Htcv. 22, V ISovciii Mestu 15. novembra 18^5. XI. letnik. IzJiajftjo 1. íl 15, vsRcega niťseca. Cena jiiii jfe za celo I gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino si>rejeiiia J. Krajec v Novem Mestu, doiiise pa nr^diiištvo. Kdor želi kako oznanil« v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostoimo putit-vrsto 8 k.r, z» enkrat, dvakrat li kr,, trikrat 16 tr. Gospodarske stvari. Ali unj Sinliio drovjo na joscn ali §e lo na spomlad presajamo iu kako? Krasno jesen iniamo, kakor jialašř za presajanje sadnega in druzega drevja. Vpraia se pa, a!i je boljši jesensko ali epomladanje presajanje? Odloiiio ïioljsi je jesenako. Toda, kakor gs. ni pravila na svelu Irez mogoče izjeme, tako imaino tudi v tej reči važno izjemo. Jesensko presajanje je le tam, in aicer še veliko bolj priporoč- ljivo kaiior spomladaiije, kjer se ima rahel svet, ralilo zemljo i.i po zimi dosti sneg:«. V težkem, zveznem, ilovnatem, tako zvaném cmokastem svetu, pa ne kaiie na jesen presajali, marveč èele na spomlad. To že celo, ako v dotiČiiem kraju v zimskem řasu !e malo, ali èe celo nii snega iie pade. In zakaj tako? Zalo, ker je istina, da ni v težkem, cmokastem svetu mogoře korenine drevja na jesen ží; prav na tesno z rahlo zemljo obsuti. To je pa ravno poglaviti pogoj dobrega vspeha Jreeajanja. In ako v kakem kraju v zimskem Času ■ e malo ali niž snega iie pade, kakor v Vipavi na Krasu, pa tudi ne kaïe na jesen že presajati. V takili krajih mogoča je namreč tudi y zimskem iasu suša, in zmrzlina utegne presajeno drevje iz tal dvigati. Kjer se ima toraj v težak cmokast svet drevje presajati, presaja naj se ga šele na spomlad. Vendar kaže pa odločuo, v takem svetu jame že na jesen pred zimo izkopati, ter jih čez zimo kar odprte na miru pustiti. V zimskem času zoaerzne namreč težka ilovica, in ko se na spomlad zopet odtaja, je rahla kakor pepel. In s tako zemljo se prav lahko na spomlad korenine drevja prav na tesno obsuje ter zatlači. Glede izkopavanja ali naprave jam v jesen-fikem ali pa spomladanjem času, toraj v težkem lahkem svetu, paziti gre na sledeče točke: 1. Jama bode naj večja ko mogoče. Za sadno drevo, kakor^no se iz drevesnice na staluo mesto presaja, naj meri v sirokosti na vse strani meter, v globokosti pa 50—60 centimetrov. 2, Trato, ledino ali važo zmeči pri vsaki jami posebej na je^len kupček. Ztmljo n pod trate na druzega in ono iz naj globo kej ie lege pa na tretjega. Kadar drevo presajal, pazi, da ga 1.) ne presadiš globokeje, kakor je prej v drevesnici rastlo. Vsako globokejsi presajeno drevo noČe več let čvrsto rasti. Da ne bodo toraj korenine pregloboko v jamo segle, položi Čez jamo palČko. K tej prideni koreninin vrat drevesa, in ako vidiÔ, da je jama pregloboka, zasuj jo s trato, in potlači to z nogami prav dobro, tako, da ne bode jama več pregloboka 2, Kadar korenine s zemljo obsipljes, delaj to z roko, ne pa z motiko, Jemlji za to zemljo s kupčka iz pod trate. Drevesce drži z levico za deblo, z desnico pa usiplji zemljo mezi korenine. Pri tem potresaj drevo. 3. i'azi da pridejo korenine v ravno isto lego, v kateri so poprej rastle. Zato moraâ viâje s zemljo lepo podložiti, ne pa jih s zemljo kar za-sui i[i potem k drevesu jame potlačiti. 4, Kadar so korenine lepo z zemljo kapČka druzega — iz pod trate — obeute in podložene, potem Tzemi šele motiko v roke. Zasuj korenine ee bolj in potlači zemljo vrhu korenin z nogami prav dobro. 5. Potegni konečno vso zemljo tretjega kupčka v jamo. To pa ne zatlači y podobi kupčka ali hribčka okolu debla, marveč pusti jo rahlo v podobi sklede okolu debla ležati. C. Zalij tako vsajeno drevo z vođo, Kdor hoče drevo pri presajanji Že tudi k kolu povezati, kar je čisto pravilno, zabije naj kol že v arediéče jame ěe prej ko kaj zemlje v njo zmeče. Trdno deblo k kolu povezati, se pa ne sme. To zgodi naj se šele po prvem izdatnem dežju ali snegu, ko se je zemlja do dobrega polegla. Da se mora drevesu pred presajanjem korenine in krono pravilno obrezali, razume se samo ob sebi. Yoliluo gibaiye. Volitve volilnih móž so do malega končane; reči moramo, da ugodno za nažo katoliško-narodno ljudsko stranko 1 V četrtek, 21. t. m, bodo volilj volilni možje poslance, kateri jih bodo zasíopali v deželnem zboru priiiodnjih šest let. V ponedeljek 25. t. m bodo volili meščani svoje zastopnike, 28. t. m, pa veleposefltniki. Povedali smo že, kako važne so te volitve ; ni nam treba ponavljati. Obe slovenski stranki, katoliško narodna in liberalno napredna si stojita na volišřu drug'a dnij^i nasproti. Kaj je smoter prve in kaj smoter drug'e stranke, kanejo njuna dejanja v ravno pretekli dobi ; njiii duha in voljo označuje njuno postopanje v zbornici in sploh v javnosti, Katolisko-narodna ljiiđ.ska stranka poudarja in zag'ovarja vedno in povsodi odločna in določno Hvoja katoliška in narodna naČeia ter zahteva pravic zl as ti za p ri p ros t o I j u d-stvo, za kmete, obrtnike in delavce, katere liberalno gospodarstvo zanemarja. — S cer tudi liberalci ljudstvu nasproti radi poudarjajo, da „imajo vero", ali prav za prav neki „verski Čui", pri vsem tem pa trdijo vjednomer, da je vera „za sebna", ne javna stvar. Da je to velika zmota, dokazalo se jim je že neStevilnokrat, a njih se to ne prime, ker jim je vera le fraza. Zalo je njih najljubše ag-itacijsko sredstvo zabavljanje Če/, cerkev in nje oblast. Vedo namreč, da bi lahko g-o-spo darili, kakor bi hoteli, po svojih liberalnih, ljudstvu kvarnih nařelili, ko bi se jim duhovniki ne upirali in ne poučevali ljudstva o vsem tem kar mu je res v korist. — Liberalci se ustavlj;ijo omejitvi legalizacije, ovirajo snovanje Raifffisenovih posojilnic, katere ustanavlja naša stranka, zagovarjajo lovski zakon v taki obliki, kakor kmetu Škoduje, lahkomiselno gospodarijo z javnim imeijem, o Čemur spriČuje n, pr. g-ledališče, višja dekliška Šola itd. Katoliško slovenska ljudska stranka boČe skrbeti, da se volilna pravica razteg'iie na v.