170 ccm, letnik 1966. Franc More, Sovodenj 29 5602 Prodam R 8. Rudi čater, C. Kokr-škega odreda 26, Kranj 5603 kupim PARCELO, zazidljivo, na Gorenjskem, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 5604 stanovanja Mlada tričlanska družina išče v Kranju ali bližnji okolici za dobo 2 let SOBO IN KUHINJO. Vzame tudi v najem. Ponudbe pod »Dogovor« 5605 Tričlanska mlada družina išče ENOSOBNO STANOVANJE ali VEČJO SOBO /. uporabo sanitarij v središču mesta do maja 1976. Informacije vsak dan od 15. do 16. ure na telefon 25-905. Plača naprej 5606 posesti Prodam dvosobno STANOVANJE v stari hiši v centru mesta blizu avtobusne postaje. Ogled stanovanja v popoldanskih urah. Poljanšek, Bla-ževa 3, škjofja Loka 5573 HIŠICO (60 kv. m), novo, primerno tudi za vikend, ugodno prodam na Dolenjskem pri Trebnjem ali zamenjam za zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe na tel. 23-270. Naslov v oglasnem oddelku 5530 zaposlitve Instruiram ANGLEŠČINO. Telefon 23-180 5534 obvestila Obiščite NOVO ODPRTO RESTAVRACIJO na letališču v Lescah. Otvoritev 18. 10. 1975 ob 9. uri. Domače specialitete, solidna postrežba, zmerne cene. Sprejemam naročila tudi za skupine, za zaključne družbe in ohceti. Za obisk se priporoča restavracija Krek Slavko na letališču Lesce pri Bledu 5607 ČISTIM BOJLERJE na domu in opravljam druge VODOVODNE STORITVE. Naslov v oglasnem oddelku 5608 izgubljeno Izgubil sem denarnico z dokumenti dne 10. oktobra v Kranju od Samopostrežne restavracije do avtobusne postaje. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov v dokumentih proti nagradi. 5609 dežurni veterinarji OD 17. DO 24. OKTOBRA 1975: BEDINA Anton, dipl. vet. Kranj, Be-tonova 58, tel. 23-518 za območje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 za območje občine škofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za območje občine Radovljica in Jesenice. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE TOREK, 14. oktobra, ob 19.30 za red PREMIERSKI — N. Simon: VEČNA MLADENIČA; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. kino Kranj CENTER 14. oktobra auier. barv. krim. komed. DETEKTIVI IZ HARLEMA ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobra amer. barv. krim. komed. DETEKTIVI IZ HARLEMA ob 16., 18. in 20. -uri 16. oktobra nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 14. oktobra ital. barv. IGRA Z OGNJEM (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. ufi 15. oktobra amer. barv. vestem MOŽ, IMENOVAN POLDNE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 14. oktobra amer. barv. vestem MOŽ, IMENOVAN POLDNE ob 18. in 20. uri 15. oktobra amer. barv. pust. STRAH JE KLJUČ ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. pust. STRAH JE KLJUČ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. oktobra nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 15. oktobra franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 18. in 20 uri 16. oktobra franc. barv. komed. VOZNIŠKO. DOVOLJENJE ob 18. in 20 uri Radovljica 14. oktobra amer. barv. ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri 15. oktobra amer. barv. POSEJDONO-VA AVANTURA ob 20. uri 16. oktobra franc. barv. ROJEN ZLOČINEC ob 20. uri Bled 14. oktobra amer. barv. DILINGER ob 20. uri 15. oktobra franc. barv. ROJEN ZLOČINEC ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. POSEJDO-NOVA AVANTURA ob 20. uri Jesenice RADIO 14. oktobra amer. barv. krim. PRIVATNI DETEKTIV 15. oktobra franc.-ital. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU Jesenice PLAVŽ 14. oktobra angl. barv. CS vojni BITKA ZA ANGLIJO 16. oktobra amer. barv. krim. MOŽ Z AVTORITETO Kranjska gora 15. oktobra ang. barv. CS vojni BITKA ZA ANGLIJO V SKOFJI LOKI TRI PREDSTAVE KABARETA »METLA« Zaradi velikega zanimanja občinstva za satirični kabaret »Metla« avtorja Toneta Forne-zzija-Tofa bo razen že najavljenih predstva 15. in 16. oktobra ob 20. uri v škof j i Loki tudi tretja predstavitev kabareta. Tretja predstava bo v četrtek, 16. oktobra, ob 18. uri! GRADITELJI HIŠ, OBIŠC Na sejmu obrti iim opreme v kranju glejte si bogato izbiro sodobnih materialov za gradnjo vašega doma: opečni klinker-tlakovec. lepljeni marmor — »breton«. Parket, ladijski pod, furnirane stenske in stropne obloge in obloge iz masivne smrekovine, katere lahko hitro in enostavno montirate sami "E NAS! io.— 1q.x.197s uniles POSEBNI POPUSTI UGODNI KREDITI Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje TOMO VINKOVIC - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila •a? / Pod enakimi pogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. IHHH Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra Voznik po nesreči pobegnil V petek, 10. oktobra, ob 18.30 se je na magistralni cesti v Kranju pri odcepu za Struževo pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomobila je na prehodu za pešce zadel Marijo Zirkelbach (roj. 1896][B Kranja, ki je prečkala cesto. Voznik po nesreči ni ustavil in je odpeljal neznano kam. Za njim še poizvedujejo. Marija Zirkelbachova je bila v nesreči ranjena in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Zapeljal v avto V petek, 10. oktobra, ob 13. uri se je na Pipanovi cesti v Šenčurju pri odcepu za osnovno šolo pripetila prometna nezgoda Voznica osebnega avtomobila Zora Polenc (roj. 1950) iz Kranja je pri odcepu za šolo zavijala v levo; pri tem se je postavila tako, da je zapirala pot nasproti vozecirn vozilom. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal na motornem kolesu Aloj? Pelko (roj. 1944) z Visokega. Zaradi neprimerne hitrosti in nepazljivosti je trčil v stoječi avtomobil Polenčeve, čeprav je bilo še dovolj prostora, da bi lahko peljal mimo. V nesreči je bil voznik Pelko lažje ranjen, sopotm* Jože Meglic (roj. 1955) pa huje. Nenadoma v levo V soboto, 11. oktobra, ob 21.30 se je na regionalni cesti med Kranjenj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Krme'J (roj. 1940) iz Kranja je peljal proti Preddvoru. Na Visokem mu je s stranske ceste pripeljal voznik kolesa z motorjem Vinko Kern (roj. 1931) z v' sokega in zavil proti Preddvoru. Nekaj metrov je Kern vozil po svoji desni-nato pa je iz neznanega vzroka zavil v levo proti sredini ceste.in s tern zaprl pot vozniku Krmelju. Čeprav je voznik Krmelj zaviral, je vozni** Kerna zadel in zbil po cesti. Ranjenega Vinka Kerna so prepeljali v LV Kranj, kjer so ga po zdravniški pomoči napotili v domačo oskrbo. Avtobus zadel pešca V soboto, 11. oktobra, ob 21.30 se je na rigionalni cesti med ^ra^sa in Škof jo Loko v vasi Forme pripetila prometna nezgoda. Voznik avto t>u Dolič M ensur (roj. 1939) iz Škofje Loke se je v Formah srečeval z ne avtomobilom, ki je imel zelo močne luči, tako da mu je zmanjšal Pregjjni nost na cesti. Zaradi tega je na prekratki razdalji opazil bolj na sre.^„] ceste Marijo Bernik (roj. 1954) iz Škofje Loke. Avtobus se ji je un^ovo voznik je tudi zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti in je BerniK zadel. Huje ranjeno so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnisn Obiščite naš paviljon - prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Dušana Humra se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob ter ga zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mariji Sajovic za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Enako se zahvaljujemo krajevni organizaciji SZDL Podbrezje, gasilskemu društvu^ Podbrezje, KUD — TVD Partizan Podbrezje, Merkur Kranj, CP Glas, KZA Center Kranj ter Bombažni predilnici in tkalnici Vižmarje ter govorikom Stanetu Tonkliju, Francu Satlerju in Janezu Kozjeku za tople poslovilne besede ob grobu, pevcem za žalostinke in gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Nežka, sin Dušan, hčerka Marica Z družino in ostalo sorodstvo Podbrezje, 8. oktobra 1975 Zaneslo s ceste pd t>cti meu V soboto, 11. oktobra, nekaj pred 19. uro se je na regionalni ceb ' 0 Puškarevič in Uzar Vojko, škode na avtomobilu pa je za 9000 din. Trčenje v ovinku LogL1 V soboto, 11. oktobra, nekaj po 14. uri se je na magistralni cesti v . tra. pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške reg^ cije Otto VVadenpfuhl (roj. 1919) je v Logu v ovinku vozil po sredini jaV prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Via gta Vratarič (roj. 1937) iz Ljubljane. Avtomobila sta čelno trčila. V ncsre0^ilih bila voznik Vratarič in njegova žena lažje ranjena, škode na avtom pa je za 30.000 din. L M- Otroci ob progi V petek, 10. oktobra, popoldne so se ob železniški progi med Jesenicami' in Slovenskim Javornikom igrali Aleš Bohinc, Gorazd Bohinc, stara dve leti in pol, in Grega Bohinc. Otroci so sedeli na progi, nato pa so se umaknili Dalmacija eks-presu, ki je peljal proti Jesenicam. Zračni pritisk drvečega vlaka pa jih je vrgel po nasipu, tako da se je Aleš Bohinc huje ranil, Gorazd Bohinc pa lažje, medtem ko je Grega Bohinc ostal nepoškodovan. Izdaja CP Glas, Kranj, Ulic« M.°*; Pijadeja 1. Stavek: GP <;<>re".Jf,tje tisk Kranj, tisk: Združeno Pod> Ljudska pravica, Ljubljana, tarjeva 2. — Naslov uredni**** S uprava lista: Kranj, Moše PiJ'JJg 1. - Tekoči račun pri SDK v *£& nju številka 51500-601-12594 - *M lefoni: glavni urednik, gdg°VO*5 urednik in uprava 21-190, uredni štvo 21-835, novinarji 21-H60, niW| oglasni in naročniški A-„ 21-191. - Naročnina: letna HO MH polletna 70 din, cena za 1 števil* 1,50 dinarja. - Oproščeno promm nega davka po pristojnem mnenj 421-1/72. ZAHVALA Ostali smo sami, tihi z bolečino resnice, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj, v 8u. letu starosti, za vedno zapustila naša ljuba, skrbna, dobra mama, stara mama, prababica ter sestra in teta Katarina Pernuš roj. Markun Jaklnova mama IzreKamo isKreno zanvaio vsem dobrim sosedom, botrom, sorodnikom, Vinku, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, ji darovali toliko lepega cvetja ter jo v velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: hčerka Tončka z možem Lojzetom, Majda, Darinka, Francka, Micka, Ančka in Katka z družinami Sr. Bela, Zg. Bela, Ljubljana, Kranj, Bašelj, Suha, 10. oktobra 1975 Kovinotehna Celje blagovnica Fulinar Jesenice V svojem paviljonu na mednarodnem sejmu obrti in opreme je razstavila kotel za centralno ogrevanje Stadler v prerezu. Poleg znanega popusta še naraven prikaz. ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Alojz Dacar V prerani grob smo ga položili 4. oktobra llJ75 na pokopališče v Kranju. Iskreno se zahvalju jemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, tolažilne besede in vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskrena zahvala g. kaplanu, zvonarjem, dr. Tanji Štele, pevskemu zboru DU Kranj, gasilski in sindikalni organizaciji kolektiva Iskra Kranj. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo Kranj, 13. oktobra 1975 šport med vikendom KOŠARKA — S tekmovanjem so končali minulo soboto tudi v SKL moški IB. V zadnjem kolu so Jeseničani izgubili v Rogaški Slatini z ekipo Konusa z 59:75 (29:44;. Osvojili so 2. mesto, medtem ko je prvak postal Bežigrad 74. -r^K^MET — V moški republiški ligi je mariborski Branik doživel v Tržiču katastrofo, saj so domačini zmagali s 30:11 (15:5). Škofjeloški Pa je v gosteh premagal Minervo z 19:16 (12:10). V ženski ligi je kranjska Sava s težavo premagala Velenje s 14:13 (7:7), Alples pa je z lah-Koto odpravil na gostovanju Šmartno z 19:13 (12:4). "ari prihodnjega kola: Šešir : Dobova, Brežice : Tržič, Alples : Sava. ODBOJKA — V 2. kolu republiške moške lige so Jeseničani klonili v Bovcu z 0:3, prav tako pa tudi Kamnik v Mariboru z Branikom z enakim rezultatom. V ženski republiški ligi so Jesenice premagale Vič s 3:1. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Branik, Kamnik : Forum, Jesenice : Branik (ženske). HOKEJ NA LEDU — V zvezni ligi skupina B je kranjski Triglav dobil srečanje z Mladostjo s 5:0 brez borbe. Na lestvici vodijo Kranjčani s 4 toč-Kanu. V prihodnjem kolu bo Triglav igral v Ljubljani z ekipo Tivolija. NAMIZNI TENIS — V prvi republiški moški ligi je Triglav v Ljubljani premagal istoimensko ekipo s 5:3, Sava pa je doma izgubila s Fužinarjem 2 2:5. Na lestvici je Triglav na 1. mestu, Sava pa na zadnjem. V drugi republiški Hgi so Jesenice doma izgubile z Bežigradom 1:5. Pari prihodnjega kola: Triglav : Mariborski tisk, Lendava : Sava, Olim-Ptfa II: Jesenice. H *5^**-— ^ *,rv* slovenski ligi zahodna skupina je bil v Lescah gorenjski d^u k^er 50 domačini premagali kranjski Borec s 6,5:3,5, Jesenice pa KJbnico s 7,5:2,5. Na lestvici vodijo Lesce s 15,5 točke. Pari prihodnjega kola: Borec : Ribnica, Nanos : Lesce, Jesenice : Borovnica. __ J. J. gorenjska nogometna liga Poraz Tržiča v Kranju Pomembna zmaga Jeseničanov V soboto sta bila zabeležena v gorenjski nogometni ligi dva presenetljiva rezultata. Kranjska Sava je pustila točko v Lescah, Triglav pa je premagal Tržič. TRIGLAV : TRŽIČ 2:1 (1:0) KRANJ, stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 150, sodnik Grošelj iz Škofje Loke. V prvem polčasu so imeli domačini več od igre. V drugem delu pa je bila tekma enakovredna. LESCE : SAVA 1:1 (0:0) LESCE, igrišče NK Lesce, gledalcev 250, sodnik Benkič iz škofje Loke. Tekma je bila odigrana na težkem blatnem igrišču, tako da igra ni bila na kvalitetni višini. Prvi zadetek je bil dosežen šele v 70. minuti. Domačini so dosegli izenačujoči gol v zadnji minuti tekme. ŠENČUR : ALPLES 1:0 (0:0) ŠENČUR, igrišče NK Šenčur, gledalcev 300, sodnik J. Eljon iz Kranja. Zaradi blatnega igrišča igra ni bila lepa in so domači dosegli zmagovit gol šele v drugem polčasu. MEDVODE : BOHINJ 2:1 (1:0) MEDVODE, igrišče NK Medvode, gle-aaicev 300, sodnik Prigora iz Kranja. . domačini So tokrat zelo dobro za-Jgrah in zasluženo osvojili obe točki, gostje so se sicer dobro branili, vendar več kot častnega poraza niso mo-g» doseči _ BLED : JESENICE 1:3 (0:2) BLED, igrišče NK Bled, gledalcev *0, sodnik Drinovec iz Kranja. Zmaga Jeseničanov predstavlja manjše presenečenje minulega kola. Jeseničani so že v prvem polčasu odlično zasrali in si z dvema zadetkoma pribori lepo prednost. NAKLO : ALPINA 2:0 (0:0) , NAKLO, igrišče NK Naklo, gledalcev *w. sodnik F. Gros iz Kranja. 