^ie sta nove, da se ustanovč gospodarske zadrug-e, RaifF eiaeiiove posojilnice, da se notarijat podržnvi, pri-Bilna legalizacija omeji (kakor n. pr. na ílajersk^m. Koroškem in drugod) ter da se ustanovi dťželna zavarovalnica, po kateri bo denar ostajal v deželi, ne pa zginjal v židovskih žepih. Na podlagi tega obširnega programa hoče delovati katoliško-narodna stranka v blagor slo venskemu oratarju ter dežt^li sploh. Kakor kažejo prvotne volitve volilnih mo?., zaveda se nase ljudstvo Čimdalje bolj svojih političnih dolžnostij in pravic ter tudi Sfioznava, v katerih vrstah mora iskati prave svoje prijatelje in zastopnike. Kjerkoli je biia udelezitev pri prvotnih volitvah mnogoštevilna, povsod so nasi možje zmagali, V krško-novomeškem okraju je biia n, pr. silna agitacija liberalcev zoper g. V, PiViffrja ; toda vkljub temu, da so liberalci napajali i. vinom in delili smodke, sploh vse tv-gali, s řemur se more neraz.«oden človek zapeljati in preslepiti. vendar so na celi črti od Krškega do Toplic voljeni z neznatno izjemo le katoliško narodni ino/je, ki bodo svoje glasove oddali g. Pfeiterju. Vedo ■ naj liberalci, da pri naših možfh niso merodajne pijače in grožnje, temveč le prepriííanje o pravu katoliško - narodnih načel! Pri njih veljajo le jasni razlogi in dokazi, ne pa krik in opojne pijače, najmanj pa laži, s katerimi se je med njimi rovalo zlasti zoper gosp. Pfeiferja in zoper gosp. Schwe'gerja. Liberalni agitatorji so pravili ljudem, da g. Pfeifer še ni nič naredil, da je bolan, da se premalo meni za volilce. A ravno nasprotno je resnično! ima sam 20 oralov vinogradov; torej je gotovo izurjen vinogradnik. G, I^feîfer deluje že celih 24 let kot poslanec bodisi v deželni, bodisi v državni zbornici. Tt^kom teh let je izprosil ze (ikroglih 100 000 gld. za našo uborno deželo. Že 1. 1878, ko je grozna toča opnsto.sila velik kos dolenjske zemlje, izprosil je, da se je podpora 20 000 gld. povišala na 30.000 gld. Jednako je pridobil svojim volilcem 1. 1880, zopet 4000 gld. iz državne blagajne, ki je toča od Velike Doline do St, Petra mnogo škode napravila. Kadarkoli je kaka nezgoda zadela njegov volilni okraj, vselej je prišel sam osebno na lice mesta, da se je prepričal o nesreči, ter je potem v deželnem, oziroma v državnem zboru prosil pomoči in podpore za ponesrečence. Na podlagi steiiografičnih zapisnikov in drugih listin navajamo le v kratkih črticah njegovo neumorno poslansko delovanje v obeh zbornicah. Kadarkoli je toča kje pobila, in brez te je bilo žalihog redkokatero leto! — vselej je prosil za poškodovane pomoči ; jednako je postopal o požarih Zlasti mnoge zasluge si je pridobil glede znižanja in olaj-ave davkov Svoj glas je povzilignil zoper preostro iztirjavanje davkov, zoper ekiekutorje, priporoča! je odpis zemljiškega davka zaradi elementarnih nezgod in olajiíavo gledé živinske kuge. Potegoval se je za kmeta pri raz-piavi o oderuški postavi in o izvršilnem postopanju V delegaciji je svaril pred vedno rastočimi vojnimi troŠki ter izprosil prizadetim odškodovanje pri vojaškem strelišču blizu Krškega. Od I, 1888, dalje je v obeh zbornicah opozarjal na grozno škodo, katero nareja trtna a^ v vinogradih, glasoval je zoper uvažanje laškega vina. Po njegovem prijoročevanju je bila preložena cesta med St, Jernejem in Novim mestom; predlagal je uidi, da bi se cesta iz Gaberja v Stopiče izpremenila v kantonsko ce-^^to V deželnem zboru je prav posebno deUl na to, da bi se vpeljal poldnevni pouk in priporočal, naj se v teh slabih ' ča-iih potrpi z iistaiiovljanjem novih šol, da se * vsaj nekoliko znižajo ogromne šolske potrebščine. Govoril je zoper prosto ženitovanje, ki dela občinam toliko prrosil podporo poškodovanim po povodnji in drugih uimah. Tu smo naveli v kratkem glavne poteze o delovanju poslanca g. V. Pfeiferja samo zato, ker so se njegovi proti-agitatorji tako lažiijivo sirokoiistili, da iiiř jii naredil Ako bodo skuáali ěe kaj lagati na svojili agitacij^kih potih, posvetili jim bomo z natančnimi dati ter popolno odkrili njih sj)letke in laži. Po vsej pravici je rekel isti g. Pfeifer 13. maja t. 1. v državnem ''horu, ko je govoril o znižanju dohodninskega davna; „Jaz sem kot ljudski zastopnik storil svojo dolžnost, naj jo tudi drugi gospodje tovariši store!" — Mi le dostavljamo: „Ko bodo vsi protiagitatorji g. Pfeiferja z oblastnim dr. Slanoem vred vsaj četrtino tega storili v blagor kmeta, kar je storil g. Pfeifer sam, potem ěe le bodo smeli ziniti katero o njegovem delovanju!" — Da ljudstvo v novomeško-krskem okraju zna ceniti zasluge svojega skrbnega zastopnika, pokazale so sijajno prvoliie volitve. Vsa Čast volilcem! — V trebanjsko-litijskem yolilnem okraju kandiduje z že naz[ianjenima kandidatoma vred g. Josip Košak, obČeznani in priljubljeni posestnik z Grosupljega. Doslej so za te tri poslance prvotne volitve dokaj ugodne. Čujemo, (ia se z nasprotne strani ponujata kmetom kar dva notarja ob jednem kot kandidata. A govori se ie o raznih drugih kandidatih. V ribnibko-kočevskem volilnem okraju kaudi-áujeta dosedanja na^a poslanca preč. g. kanonik K. Kluii in posestnik Primož P a ki ž. Z nasprotne strani ee ponujata ribniški sodnik g. ViŠ»ikar in posestnik Matija Hočevar iz Velikih LasS. Ker vesta, da med Slovenci nimata dosti zaupanja, nioledujeta za glasove med Hočevarji. G. Višni-kar jim obeta, da bo v državnem zboru govoril, da se krosnjaratvo ne omeji. G. kanonik Klim pa j« to že storil v državnem zboru, predno se je g. V^ianikar na to domislil. Morda celo Hočevarji postavijo svoja posebna kandidata? Na Gorenjskem stoje razmere za katoliško-narodno stranko zelo ugodno, V radovljiškem, kamniškem, loSkem in kranjskem volilnem okraju zmagajo brez dvoma nasi kandidati. Potemtakem liberalni g. Kersnik propade. Ugodne so razmere za nas tudi v ljubljanski okolici. V mestih Loka Kranj je nastopil kot naš kandidat dr, Ivan SuBtersiČ. Celo v notranjskih kmečkih občinah, kjer so doslej zmagovali vedno liberalci, dobila sta doslej naâa kandidata že večino glasov. Jednake so razmere v vipavsko idrijskem okraju, kjer kandidira zopet naš poslanec g. M. Lavrenčič. Zadnjo številko „Rodoljuba" so liberalni agitatorji kar stlali okrog po kmetih. Kdor je ai hotel vzeti, položili so mu jo na okno, ali pa skozi okno vrgli v sobo. To je res že skiajno nasil-stvo. Pametni ljudje vedo, da taka stvar, ki se tako vsiljuje, ne more dobra biti, zato so liste trgali in ž njimi peči zakurili. To je gotovo Še najbolj pametno! SpoStoviiiii volilci Hii Itclokijiiijskom! Uljudno vas vabim, da pridete na dan volitve 21, t. m. ob 9. uri v gostilno gosp. Jermana na kratek dogovor, V Radovici, dné 14. novembra 18i)5. Franc Schtveiger^ Supmh. Kii,j kinetjo tirjajo î K m e tj e t i rj aj o : 1. Da država skrbi pred vsem za kmete in ne samo za neko vrsto tjudij; da pomaga pred vsem kmetu, ki je še zmerom najbolj zapuščen, k boljšemu stanju, ker sedaj ima komaj toliko, da more živeti, marsikdo pa niti toliko ne. Konec mora biti misli, da je kmet le zato na svetu, da ga bogatini izsesavajo iji zatirajo ter da davek plačuje ! 2. Treba je z vsemi silami lotiti se dela, da se tako zelo zadolžena posestva razbremené ter da se denar porabi v korist trpečim, doslej skoro pozabljenim revežem, ne pa v take namene, ki so samo bogatinom in sploli gospodi v razveseljavanje, kmet sam pa od vsega nima nobenega do bička; Za take več ali manj prazne, postranske namene imajo liberalci zmerom dovolj denarja; kadar pa se čujejo proseči klici izmed ljudstva, tedaj pa se slièijo nenavadno besede; „Kmet, to je vse drugače! Ti tega ne razumeš 1 Le potrpi!" L ozrimo se po svetu in zvedeli bomo o velikanskih dolgovih, ki tlačijo najveČ kmečki stan. Vknjiženi dolgovi so znašali 1. 1868. 1500 milijonov goldinarjev, 1. 1890. Že 2320 milijonov gold., 1. 1892, celo 2792 milijonov gold.; sedaj presegajo pa Že nad 3000 milijonov goldinarjev. Ako pomislimo, da kmečka posestva vsa vkope niso več vredna nego 7000 milijonov goldinaijev, uvidimo, da je vsa kmečka lastnina skoro do po- lovíce že zaáolžona, reČi smemo celo, da je zadolžena nad polovico svoje vrednosti, ako prištejemo k tej ogromni svoti še tievknjižene dolgove, katerih tudi ni premalo. Ako vzamemo povpreÊne 5% obresti, mora oaš kmeiki stan v sedanjem zadolienju plaćevali Tsako leto po 150 milijonov gold, samih obresti, ID to je več nego polovico samih doneskov. Vra-iunimo èe državne, deželne, obèiiiske davke in doklade, in spoztinmo, da ostane kmetu komaj 20% èistih dohodkov, s katerimi mora kmet preživeti Bebe ia svojo družino. Kam bo to priilo, ako se hitro ne pomaga kmečkemu stanu? Ni íuda, da dan r.a dnevom poje boben, ki oznanja prodajo kmeî'kili ilomov. Od 1. 1868. do 1802. je bilo 222.000 posetitev prodanih na draitbi, na katerih jc bilo vknjiïenega dolga nad 720 milijonov. Ker se je za vse to skupilo le 472 milijonov, zgubili so torej upniki ceiih 300 milijonov, i-eta I8it3. je bilo samo na Kranjskem na dražbi prodanih posestev za 363.127 gold., a skupilo se je za-ujeje nekaj nad polovico, oamreÔ 175.454 gold. Človek bi se zjokal nad tako žalostnim položajem I 3. Uradnik ima tiikoimenovani eksislenřni minimum, t. j. njegovi dohodki se smejo le do nekega določenega ítevila (iOO gld ) znižati in vzeti, Zakaj pa tudi kmet tega nima? Zakuj tolikrát kmetu, ki ima le kos svojega îraetja zadolžen, prodajo félo hiío, sploh vse posestvo in ga po-i« ó ('0 svetu? Zakaj mu vse vzamejo, celo to, kar neobhodno potrebuje ?;a življenje? Ali je morda kmet .slabi'ji nego uradnik ali kak bogatin, samo zato, ker je kmet? Ali ni kmet ravno tako dažavljan, kakor katerikoli uradnik? Ali nima ravno tistih dolžnosti? Ker jih ima, zakaj pa nima jednakih pravic? Odgovor dopisniku „Slov. Naš list je doletela i:enavhdna ra.st, da se je tudi nanj vrgel „Slov. Narod", /ara-li članka o volitvah v predzadnji Številki „Dot. Novic". A ae le 14 dni potem 30. oktobra je na]»ade,l naâ volilni oklic. Zakaj tako pozno? Zalo, da mu že v zadnji štivilki nismo mogli odgovoriti, in da je Vfaj pretekla dva, liberalcem osodepolna tedna tisto Časnikarsko „poleno" dižalo Onemu dopisniku ne smen o preveč zameriti, ker iz vsega spisa se spozna, da je se prav „mlad krščen", čeprav ie dojgo nosi koRmato brado. Čudi se in jezi, da drLimo razliko med slovensko-katoli.-ko in liberalno Fíínniko, ter vprašuje, po katerih znamenjih se ločila oba taborja. O vsem tem. Že vrabci na strehi i-koro vedo, niia iiapado-vatcc pa le se taji in noče o tem nič vedeti. Kar se tiČe lovskega zitkoiia, mora biti „Na- rodovemu" dopisniku vsaj nekoliko znano, koliko so se trudili naŽi poslanci, da bi se ta zakon predelal kmetu v korist, a liberalci so to preprečili. „Dol. Nov." so pisale, naj bi zajca smel vstreliti vsak posestnik, „ako ga v žkodi zasači"; dopisnik „Narodov" pa je ta bistveni stavek izpustil samo zato, da je mogel na^e besede po svoje zaviti in udariti. Sedanji lovski zakon je v re-inici tako okorno skovan, da mora kmet mlada drevesca z mnogimi troski omrežiti in zavarovati, ak» hoče v slučaju Škode kaj odškodnine dobiti. Pri vsem tem pa, kakor řkusnja uči, slednjič vendar-le na cedilu ostane! To se pravj s kmetom norce britit Prav je imel poslanec dr. Žitnik, ki je na shodu V Mokronogu rekel: „Nazadnje i>odo od krnela celo tirjali, da bo moral ïajcu ře kočijo napraviti, da ae iz sadovnjaka ali zelnika srečno ven pojielje". Pa so troski za deželno boîniSnieo tako ogromiio narasli in prekoračili proračun,Je dopisniku „Narodovemu pač menda z.nano. Čemu toži o slabih deželnih financah? Ko bi se po di želi ustanovile na raznih krajih bohrŠnice, ne bilo l)i trt ba v Ljubljani zidati tako velikanskega poslopja in tako bi brez dvoma preostalo se dokaj denarja za bol-niânice na deželi, A liberalci skrbe najraje le za Ljubljano, kraje na deMi pa prezirajo. In ko bi se za gledišče ne porabila tako velika svota, preostalo bi gotovo precej denarja za nujnejâe potrebe nego je gledališče. Da so deželne finance tako slabe, krivo je največ liberaltio gospodarstvo y deželi, ker ti možje so j.iremalo mislili, da si ubogi Slovenci na Kranjskem ne mo'emo v.spg.i privoSČid, kar imajo bogatejši narodi. Lahko pa bi kranjski liberalci privoščili n^'sennu kmetu omejitev prisilre legalizacije, da bi se mu tro.iki vsaj nekoliko znižali. Res sramota je, da to, kur kc je storilo v blagor kme'u na Štajerskem, Koroškem in drugod, kjer je legalizacija omejena, ne prîvo.