'skra, prvak v košarki . Končalo se je sindikalno prvenstvo TTk°Qarki' ki ga J° v sodelovanju s Dr- r*t organizirala športna komisija pri ObSS Kranj. Letos je nastopilo 12 ekip, kar pa je ^Popularnosti, ki jo košarka uživa v Ve?njU' še vcdno premalo. Po mnenju cine nastopajočih je bila organizacija l *m°vanja odlična, zato je glavna naleti ,portne komisije v prihodnjem lu- da poskrbi za še večjo množičnost °fcviru te panoge. skn*Ultati Preostalih tekem v 2. in 3, stv p,ni so bili naslednji: Iskra : Zdrav-20 fn1 dom 30:12' IKOS : Aerodrom ieir\£ava : Prosveta 24:29, IBI : Projekt 32:19. Doq finalu' kjer so nastopili zmagovalci svet eznih skuPin (Tekstilindus, Pro- re» i Iskra), so bili doseženi naslednji IsV ati: prosveta : Tekstilindus 35:29, svi1"3 : Tekstilindus 41:29, Iskra : Prometa 42-23 k* v sinrru zrnagovalec tekmovanja je bpJu alna ekipa Iskre, ki prejme tudi M -?ni pokaL stv aj- ^" strelec sindikalnega prven-uj . Je Skubic Branko iz Tekstilindusa, 51 Je dal 81 košev. M. Sajovic Ropretov krst med člani Jai!ttdi kranjski kolesar Save Bo-svni pret se Je že sPet *^azal. V jeuJem krstu v članski konkurenci 8u na nedeljskem republiškem gor- rO Prvenstvu na 7.i»rtiltn vma- L*og - mladinci: 1. Kolenc Beton Ti'42' 2- K"sar (Dol) 24,32, 3. d: i JSava) 25,10; mlajši mladin S. v* « mSek (Novo mesto) 20,23, ^ncl. j.ek (Sava) 22,02; starejši mla-nič Udovič (Sava) 18,20, 2. 8; ll Tekma je bila tipično prvenstvena. Zirovci so nudili močan odpor zlasti v prvem polčasu, medtem ko so jim v nadaljevanju nekoliko pošle moči. Na lestvici vodi Sava pred Šenčurjem, ki imata po 11 točk, na 3. mestu je Tržič z 9 točkami itd. P. Novak LTH : Koper 0:0 škofja Loka, igrišče v Puštalu, vreme deževno, teren težak in spolzek, gledalcev 200, sodnik Novose-lec (Ljubljana) LTH: Petrovič, Lonev, Hafner, Džambič, Sodnikar (Končarevič), Menic, Keleman, B. Bulajič, M. Bu-lajič, Nikolič, M. Ipavec. KOPER: Ražman, Rakar, Patarič, Sirk, Filipovič, Pobega, Kodarin (Ugrin), Bertok, Stepančič, Hojnik, Krivičič. Nogometaši LTH niso uspeli premagati zadnjega na lestvici. Kljub nekaj stoodstotnim priložnostim domačinom ni uspelo spraviti žoge v nasprotnikovo mrežo. Precej sta bila za to kriva tudi voda in blato. Pri moštvu Škofjeločanov se je najbolj izkazal branilec Lonev, pri gostih pa vratar Ražman. Kljub temu pa je bila tekma za gledalce zanimiva, igralci pa so na težkem igrišču prikazali tudi veliko mero borbenosti, -jg Litija : Korotan 6:0 (3:0) LITIJA, tekma ZCNL, gledalcev 300, sodnik Pertinač iz Celja. Strelci: 1:0 Cvetežar (18), 2:0 Sinko, (40), 3:0 Brinovec (45), 4:0 Brinovec (66), 5:0 Sinko (67), 6:0 Brinovec (86). LITIJA: C. Kos (T. Kos), Juvan-čič, Tekalec, Cerar, Vovk, Cvetežar, Brinovec, sinko, Tišler, Kolman, (Cilenšek), Savinšek. KOROTAN: Hvala (Hace), Žun, Mihelčič, Štromajer, Šprajcar, Zalo-kar, Mokič, Žumer, Ačič (Kranjc), Radosavljevič, Andolšek. Korotan je izgubil že drugo tekmo zapored, tokrat s katastrofalnim rezultatom. Litija je zaigrala izredno učinkovito v obeh polčasih in je popolnoma zasluženo dosegla visoko zmago. Kranjčani so igrali zelo slabo predvsem v obrambi. J. Zumer Divja liga 2°.32- *a) 19»06' 3- Koder (Sava) "ter Lčl'*ni: *• Ropret 17,34, 2. 2a-8,2$ Ja Sava) 17,52, 3. Frelih (Rog) 8- Kraker (Sava) 19,24. -dh V 6. kolu so poskrbeli za presenečenje Unioni, ki so odvzeli točko Kami-kazam in s tem še bolj zapletli položaj na vrhu lestvice. Vodi še vedno Ali Starš brez izgubljene točke, vendar ga v naslednjih kolih čakata dve odločilni tekmi proti Opekarju in Kamika-zam. V derbiju začelja pa so škrlovc Boysi premagali Hinavce in s tem osvojili prvi točki v tem prvenstvu. Rezultati — 5. kolo: Kamikaze : Hinavci 7:2, Union : Crne ovce 5:1, Ksiht : Opekar 0:3, Sedmina : Motoristi 2:3, Filmarji : Arestant je 3:4, Ali Starš : škrlovc Bovs 4:3; 6. kolo: Škrlovc Bovs : Hinavci 7:2, Arcstantje : Ali Starš 3:6, Motoristi : Filmarji 1:1, Opekar : Sedmina 6:3, Crne ovce : Ksiht 5:3, Kamikaze : Union 2:2. Lestvica po 6. kolu: Ali Starš 6 6 0 0 36:12 12 Opekar 6 5 0 1 29:11 10 Kamikaze 6 4 2 0 26:12 10 Aivstantje 6 4 0 2 27:16 8 Motoristi 5 2 3 0 13:11 7 Union 6 2 1 3 21:15 5 Filmarji 5 2 12 14:12 5 Crne ovco 6 2 1 3 16:29 5 Sedmina 5 1 0 4 21:25 2 Ksiht (—1) 5 1 0 4 8:25 1 Škrlovc Boys (—1) 6 1 0 5 11:35 1 Hinavci 6 0 0 6 12:32 0 K. B. V 4. kolu hokejskega prvenstva Jugoslavije je bil na sporedu prvi derbi med Jesenicami in Olimpijo. Prvi letošnji derbi je pripadel domačinom, ki so si zmago zagotovili šele dobro minuto pred koncem srečanja. V tem kolu so veliko presenečenje pripravili igralci Kranjske gore, ki so premagali Medve-ščak. Na lestvici vodijo Jeseničani, ki so še edina nepremagana ekipa. Zanimivo pa je to, da Medveščaku še ni uspelo zmagati. JESENICE : OLIMPIJA 6:5 (2:1, 1:2, 3:2) JESENICE: M. žbontar, Makuc, S. Košir, Jug, J. Razinger, R. Razinger, Pipan, Ščap, Poljanšek, Hafner, F. žbontar, T. Košir, Smolej, M. Jan, Pavlic, Pristov, D. Hiti, Klemene, Pirih. OLIMPIJA: Albreht, Prusnik, Jakič, Kumar, Vidmar, Repovž, Mrak, G. Hiti, Petač, Puterle, Šercer, Svetim, D. Be-ravs. Lepša, Bahč. Strelci: Jug in Franci Žbontar po 2, Poljanšek in Milan Jan po 1 za Jesenice, Šercer, G. Hiti, D. Beravs, Puterle