^^.ijo liberalci nrsi deželi I Dopisnik „Narodov" je iz naVga članka iztrgal, knr mu je di.ïalo, in zavil po svoje, da je mogtil udarili Kar f-mo pisali o neniskutarjenju nafiih naprednjih iiarodnjjikov in Se drugo, pustil je lepo v miru, vedoč, da bi se zelo opekel, ko lii se dotaknil. No, opekel se je že s tem preveč, kar je sploh napisal 1 „Laži in sumničeiija" mu torej vračamo, opominjajoč ga, da tako „prevračanje in zavijanje resnice ni le nesramno, amj>ak iiaravno.st prrgreáno ! " Kiïj jo uovoga po iivstrijskeiu cosîirstv» ř Dr. Lueger, ki je bil 29. oktobra izvoljen za tlunajskega župana, na vladni predlog od cesarja ni 1)11 potrjen, lirez dvoma so pri tem vpliviili židje in Mažarji, čeprav Hadcni hoče to vtajiti. Zaradi tega je zavlaiiala v vaeli proti-židovskili krog-ih vJika nevolja. Priàio je že do nekatcrili izgredov, Ijati pa se je se Imjšega, V (Iržavaein zboru je bila zaradi tega viharna debata, v kateri so antisemiti, Mladočebi in kon-servativd Inido napadali liadenija, da sc pusti voditi Židom in Mažarjem. liadeiii se je siťer zagovarjal, a jako slabo, da je nasprotnike se bolj razburil. Židje in njih prijatelji se seveda veselé, da je njih najvefiji nasprotnik dr. Ijiieger propadel, a njih veselje bo gotovo zelo kratko, ker ves ta dogodek bo protižidovsko stranko le se bolj utrdil in pomnožil. 13. t. m. je mestni odbor zopet volil župana. Izvoljen je bil iz nova dr. r^tiegcr z gbiaovi, 45 listkov je bilo praznih. Takoj po vulitvi je vladni komisar dr. Friebeis izjavil v imenu iiamestniatva, da je mestni odbor razpuàèen. Na niicali so bili razni izgredi. — Vsa Kvropa čaka s pozornostjo novih volitev v mestni zbor. ' Staročeška stranka se letos ne udeleži volitev v ćeaki deželni zbor, ker ima premalo upanja do zmage nad MIaiIoéehi. Češko konservativno velepijsestvo je odklonilo kompromis z liberalnimi veleposestniki. Med obema strankama bo pri volitvah hnd boj. Ako konservativni fJehi propadejo, prililižali se bodo v zbornici MladoČehom. — Nedavno so bili pmnilosčeni Omladinisti, katerih mnogi so bili o!»soje!ii za vež let v ječo zaradi znanih izgredov v Pragi. Na Tirolskem so že končane deželnozborske volitve. Zmagali so zopet konservativoi, ki imajo preeejsn«) veèino. Izmed iJ8 poslancev jih je 42 konservativnih, 2i; pa lii)erulnih. Laska manjiina pa se deželnozborskili sej navadno ne udeležuje. Klí.) jo novega po širokem srotu? Na Francoskem je nastopilo zopet nos-^o mhiistcrstvo, ki je po mišljenju najbližje radikalnem in socijalistom. Hrez dvoma se dolgo ne bo moglo obdržati. Na Turškem se nemiri se vedim ponavljajo. Turki napadajo ne le Armence, temveč tudi katoličane. 1'oročila pišejo, da jili je pouiorjenih že več tisoč, a siiltan le še noče nič odločnega storiti v rceenje kristijanov. Odslovil je celo prejšnje ministerstvo in velikega vezirja ter poklical'na njili mesto takoinienovane Stare Turke, ki 80 zagrizeni sovražniki krščanskega imena. Kristijani z grozo in'ićaknjcjo še hujšega preganjanja. Poslaniki raznih vbid v ( 'ai-jem gi-adu se trndijo, da narede mir. Šest evropskih velo-posestij (Rusija, Avstrija, Prusija, Angleško, Francosko in Italija) je sklenilo zavezo zoper turško vlado. Ako se sultan ne bo udal njih zahtevam, utegne kmalu priti do ki'vave vojske riše m iiiim: U Semlča. — [Požar.] Na praznik vseh Svetnikov zjutraj ob li. je začelo plat zvona biti in ljudi buditi iz sladkega spanja, da gori. Mnogi udje novo ustanovljene požarne brambe so bili takoj na nogaU in hiteli na kraj požara, ki je bil v Vavpči vasi blizo SemiĚa. Pogùnla je stara lesena hiàa, kl je bila samo spodaj zidana. Hvala Bogu in sv. Floryanu, da je bilo tibo in mirno vreme, da se ogenj oi dalje siril. Kako je ogenj naatal, začeli ao ljudje takoj sumiti, da je gostač po priimku Orlić, kteremu je bila njegova hiša prodana, in do zdaj stanoval v omenjeni biái, sam zažgal, ker se je grozil, da ne bo uiti njegova, niti tistega hiša, kteri jo je kupil, če ga bo iz Liše podil. Doma je od Metlike, že nad 70 let star, j&ko na slabem glasa. Zato so ga koj zjutraj žandarji prijeli iu v Metliko v zapor odpeljali. Pri preiskavi je njegova ž^na, ki je bila tudi nekaj dni poznej v zupor odpeljana, izpovedala, da je moŽ o poluuoci vstul in jo zbudil, da naj mu pomaga po-s]»raviM, ol) 2. pa da je začel biao užigati. Orlic, ki je iz prva vse tajil iu se nevednega delal, je na izpoved žeue, ko mu je bila uazuaujeiia, vzkliknil; „Tako, žena me je izdala!'' iu na ta način tudi sam priznal krivdo. Tudi pri pt žaru se je kazal prav sumljivega, ker je veliko reči jirej iz hiše iznosil, kterih bi med ptiž&rom ne bi mil lepši, kak r smo pričakovali. ViSflo je nekaj zastav, samo po glavnerii trgu, kjer so naši libtralci, «'si videl skoro nijedne zastave. Pred Gradom je bil napravljen slavolok z napi,s>mj ^Pozdravljen!" Ob polu 10. se je prii-eljal tiovi župnik pred Grad, kar je naznanil strel črnomaljska banda. G. župnik stopi rrz voz in tam ga nagovori čriinmelj-ski župan goap. Janko Scbweiger v imenu luesta. D.-ilje se mu predstavi novi voditelj okr. glavarstvih g. Orešek; r.govorili so ga še JeršinoviČ in g. Šetina v imemi učiteijstva; neka bti) oblečena deklica v imenu áolíke mb-.dine. Pri cerkvi sta g;i čakala domača kape'ana ; g. Prislov ga pozdraviv imenu duhovščine iu izrazi željo in w da ®e a prihodom novega župnika začne nova doba v črnomeljski fHri, d'ba duíevneřra preporoda in začetek bolj krščanskega in katoliškega življenja, da se b- dit z zdru- Žeiiimi močmi doseglo, v kar naj pomore Bog. — Potem je áel v cerkev, kjer ee mu je podelil blagoslov z Najsvetejšim. V svoji sredi imamo torej mladega, za vse dobro in sveto navdušenega in gorečega dušnega pastirja. Bog nam ga ohrani dolgo let v Črnomlju T prid sv. veri in v korist fan. Bog ž njim! Poslano, — Zadnji „Rodoljub" piše o našem g. župniku sledeie: „Tega župnika res poznajo posebno njegovi ubožnejai farani; najusmiljenejši Človek je baje. Skoraj že ne bo vedel kam se vleči, zadnjo srajco baje da ubogim". Ne „baje", ampak res je, da so naš gospod župnik jako usmiljeni. To pričamo mi podpisani, to znajo nali siromaki, bolniki in šolski otroci. Ko je leta 1890 pogorel velik del Eadovice, izprosili so nam g. župnik do šLiritisoč gld. in iz svojega so mnogo denarja razdelili med uboge e bila premajlina, pó-metre. Fara je v ta pogorelce. Naša farna cerkev daljšali smo jo za Ëtiri in po namen v triletnih obrokih zložila trinajatsto gold., ves potreben denar so založili g. župnik, in iz lastnega 80 darovali za cerkev dva tisoč gold. Gosp. žnpnik so pri nas že 15 let, in ves ta čas je občina imela stroškov za popravljanje farovža in drugih poslopij le dvajset gold.; g. župnik popravljajo vse iz svojega; letos so naredili nove svinjake razun teh 20 gld. na svoje stroška „Rodoljub" piše dalje: „Le vprašajte po liadovici okoli in boste izvedeli, koliko odstotkov ta človek od posojil jemlje". Iz teh besed bi se lahko sklepalo, da gosp, župnik jemljejo visoke obresti. To ni res. Lahko rečemo, da je malo hiš, kamor bi se ljudje v sili tako radi in pogosto zatekali, kakor k našemu gospodu. Ce kedo prosi kak večji znesek, plača obresti pet gold.; manje zneske dobivamo brezobrestno in tako ne samo mi larani, ampak tudi sosedi, še zlasti Hrvati iz bližnje okolice. Tudi v gospodarskem oziru so nam naš gosp. župnik najbolji učitelj iu zgled. Blizo in daleč ni tako lepih novo zasa.jenih vinogradov kakor so župnikovi, in ne da bi bili njih last, cerkveni so; pa g. župnik delajo vse na svoje stroške. Porabili ao dozdaj že čez sest sto gold.; ne da bi zahtevali kakega odškodovanja od cerkve ali občine. Da smo mi že toliko novega trtja nasadili, zahvaliti imamo župnika, ki nas zmiraj nagovarjajo in podučujejo, da d*elamo in kako naj delamo. In sam g. Gombač, deželni potovalni učitelj, je rekel: „Žup-nikovo trtje več in bolj uči, ko ves moj poduk", „Rodoljub" je napadel našega gospoda samo zavoljo tega, ker so kandidat. Dragi belokranjski rojaki ! Ne dajte se od liberalcev premotiti. Volite našega g. župnika jednoglasno za svojega deželnega poslanca. Mi smo Vam porok, da Vam ne bo žal. — Županstvo na Radovici, 8, novembra 1895. Ivan Kramarič, župan. lilarko Petrič, Mati a Žugel, svetovalca. Jožef Eežek, Mtefan Stepan, Martin Petric, Matija Cesar, Martin Režek, Martin Vnkšinič, Martin Vouk, Martin Režek, Jur Režek ; zadnjih šest podpisal Kramarič, župan. (Opomba uredništva.) Tudi „Dol. Novice" ao že marsikateri dar radoviškega g. župnika zabilježile, in samostan usmiljenih bratov v Kandiji bi znal povedati o njegovi darežljivosti. Iz gotovega vira vemo, da je gospod župnik daroval za popravo cerkve »v. Duha v Črnomlji stopetdeset goldinarjev. ]>oma6o vesti. (Podporo poškodovanim po povodnji in drugib uiiiiali) je izprosil te dni poslanec g. V. Pfeifer v državnem zboru iz državne blagajne. Kdor živi zaradi letošnjih nesreč v pomanjkanju, ali pa mu pomanjkanje žuga Čez zimo, obrne naj se s prošnjo na svoje okrajno glavarstvo, kjer se mu bo podpora odkazala. — To je nov dokaz, koliko se trudi g. potilanec Pfeifer za svoje volilce bodisi v državnem ali deželnem zboiu, (Tržaški s k o O jn-emil g. di-. Ivan Glavina se je zanidi bolehuosti odpovedal škofiji. (t Umrl) je 14. t. m. preč- g. P, Ehrenfried Zupet, frančiškan v Novem Mestu, v 56. letu svoje starosti po dolgi zelo mučni bolezni. Rojen je bil v Ljubljani 27. julija 1840, v red sti^pil !8. sept. 1S61, pOHvečen v itiašnika 23. sept. 18(i5. Opravljal je več let učiteljsko službo na ljudski šcli v Kamniku in v Novem Mestu. Bil je blag, pobožen in pi'ijazen duhovnik. Zlasti ostane v nepozabnem spominu v Kamniku, kjer je bival več let kot gvardijan, od vseh zelo ljubljen in spoštovan. Bolelial je par let, zlasti veliko je trpel zadnjih 11 mesecev. Naj v miru počiva! (Gosp. Valentin Zavrl,) učitelj v Stopičah, je dobil službo nadučitelja v Begunjah na Gorenjskem, ter se tudi že tje preseli). (Kranjska hranilnica) obhaja letos svojo 75letnico. V spomin na to je razdelila ta mesec ogromno svoto denarja v dobi'odelne namene. Med drugim so prejeli: ČČ. usmiljeni bratje v Kandiji 15.000 gld., dijaška kuhinja v Novem mestu 1000 gld , kmetijske jiOdrnznice v Mokronogu 1000 gld., na Čatežu 300 gld., v Dobrepolju 200 gUt., v Ribnici 200 gld., v Cerkljah 200 gld., v Planini 200 gld,. Mari-janišče 30 000 gld,, Josefinuni 5000 gld,, društvo za ustanovitev reŠevaliSča 15.000 gld,, gasilno društvo v Ljubljani 4000 gld., sirotišče Lichtenthurn 10 000 gld,, za zgradbo dvth delavskih hiš 20 000 gld; za zgrajenje in ohranjevanje zavetišča za neozdravljive 500.000 gld. ; iz te svote se bo naredilo 200 ustanov za 100 onemoglih neozdravljivih mož in za 100 žen. (Ljubljanski mestni odbor) je v izvanredni seji 5, t. m. v zahvalo za zaluge pridobljene povodom groznega potresa imenoval za častne meščane ljubljanske bivšega trgovinskega ministra Bacque-hema, deželnega predsednika barona Heina, čeSke-ga grofa Harracha, vse te