in Lepša po 1 za Olimpijo. V prvih minutah prvega letošnjega derbija je bila igra na obeh straneh precej živčna in raztrgana. Kmalu pa je igra postala precej bolj živahna in tako so Jeseničani z golom Juga v 7. minuti povedli z 1:0. Proti koncu tretjine so Ljubljančani izenačili, nekaj trenutkov pozneje pa je F. Žbontar domačine spet popeljal v vodstvo. V drugi tretjini pa se je na igrišču precej spremenilo. Pobudo so prevzeli igralci Olimpije in si ustvarili vrsto priložnosti za zadetek. Jeseničani so v tem delu igrali precej zmedeno in niso uspeli in znali priti pred nasprotnikov gol. V teh trenutkih pa je blesetel mladi jeseniški vratar Marjan Žbontar, ki je branil izredno in je najbolj zaslužen, da se je mreža domačinov zatresla samo dvakrat. Proti koncu tretjine so se Jeseničani le prebudili. Tako je Hafner najprej zadel vratnico, F. Žbontar pa je minuto pred koncem uspel rezultat izenačiti. V tretji tretjini so igralci Obeh ekip prikazali zelo lep hokej. Igra je bila hitra in borbena pa tudi kvalitetna. Ko je Olimpija v začetku te tretjine po vedla, je številnim jeseniškim navijačem zastal dih, kajti lansko leto Jeseničani niso uspeli Olimpije premagati na domačem ledu. Ob spodbujanju domačega občinstva so Jeseničani rezultat najprej izenačili, nato pa so povedli. Njihovo veselje pa je bilo kratkotrajno, saj je Olimpija že v naslednji minuti ponovno izenačila. Po tem zadetku so Jeseničani spet krenili v silovite napade. Ob huronskem navijanju gledalcev je Milan Jan minuto in 20 sekund pred koncem tekme dosegel odločilen gol. Veselje med igralci in navijači je bilo nepopisno. V dvorani se je slišalo samo skandiranje: »Je-se-ni-ce, Je-se-ni-ce«. Za konec pa to: tekma ni bila preveč lepa, pač pa so igralci igrali borbeno, fair in zelo hitro. Sodnika sta sodila z napakami, vendar na rezultat nista vplivala. Najboljši mož na igrišču je bil domači vratar Marjan Žbontar. Nad 5000 gledalcev je bilo izredno discipliniranih, saj med tekmo ni na led priletela nobena steklenica ali petarda, uspele poteze igralcev pa so nagrajevali z aplavzi. KRANJSKA GORA : MEDVEŠĆAK 7:6 Kranjska gora: Pretnar, Češnjak, Medved, Šivic, Berlisk, Maučec, Klinar, Šuvak, Terseglav, Razinger, Šlibar, Brun, Fartek, Horvat, Lah, Golja, Ščap, Jug, Medja. Strelci: Šuvak 4, Razinger, Fartek in Medved po L Mladi igralci Kranjske gore so pripravili največje presenečenje tega kola. V izredno razburljivem in borbenem srečanju so namreč premagali favorizi- V dežju dobra udeležba Na letošnjem tekmovanju jesenski kros '75 kranjske občine je bila udeležba sorazmerno dobra, saj je nastopilo okoli 350 tekmovalcev iz raznih organizacij, čeprav je ves čas tekmovanja deževalo. Največ nastopajočih je bilo iz vrst osnovnih šol, medtem ko smo pogrešali predstavnike telesnokul-turnih organizacij, saj so nastopili od športnih organizacij le atleti kranjskega Triglava in smučarji tekači SK Triglav. Vrstni red — ml. pionirke: 1. Cirila Rebernik (Oš Šenčur). 2. Renata Kuri (Oš L. Seljak), 3. Magda Sušnik (Oš Šenčur), 4. Marija Rebernik (Oš Šenčur), 5. Lilijana žerjav (OŠ L. Seljak); ml. pionirji: 1. Sašo Eržen (Oš L. Seljak), 2. Milan Gvozden (Oš S. Jenko), 3. Elvis Kovačič (Oš Cerklje), 4. Milan Truden (OŠ S. Jenko), 5. Zvonko Bajt (OŠ Šenčur); st. pionirke: 1. Terezija Beke (Oš Predoslje), 2. Maja Burgar (OŠ Cerklje), 3. Jela Jelovčan (Oš Predoslje), 4. Magda Košnik (Oš S. Jenko), 5. Jana Jenko (Oš Cerklje'),* st. pionirji: 1. Bojan Stare (AK Triglav), 2. Štefan Kurnlk (Iskra), 3. Andrej Klinar (AK Triglav), 4. Igor Rakovec (Oš F. Pre- šeren), 5. Tomaž Križaj (Oš F. Prešeren); ml. mladinke: 1. Lea Jesenovec (ESš), 2. Marjeta Pogačnik (Gimnazija), 3. Andeja Komac, 4. Jana Plevel (obe ESŠ), 5. Irena Jakopič (Tekst, center); st. mladinke: 1. Marija Pogačnik (Gimnazija), 2. Erna Stroj (Iskra) 3. Olga Dolžan, 4. Lilijana Radej (obe ESŠ), 5. Mili Fister (SK Triglav); članice: 1. Alenka Reja (AK Triglav), 2. Helena Bešter (SK Triglav); ml. mladinci: 1. Miro Krivec (AK Triglav), 2. Jože Bohinc (Iskra), 3. Milan Leban (AK Triglav), 4. Milan Kordež (SK Triglav), 5. Darko Vidic (Teritorialne enote); st. mladinci: 1. Štefan Gartner, 2. Albin Krek, 3. Brane Božnik (vsi AK Triglav), 4. Janez Kavčič (SK Triglav), 5. Brane Antonin (Iskra); ml. člani: 1. Srečo Bešter, 2. Jože Šolar, 3. Matevž Kordež (vsi SK Triglav); st. člani: 1. Milan Kotnik (Kropa), 2. Filip Kalan (Gorje), 3. Tone Vegnuti (Sava), 4. Peter Popovič, 5. Drago Sušak (oba Projekt); veterani: 1. Jure Dolenc (Projekt), 2. Rok štros (SK Triglav), 3. Milan Vodnik (Projekt/, 4. Gašper Kordež, 5. Gustel Perne (oba SK Triglav). J. Javornik 450 pionirjev na atletskih stezah Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo tradicionalno tekmovanje učencev in učenk osnovnih šol kranjske občine v atletiki za pokal