tri soglasno, barona Schwegla in dvornega svetnika Šukljeta pa z večino glaaov. Grofu K. Ho h en war tu, ki je bil že poprej častni meščan, »e je izrekla zahvala. — Hvaležnost je res lepa čednost, zato mora vsakdo odobravati, da se je dotičnim veljakom zahvala izrekla. A priznati mora tudi vsak pravi slovenski narodnjak, da bi se glede barona Schwegla izrekla hvala na kak drug način, saj je bil dotičnik le podpredsednik dunajskega pomožnega odbora in poleg tega je on znan kot strasten — renegat slovenski; ki našim narodnim težnjam oporeka, kjer more. Kar je bil nam Slovencem svoje dni Karol Dežman, to nam je sedaj baron Schwe-gel. In ta mož je sedaj častni meščan slovenske metropole! Naj reče kdo kar boče; tisti, ki narodnost slovensko vedno na jezikih nosijo in vsem drugim narodno mlačnost in celo izdajalstvo očitajo, bi tega ne smeli storiti, in gotovo bi res ne storili tega koraka, ko bi jih njih kočljiv političen položaj k temu ne bil prisilil. Opravičiti se ta čin z narodnega stališča ne da in se ne bo dat nikoli. Naii potomci bodo sodili t (Mestna hranilnica v Novem mestu,) Jíeaeca oktobra se je vložilo od 73 strank 21.748 çl. 88Va kr. ; vzdignilo od 40 strank 4.745 gld. 70V2 kr. ; izjilaéalo posojil 20 strankam 14.580 gld. ; skupnega prometa je bilo ta mesec 51.399 gld. 10'/® kr. (Kmetijska podružnica v Novem mestu) bode letos svojim Ělauom brezplačno razdelila sadno drevje iu ameriške trte iii sicer dobi vsak član po 4 sadna drevesca (jablane ali liruškt*) ali pa 200 sajenic (bilf) ameriákib trt Kipai ia Portalis ali Rnpestris. Ker se je zaiela ravnokar pobii'ati letnina za leto 1896, bUgovolé naj p. n. člani napisati v nabiralno polo, ali želé dobiti drevesca ali pa ameriške trte prej imenovanih vrst. Cepljene ameriške trte se letos ne bodo oddajale. Pri tej priliki si iisojanio opozoriti čestite bralce „Dul. Novic" nn koristi, katere nživajo člani C. kr. kmetijske družbe ter jih ob jeditem vabiti, da pristopijo k tej velevažni družbi, kateri je namen pospeševati kmetijstvo s podukom, vzpodbujo in dejan.sko podporo. Kdor se vpiše h kmetijski družhi, plača prvo leto 4 gld, iti sicer 2 gld, za pristop in 2 gld. pa letnine; pozneje plačuje le po 2 gld. n« leto. Zato pa dobiva brezplačno družbeni gospodarski list z imenom „Kmetovalec", ki izhaja po dvakrat na mesec in prinaša rainovrstne kmetijske novice in izkušnje, tržne cene itd. Vsak ud c. kr, kmetijske družbe ima pravico, po dvakrat na leto brezplafno razglasiti v „Kmetovalcu" zadej med oznanili kako objavo n. pr. če ima kaj na prodaj, ali Če želi kaj kupiti itd Ravno tako ima tudi vsak ud pravico, posvetovati se pismeno z uredništvom „Kmetovalca" in staviti v ta namen različna vprašanja, ki se točno odgovarjajo v „Kmetovalcu". Vsak nd ima tudi pravico, dobivati vse po znižani ceni, kar prodaja c. kr. kinetijska družba, tako Đ. pr. modro galico, različna semena, umetna gnojila itd. V prid kmetovalcev samib je, Če se vpisujejo k tej koristni družbi; z rastočim številom ndov rastle bodo tudi koristi, katerih so deležni posamezni člani. Kdor hoče pristopiti k tej družlii, naj se oglasi pismeno ali ustmeno pri c kr. kmetijski družbi v Ljubljani ali pa, če je iz aodnijskega okraja novomeškega, pri kmetijski podružnici v Novem mestu. (Skupni izlet v Ljubljano) nameravajo Novomeščani, kakor smo izvedeli, prirediti v soboto dne 23. novembra, da pri tej priliki obiščejo gledališče. Odpeljali se bodo z navadnim vlakom ob 10. uri 15 m,, ker ni bilo mogoče dobiti posebnega vlaka, (Usmiljeni bratje v Kandiji) imajo z nami Dolenjci vred letos slabo letiuo, ali zato ne manj marveč več bolnikov in dela, Istitiito pravi »posteljni krščanske ljubezni so ti blagi možje, Kedor je bil v njihovej izglednej bolnišnici, mora to priznati. — Ker zimska setev po Dolenjskem letos ni kar nič obrodila, ob poletnem času bratje niso pobirali darov za bol; nišnico - pač pa jih bodo jeli odslej dalje v bližmi Novega mesta prositi, ker nam je ljubi Bog jesenske pridelke bolje blagoslovil. Bojaki, sprejmite brata, ko pride, ljubeznjivo in razveselite ga po svojej moči a kacim darom, ki bode obrnjen v podporo ubogim trpinom — bolnikom. Dalje ponavljamo vnovič prošnjo: Občinski zastopi, bodete delali pred novim letom proračune za prihodnje leto — spomnite se pri tej priliki tudi bolnišnice v Kandiji. Koliko bolnikov ravno iz kmečkih občin se tamo zdravi popolnoma brezplačno. Po tem načinu se Vam prihranijo stroški, za katere se občine s kacim zneskom za brate skazite hvaležne! (Družba av. Mohorja) šteje letos 72.096 udov. Pred tremi tedni so se jele družbene knjige poši- ljati na vse strani ; do Božiča jih bodo imeli že vsi udje v rokah. Namesto „Večernic" je izdala to leto družb» lepo knjigo za mladino z naslovom „Pod lipo". Za to knjigo se dobivajo krasne platnice po 20 kr., s poštnino 25 kr. Prodaja jih g. Ivan BonaČ, knjigovez v Ljubljani. (Iz Htange) 18. oktobra. Zvonik in cerkev po potresu poškodovano smo hvala Bogu do cela popravili, Zdaj je zopet v resnici lična. Dobili smo tudi dva krasna lestenca pred veliki oltar iz kovine v ognji pozlačena. Naredil ju je g. H, Zadnikar po zmerni ceni prav lepo. Letino imamo slabo. Včeraj snio dobili prezgodaj snegû Kostanju je gotovo škodoval. Danes je silno mrzlo. 8—9. je bil tudi tu potres ob 12, uri 16. minut. (Za IV. zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu), katero se prične 18, novembra so izžrebani glavnim porotnikom naslednji gg. : K1uq Mih., pos, iz Ortneka; Zaplatar Fr., pos, od Sv. Helene; Levičar Jos., pos. iz Gunt; Rumpert Fr., pos. iz Krškega; dr. Pučko J., c kr. notar iz Krškega; Ijakner And., pos. iz Črnomlja; Zupančič Ant,, pos. iz .Strauberka; Doganoc Ferd., trgovec iz Vel. Lašič^ Hofman Edv., trg. iz Kočevja; Kadunc Jan,, pos, iz Žužemberka; Vanič Perd, trg. iz Krškega; Petruna Job , pos, iz Stare Loke ; lîîzzoli Alois, agent iz Ribnice; Blahna Fr., logar v Ribnici; Cvar Fort., poa. iz Zlatnika; Franko Fr., po.?, iz Hrastja; Gašperšič Fr., poH. iz Gor. Medvedjesela ; Jerele Fr., pos. iz Št. Jerneja; Hočevar Jak., pos. iz Sodinje vasi; Steyer Jan,, pos. iz Desinc; Koračin Ljud., pos. iz Mirne; Zupančič Fr., pos. iz Rakovnika; Perz Mat., gost. iz Kotlem; Jutraš Janez, pos. iz Pristave; Penca Joa., pos. iz D)l. Mokropolja; Hudovernik Aleks., c, kr. notar v KoBtanjevici ; Polanc Joa., pos. iz Št. Jerneja; Šenica Jos., poa. iz DobrniČ; Kolar Jan., pos. iz Kota; Zehner Tg., poa. iz Trške gore; Fleischmann Loop,, pos. iz Metlike; Majcen Ant., pos. iz Polja; dr. Mauer Gust., graščak iz Rukensteina ; dr, Gottlieb Bernard, advokat iz Kočerja; Čeh Ig., pos. izčešnjevk; Vrtin Jan., pos. iz Doblič. — Nadomestnim porotnikom pa naslednji gg. : Pavček Jan., pos iz Oegelnice; Rohr-mann Fr., pos. in gost. iz Mal. Slatneka; Kondrič Fr., pos. iz Nov. mesta; Germ K., grasčak iz Nov. mesta; Štefane Fr., pos. iz Rateža; KalČiČ K., pos. iz Nov, meata; Božič Joa., kovač iz Nov. mesta; Kastelic Fr., pos. in trg. iz Kandije; Zoran Fr,, pos. iz Vavte vasi. (Wolf o v slovensko-nemàki slovar) je dovršen, V celoti obsega 1858 stranij. To je jedna dragocenejših knjig sloven'ikih, ki hnvni v sebi ogromne besedne zaklade naše mile slovenščine. Prišel je na syetlo v 23 zvezkih. (Cerkvena glasba:) „Miaaa pro dtfunctîs" ad IV voc. inaequ. aut I. voce cum organo, eompoauit Ign. Hladnik, op. 23, ae dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani iu pri J. Krajcu v Novem mestu. _ Cena je 40 kr. (Današnji list) obsega 10 strani. Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov. (Dalje.) C, Kmečki stan, 1. Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marvefi tudi za varstvo reda, mirá, verakaga in nravnega življenja. IXII.KNJSKK NOVIČK. fltPT 22 egovem e važne 2. Kapitalizem razjeda kmećki stan v n, jedru. Da se reSi in zopet more izvràevati svo, dolžnosti, zahtevamo: a) Zakonito se mora prepovedati zasebnikom nako piftevanje zemljišč v \elika posestva. Uvesti se niorajo stalni domovi s primernim po J) hiŠtvom in potrebnim številom živine (fundus in-structus). Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko ž vi jedna dnižina. btalnost mora biti taka, da se ne smejo razkosavati in lU se tndi ne smejo zadolževati za vež nego za četrtino svoje vrednosti. Stalni domovi morajo biti dedni. Zato ee mora v tem smislu izpremeniti sedanje dedno pravo, ki pospešuje razkosavanje zemljišft iu s tem naraščanje poljedelskega proletarijata, — Za Kranjsko deželo naj se Čim najpreje ustanovi deželni zakon o stalnili doniovili v smislu državnega zakona z dné 1. apr. 1. 1889. drž. zak. št, 52. Će se vidi, da kedo slabo gospodari s svojim stalnim domom, se mora nastaviti namestu njega sekveater, ki ae mora. če je mogoče, izbrati iz njegovih bližnjih soroduikov. Pri prisilni ali prostovoljni prodaji stalnih domov morajo imeti kupno predpravi&j bližnji sorodniki in za njimi kniečke zadruge. Kmečke zadruge ee morajo zakonito uvesti in dati se jim mora potrebna samoupravna samostojnost. Njihovo delovanje obsegaj: «) določevanje stalnih domov; /9) nakupovanje posestev po prisilnih ali prostovoljnih dražbah; iz teh posestev napravlja zadruga stalne domove, ki jih proti gotovemu plačilu ali proti večletni renti oddaja poštenim poljedelcem, ki nimajo lastnih stalnih domov; y) skupno zboljšavanje zemlje; <ï) napravo eku )nih skladišč, ki vzprejemljejo in proda ajo pridelke zadružaikov, jih nekaj takoj izplačujejo, nekaj pa potem, ko so prodana, «) nakupovanje vseh zadružnikom za kmetijstvo potrebnih stvarij: umateinih gnojil, semen, strojev, živine itd.; O kreditne zavode, osnovane popolnoma po načelih krščanske vzajemnosti in požrtvovalne ljubezni ; kreditni zavodi kmečkih zadrug morajo biti mej seboj organizovaní, zvezani z okrajnimi in deželnimi zavodi in z državno poljedelsko banko; ves kredit, tičoč se poljedelskega stanu, morajo imeti v svoji upravi in nobeno zemljišče se ne sme obremeniti drugod nego pri teh zavodih; i?) ko se uti-dijo zadruge, naj se od zemljiSč ves davek plačuje t iiaturalijah pri njih; one naj ga potem odrajtujejo državi; () uvede naj ee primeren red za posle in za poljdelske delavce, ki bo njim in samostojnim poljedelcem v korist, k) ostanove naj ae pri vsaki zadrugi zakonita razsddisča, ki odločujejo v prvi instanci prepire o lastništvu in posestvi; i) zadružno vodstvo opravlja za svoje zadniž-Dike vse posle, ki so po zakonu z dné 25. jnl. 1891 di-ž, zak. št. 76 izročeni notarjem; ft) pri lastninski izpremembi posestev, katerih katastralna vrednost ne presega 2000 gld., naj odpadejo pristojbine. g) Poljska zemlja in pašniki se ne smejo izpremin-jati v gozde, A) iJa se rrtztiremeui kmečki slan ogromnih zemljiških dolgov, naj se uvede zakoniti moratorij in z državno pomočjo in sodelovanjem zadrug naj se ti dolgovi polagoma amortizujejo. ÎJ Določi naj se v zakonu, da se ne sme nnbeii na zemljišče posojen dolg odpoved iti, marveč le po zmerni amortizaciji vračevati, j) Dokler ni zakonitih obveznih zadrug, naj podpira dežela in država slobodne kmečke zadruge in kreditne zavode po Raiffeisenovem načinu. D. Obrtni stan. 1. Stan malih, samostojnili obrtnikov je po svoji zgodovini zelo zaslužen, po svojem bistvu nujno potreben za urejeno državo. 