partizanskega kurirja. Nastopilo je več kot 470 mladih atletov in atletinj iz vseh osnovnih šol, razen OŠ Stane Žagar. Največ uspeha so imeti pripadniki osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča, ki so zmagali tudi v obeh ekipnih kunkurencah. Rezultati — PIONIRJI: 60 m: 1. Jože Kern (Šenčur) 7,8 in Bogdan Lenček (Preddvor) 73, 3. Bogdan Skaza (LS) 7,9, 800 m: 1. Tomaž Križaj (FP) 2.12,0, 2. Igor Rakovec (FP) 2.14,9, 3. Marjan Košnik (SJ) 2.193, daljina: 1. Slavko Troha 552, 2. Bogdan Skaza 492, 3. Marko Klemenčič (vsi LS) 484, višina: 1. Bojan Lenček (Preddvor'; 150, 2. Marjan Žura (FP) 150, 3. Dušan Pintar (LS) 145, krogla: 1. Boris Narobe (Preddvor) 11,08, 2. Tomaž Pirš 10,11, 3. Tomo Bizjan (oba LS) 10,00, 4 X 100 m: 1. Preddvor 55,4, 2. Oš Lucijan Seljak 56,0, 3. Oš France Prešeren 57,1, ekipno: L OŠ Lucijan Seljak 127, 2. Oš Matija Valjavec Preddvor 119, 3. Oš France Prešeren 102, 4. Oš Stanko Mlakar Šenčur 82, 5. Oš Simon Jenko Kranj 60, 6. Oš Davorin Jenko Jenko Cerklje 52, 7. OŠ Josip Broz-Tito Predoslje 42; PIONIRKE: 60 m: 1. Mateja Naglic (SJ) 8,8, 2. Vlasta Bernard (Cerklje) 8,9, 3. Mojca šenk 8,9 in Renata Kuri (obe LS) 8,9, 600 m: 1. Terezija Beke (Predoslje) 1.50,6, 2„Marja Burgar (Cerklje) 1.52,5, 3. Renata Valjavec (Preddvor; 1.52,7, daljina: 1. Rennata Kuri (LS) 402, 2. Barbara Gogala (FP) 395, 3. Alenka l ude rman (Preddvor) 384, višina: 1. Ljuba Vrhovnik (FP) 130, 2. Mojca šenk 125, in Tanja Cemažar (obe LS) 125, krogla: 1. Mija Burgar (Cerklje) 10,23, 2. Cilka Fabjan (LS) 10,14, 3. Romana Nečimer (Preddvor) 9,93, 4 X 100 m: 1. Oš Lucijan Seljak 1.00,1, 2. OŠ Davorin Jenko 1.01,0, 3. OŠ Simon Jenko 1.02,4, ekipno: 1. Oš Lucijan Seljak 120, 2. Oš France Prešeren 111, 3. Oš Davorin Jenko 93, in Oš Matija Valjavec 93, 5. Oš Simon Jenko 66, 6. Oš Josip Broz-Tito Predoslje 65. Jutri, v sredo, bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju srednješolsko tekmovanje v atletiki za pokal padlih sko-jevcev. Tudi tokrat organizator pričakuje številno udeležbo iz kranjskih srednjih šol. J.Javornik Ločanke v ZKL-zahod V nedeljo bodo startale v novo košarkarsko sezono ženske v treh prvih zveznih košarkarskih ligah: zahod, sever in jug. Za Slovenijo bo vsekakor najbolj zanimivo tekmovanje v zahodni slcupini, saj bodo od slovenskih predstavnic nastopila kar tri moštva. Poleg loškega Kroja, ljubljanske Olimpije in Jezice se bodo v borbo za najboljše mesto vmešale še zagrebška Indu-stromontaža, splitska Jugoplastika, Šibenik in košarkarice ogulinskega Jedinstva. Vsekakor se v vseh treh ligah obetajo zanimivi boji, prvak Jugoslavije pa bo znan šele, ko bodo znani prvaki v vseh treh skupinah, saj se bodo le-ti nato za najboljšega v državi pomerili še enkrat v superli-gi. Vsem trem slovenskim predstavnicam v novi prvenstveni sezoni obilo uspeha, posebno pa še škofjeloškemu Kroju. -dh ranega Medveščaka. Najboljši igralec tekme je bil Šuvak, ki je dosegel štiri gole za domačine. Zanimivo je to, da so gostje vodili že s 5:2. .OLIMPIJA : SLAVI JA 11:6 V ljubljanskem derbiju so bili igralci Olimpije precej težko premagali Slavijo. Čeprav so se dobro upirali Olimpiji, pa presenečenja niso mogli pripraviti. MEDVEŠCAK : JESENICE 2:7 Medveščak: Crnković, Zibert, Oštič, šuligoj, Krmelj, Šafar, Bregant, Šupih, Sinovec, Horvat, Pirker, Kučera, Vita-sovič, Hojski, Maruša, Marinac, Prpič, Zajec. Jesenice: M. Žbontar, Makuc, Jug, S. Košir, R. Razinger, J. Razinger, Pipan, Ščap, Poljanšek, Hafner, F. Žbontar, M. Jan, Smolej, T. Košir, Pavlic, Pristov, D. Hiti, Klemene, Pirih. Strelci: Šuligoj in Šupih po 1 za Medveščak, Žbontar in Hafner po 2, M. Jan, T. Košir in Pristov po 1 za Jesenice. Jeseničani so v malem derbiju v Zagrebu zanesljivo premagali domači Medveščak. Na začetku je bila tekma izenačena, potem pa se je odvijala le pred vrati Crnkoviča, kamor so gostje stisnili domačine. Najboljša na igrišču sta bila F. Žbontar in Hafner. Lestvica: 1. Jesenice 3 3 0 0 22: 8 6 2. Olimpija 3 111 17:13 3 3. Slavi ja 3 1 1 1 14:18 3 4. Medveščak 4 0 2 2 13:19 2 5. Kranjska gora 3 10 2 11:19 2 F. P. Alpinistične novice KLJUB NIZKIM TEMPERATURAM LEPO ŠTEVILO VZPONOV Kranjski alpinisti so se tudi tokrat zbarli na svojem teritoriju — pod čudovitim severnim ostenjem Grintavca, kjer so opravili precejšnje število vzponov. 30. 9. sta brata Luka in Izidor Karničar ponovila Zajedo Ekar — Jamnik V, A, v Dolških škrbinah. Isto smer sta plezala tudi Vojko Mikec in Dušan Moštrokol, le da sta vstopila direktno z Ravni po kaminih IV. Grintavčev steber (IV) sta v petek 3. 10. ponovila Peter Markič in Matjaž Dolenc, v soboto pa še Sladžana Mumirovič in Matej Kranjc. V nedeljo sta Marija Perčič in Matej Kranjc plezala Grintavčeve kamine (III, IV). Matjaž Dolenc in Pavle Oman pa sta opravila 3. ponovitev izredno lepe jubilejne smeri v Dolgem hrbtu (IV—V), 500 m. Plezala sta šest ur. Vsaj po temperaturi, ki je bila okrog 0 stopinj, so bile razmere že skoro zimske. Tudi stene okrog Vršiča so dobile obisk. V soboto sta Dušan Moštrokol in Rafo Gartner plezala Buti-narjevo smer (IV—) v steni Nad Sitom glave, v nedeljo pa smer po kaminih v Mali Mojstrovki (III, IV). V nedeljo sta Nande Kern in Jože Ciperle plezala Hanzovo smer v Goličice (III). Sestopila sta po vzhodnem grebenu. IZ DELA AO KRANJ Nekaj članov odprave na Kavkaz je v soboto in nedeljo urejalo staro in opuščeno Kocbekovo pot Na Križ ter Rinko. Pot so na novo markirali, očistili, zabili precejšnje število klinov, tako da je skoraj izgo-tovljena. Potrebno bo pritrditi le še okrog 150 m jeklene vrvi. Na vrhu so pritrdili omarico z vpisno knjigo in štampiljko. Vrh bo vključen v novo transverzalo — Kranjski vrhovi. V okviru jesenskega dela plezalne šole je bilo včeraj na sestanku AO zanimivo predavanje o zimskih nevarnostih v gorah, iki ga je pripravil Tone Langerholc. I. JUGOSLOVANSKI TREKJKING STARTAL V NEDELJO V nedeljo je z italijanskega letališča blizu Gorice startala skupina 30 planincev — med njimi je kar 7 predstavnic nežnega spola, precej pa je tudi nekdanjih alpinistov — ki bodo obiskali naše alpiniste v baznem taboru pod Makalujem. Prvič bodo pristali v Rimu, nato pa bo sledili dolg polet do New Delhi-ja, kjer bodo prenočili. Naslednji dan bodo poleteli do Kathmanduja — glavnega mesta Nepala, odtod pa še do Tumlingtarja. Pot skupine planincev bo teoretično enaka poti, ki jo je že prehodila naša letošnja himalajska odprava. Le vzpon na koncu bo mnogo lažji in vrh precej nižji kot južna stena in vrh Makaluja. Potovanje bo trajalo več kot pet tednov, stroške pa bodo udeleženci krili sami. Del opreme jih že čaka v baznem taboru pod Makalujem. V zameno pa bodo prinesli i članom odprave nekaj sveže hrane ter kopico novic iz domovine, kar bo odpravi nedvomno dalo novih moči pri premagovanju južne stene Makaluja. F. Šter ^ W ^ v #^ 11 ^fcJ* ML* im -<%3p i i Torek, 14. oktobra 1975 Center za samoupravno sporazumevanje o delitVi dohodka in osebnih dohodkov in Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije sta organizirala v petek in soboto v škof j i Loki seminar o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Usposobiti sindikalne delavce za naloge pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je bila glavna naloga seminarja, ki je sicer obsegal osem bolj ali manj obširnih tem. Upo. števajoč aktualnost seminarja v Škofji Loki in nejasnosti, ki se še pojavljajo na tem področju, smo tri gorenjske sindikalne delavce prosili za pomenek o dvodnevnem seminarju. Metod Balderman, občinski svet Zveze sindikatov Jesenice: »Na splošno vzeto se nad seminarjem ne kaže pritoževati. Le to bi mu lahko očital, da je upoštevajoč pomembnost obravnavanih tem prekratek in da pogosto zaradi časovne stiske vsem stvarem popolnoma ne pridemo do dna. Ne bi bilo napak takšne seminarje še organizirati, na njih pa posamezne specifične probleme pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju podrobneje obravnavati. Nanje ne bi kazalo vabiti le sindikalnih delavcev, temveč tudi vodilne in odgovorne iz organizacij združenega dela, Ki se mogoče še bolj kot sindikalni delavci ukvarjajo s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Menim, da še vedno preveč gledamo le na osebni dohodek, premalo pa na družbeni značaj in ustvarjanje dohodka kot celote« Andrej Šter, občinski svet Zveze sindikatov Kranj: »Na seminarju s tako bogato izbrano vsebino še nisem bil. Sodim, da je v redu in da bomo udeleženci odnesli le nekaj praktičnih napotkov. Ustvarjanje ter delitev dohodka in osebnih dohodkov gre vsestransko in celovito jemati, čeprav je kriterijev za to veliko in bi kazalo vsaj glavne čim prej strniti in s tem omogočiti lažje delo. Seveda so pomembni vsi elementi, ki vplivajo tako na oblikovanje kot delitev dohodka in osebnih dohodkov. O tem bi morali po moje na seminarju več povedati. Obenem bi bile take izobraževalne oblike, sicer še bolj konkretne, dobrodošle tudi za ljudi, ki delajo izključno na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. V primerni, preprosto in razumljivo povedani obliki bi samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o oblikovanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov lahko še bolj približali delovnim ljudem in občanom nasploh.« Franc Neme, občinski svet Zveze sindikatov Tržič: »Seminarske teme so bile večinoma dobro izbrane in koristne za sindikalne delavce, sicer pa nekatere bolj, druge pa manj praktične. Zame je bila najzanimivejša razprava o poteku in relacijah samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o pridobivanju in razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Sodim, da premalo analiziramo možnosti za pridobivanje dohodka, preveč pa razdeljevanje, kar je sicer za osnovne sindikalne organizacije bolj zanimivo. Sporazumevanje mora biti krajše, enostavno in racionalno, merila pa čim konkretnejše oblikovana in povezana z uspešnostjo gospodarjenja. Tako bomo po mojem tudi lažje spremljali uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Po škofjeloškem seminarju bomo v tržiški občini lažje odstranili nejasnosti pri našem območnem sporazumu o razporejanju in delitvi dohodka. V Škofji Loki obravnavane teme bi bile koristne tudi za podrobnejše razprave po občinah, v katerih bi razen sindikalnih delavcev sodelovali tudi predstavniki samoupravnih in vodstvenih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Na ta način bi bili lahko tudi konkretnejši.« J. Košnjek Preveč opreme, premalo obrti na sejmu Nadaljevanje s 1.« strani Da je sejem nedvomno dobrodošel za obiskovalce in potrošnike, da pa je premalo obrtniški sta menila tudi Andrej Repnik iz Šenčurja in Jože Berložnik i/. Kranja. »Vsaj kar zadeva obrt bo najbrž prihodnji spomladanski sejem boljši,« sta povedala. Takšne so torej ocene in mnenja o letošnjem osmem in poslednjem mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju. Nedvomno so imeli organizatorji prav, da so se odločili za naprej za drugačno programsko usmeritev. Vseeno pa je po drugi strani treba priznati, da je tudi osem dosedanjih sejmov obrti in opreme v Kranju precej pripomoglo k razvoju tako sejemske kot gospodarske (v najširšem pomenu) dejavnosti na Gorenjskem in v širšem domačem in tujem prostoru. A. žalar Slike: F. Perdan Vsak dan ob 17. uri je v hali B na sejmu modna revija. Modele za jesen in zimo prikazuje 31 podjetij. Zima nas je kmalu obiskala Zaradi snega cesta čez Vršič zaprta, na mejnih prelazih pa je zaradi mokre in zasnežene ceste ter" brozge potrebna večja previdnost, v primeru slabšega vremena pa tudi zimska oprema Podkorenu, v Ratečah in v Gobarska družina Kranj je tudi na letošnjem sejmu pripravila zanimivo razstavo gob. Obiskovalci lahko poskusijo tudi različne gobarske jedi. Trtiški MERCATOR razstavlja in prodaja tokrat na Gorenjskem sejmu v hali A na 200 kvadratnih metrih samo MEBLOV program, med katerim je program GORICA za okrog 30 % cenejši od ostalih Meblovih pohištev. V hali C pa boste na 302 kvadratnih metrih našli zastopane vse ostale proizvajalce pohištva. Letos nas je prej kot pretekla leta presenetila zima. Medtem ko z jadranske obale poročajo o hudi burji, ki je poletje hipoma spremenila v zimo, pa je ponoči s petka na soboto gorenjske vrhove do višine 850 metrov pobelil sneg! Snežinke so poplesavale tudi v nižje ležečih krajih, kot na primer v Kranjski gori in celo na Bledu. Zaradi snega so cesto na Vršič v nedeljo zaprli, vožnja prek korenjskega, ljubeljskega in jezerskega sedla pa je postala zaradi snega in dežja ter pojavljajočih poledic nevarnejša in zahtevnejša. Vremenoslovci napovedujejo tudi za danes nestanovitno vreme, padavine in burjo na Jadranu. V višjih legah bo še snežilo. Na Vršiču je bilo na primer v nedeljo že 25 centimetrov snega, na Kredarici pa so ga namerili še 5 centimetrov več. Včeraj dopoldne, pred zaključkom redakcije današnje številke Glasa, smo se o vremenskih in prometnih razmerah pozanimali na Ljubelju, Jezerskem. lesna Kranjsk' gori. Na Ljubelju so povedali, da je soboto in nedeljo snežilo, včeraj P začelo deževati. Cesta je kopna m-F* malno prevozna brez zimske op' tn vendar kaže biti vseeno bolj Prc kot običajno. Na cesti proti JeZC^vaia vrhu se je včeraj dopoldne zadrz ;e snežna brozga. Deževalo je, cesta P*^ bila usposobljena za normalni P\ Na Korenskem sedlu je bila vcew. nja snežna odeja debela 6 ali ' metrov. Padal je dež pomešan s ^ gom. Cesta je tako na naši kot n ^ strijski strani splužena in pnrncr promet z zimsko opremo prehodu v Ratečah so poveu«--. j^og sneg prešel v dež. Zapadlo je ^rC. dveh centimetrov snega. Zimska ^ ma še ni zahtevana. Položaj na v ^ cesti ostaja nespremenjen. Zara ^^g. kega snega je neprevozna. K prtnarnc-sti pozivajo tudi voznike, ki so njeni na Pokljuko. V nedeljo so to^ merili že okrog 20 cent'rnct^^Iljek vozila- » .■dali. *Jt gozdarstvo in lesna industrija slovenj gradeč o. sol. o. S SVOJIMI TOZD VAM NUDI: - VSE VRSTE GOZDARSKIH SORTIMENTOV - TURISTIČNE USLUGE - PREVOZNE USLUGE ZAO AN LES IGLAVCEV LADIJSKI POD I VERNE PLOŠČE: NAVADNE IN OPLEMENITENE OBLAZINJENO POHIŠTVO - STAVBNO POHIŠTVO SUMO V KATA INTROOKNA IZOLI H OKNA IZOLACIJSKE ŠIPE ROLETE ZA OKNA KLASIČNA OKNA STENSKE IN STROPNE OBLOGE - OGRODJA ZA KAVČE IZVAJAMO: GOJITVENA DELA GRADBENA DELA IZGRADNJA CEST lesna gozdarstvo i| lesna industrija slovenj gradeč o. sol. o. 1 Na Gorenjskem lahko kupite nase izdelke v Lesnini — poslovalnica Kranj Primskovo in Slovenijalesu — poslovalnica Vižmnrje Oglejte si razstavo na sejmu obrti in opreme od 10. do 1 . oktobra v Kranju Ji