2, Sedaj ga tare kapitalizem ; liberalna načela so ga razdvojila mej seboj in kapitalizřm tira posamue kosce v pogin, V rešitev obrtnega stanu zahtevamo: a) Samostojne, avtonomne zadruge, oživljane z duhom vzajemnosti in mejsebojne ljubezni, ki je mogoča ie tedaj, če živi v njih Čilo in krepko krščanska vera. b) Te zadruge morajo imeti to le delovanje: vodijo izpit vsposobljenosti pri tistih pomočnikih, ki hočejo postati mojstri in skrbé, da imajo dokaz vsposobljenosti vsi', ki želé kot mojstri pristopiti k zadrugi; /5) nadzirajo razmerje mej pomočniki in mojstri; skrbé, da se pomočniki dobro izurijo v svoji stroki in nadzirajo delavske knjižice pomočnikov ; vsprejemajo vajence, ki se želé pri kakem mojstru izučiti; določajo pravila o vaprejemu, številu vajencev in njihovi vporabljivosti za drup dela, o poučni pogodbi in dobi učenja in vodijo izpit vajencev, ko jo prestanejo; ň) skibé, da zadružniki izdelujejo dobre in poštene izdelke; ustanavljajo strokovne šole ali sonadzornjejo že obstoječe, f) skrbé'za bolne vajence in pomočnike; T) pospešujejo versko, in nravno vzgojo pri vajencih in učencih s primernimi društvi, kakor-šna so n. pr, mojsterska, katoliška društva roko-rokodelskih pomočnikov, katoliška raladeniska društva, katoliška delavska društva itd. Skrbé tudi v nravnem in gmotnem oziru za potujoče pomočnike in sploh podpirajo vse zavode, kjer se pospešuje verska, duševna in strokovna izobrazba zadružnikov. tj) skujpno nabavljajo stroje in pomagajo, da tudi mali obrtniki morejo rabiti strojno moè; skupno ku lujejo surovo blago ; napravljajo skupna skladišča n prodajalnice in akrbé za obrtnikom potrebne kreditne zavode, osnovane po načelu vzajemnosti ; jeden glavnih ciljev teb zadrug je, dovesti mali obrt tako daleč, da bodo po zakonu smele samo zadi'Uge v večjem obsegu prodajati izdelke malih obrtnikov; da se to doseže, naj že sedaj snujejo obrtniki zadružna skladišča, občine, dežele in država naj jih podpirajo z davčnimi olaj-Savami itd. c) Samostojne obrtne zbornice, ki naj se potegujejo za pravice in koristi malih obrtnikov. d) Obrtna sodišča, ki naj bodo obvezna prva instanca v zadevah malega obrta. c) Drž&Tft mora podpira^' »nili obrt: 6) strogo naj nadzoruje konfekcije, kjer se z izra.bljevanjem ubožnili obrtnikov, ki nimajo dela, izdelnje aUbo blago v neizmerno škodo obrtnemu stanu ; vsak konfekcijonar mora imeti vsposob-Ijenost zft svoje delo; voditi mora izkaz vseh svojih delavcev in njihovega zaslužka pod nadzorstvom zadrug, h katerim spada konfekcijonar-ski obrt, in pod nadzorstvom države ; obrtni pomočniki, ki delajo za mojstre ali podjetnike doma, naj se odpravijo ; iS) naj prepové, oziroma (gledé na nekatere stvari, n. pr. sadje, sladćice ali kaj jednacega) omeji kroánjarstvo ; stroga določila naj izdá proti bazarjem, ki so prave goljufne [«javke za ljudstvo; J) delo v jetnišnicali naj tako uredi, da ne bo na škodo malemu obrtu ; «) uvede naj pri vseh strokah najmanj skupni SSurni nedeljski počitek ; če ni mogofte vsem dati v nedeljo poćitka (n. pr. pri pekih, brivcih itd.) naj ae počitku odloôi drugih 36 ur v tednu, a tako, da bo vendar mogoče yaakemu opraviti verske dolžnosti ; izda naj primerne zakone gledé na stanovanja, da bo mogoče obrtnikom najemati zdrava in njihovemu delu primerna stanovanja in polagoma si primerne manjše hiše dobivati tudi vlaHt. ij) izpremeni naj sedanji ovaduški način poizvedovanja za dohodninski in pridobitni davek, po katerem se iz zavisti cesto godi velika škoda malim obrtnikom. f) Na vso moč naj podpira država in dežela domači obrt, da se ohrani in izpopoluuje. (Dalje sledi.) Ll&tnlca uredništva. G, dop. v 5. Ko je bilii eadiya Številka naSega listft la tiskana, nianio fe niieear vedeli o Kftdevi, na katero ura (tpoiair-jate, řftto tudi nismo mogli uiSeaar „omeniti". Zadnji dnevi pa bo Van iu niui pouSili, da dejBiiïIce razmere bo vse drui^ačuo, uego Bte si jih Vi domiSljevali. Zdi se nam, da bi se Š, prav asa prav moralo f^lositi R. , ÀIl ni res? se dobi skozi celo zimo vsako nedeljo zvečer m eeeefti ■ t Loterijske številke. Gradec 2. novembra 87 74 79 77 41 Trst 9. _21 78 18 62 9 Razglas. Mestno županstvo razpišuje s tem, na podlagi predloga ravnateljstva in [upravnega odbora mestne hranilnice službo hranilničnega uradnika. Plača za sedaj se doloèi na 400 gld, ter se bode po razmerju rastočega prometa povišala. Varščino visokosti letne plače je položiti ali v takih vrednostnih papirjih, ki so dopščeni za nalaganje sirotinakih glavnic, ali v knjižicah kranjskih hranilnic. Prosilec mora biti veáí v knjigovodstvu ter slovenščine v besedi in pisavi papotnoma zmožen. Prošnje, previđene s kolekom 60 kr,, vložiti je do 30. novembra 1895, (208) Mestno županstvo Ifovo mesto, dné 18. oktobra 1896. Supan ; JPerUo. ZAHVALA. Za milo aoiintje mej boleznijo in ob smrti moje nepozftbijive soprogo, gospe Ivane Jereb de Crinis, iireliaiii vaem prijateJjem in aaiancem, posebno za ptidarjene Itrasne vence, ter vsem onim, ki so jo blagovolili spremiti k veSuemn počitka, cajiikre;iejflo Eahvalo. Novo mesto, dné 16. novembra 1895. (245^1) Ivan Jereb de Crints. V resiairaciji pri „vinsU trti" v Novem nifistn Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam v svoji 2alogi fine ruske galoáne (Uberschuhe) iz najboljše tovarne. Imam bogato zalogo dobrega usnja. — Izdeljujem vsakovrstne, tudi najfinejše čevlje. Za dobro in lepo delo jamčim. Velespoštovanjem (946—1) Dim. Stefanovič, Novo mesto. Hlia» na glavni cesti, ki obsega tri sobe, dve kleti in hlev» svinjak, lupe, sadni vrt in njivo je iz proste roke na prodaj ali pa se da tudi v najem. Kupna cena je 2000 gld. Martin Težak, (2383 Sulior St. 14. (324—3) oken (zimskih in letnih) Še dobro ohranjenih. — Več se izvé v lekarni gosp. pl. Sladoeviča v Novem mestu. 3ia prodjtj je neka vrat in vec star n Svartlol Poaor! Varujta se, díl ne botíí otjeLiLi;ji*ni pri HfiV-ypu eliitlnťi kavu.' Dobíč-kaželjnl ljudjo) ěovihIuo poiiii-rojajo Kfitiliroiiiftrjevo kitvo, KatonBjuniljitťdnij^ili ko bele izvirne Kiivoje z litipiaom „Kathneínep". Kathreiner-Kneippova sladna kava jo odiím zdravu in oltUMna primes k bobovi kavi, nftto mi pridelek v celih zmiii; VBaka Škodljiva primes je izključena. Usojam se elavnemii obiinstvu uljudno naznanjati, da je Steinieldska pivovarna bratov Reiningbans v Gradcu v imjiiiij vzel« etaroziiauo sloveèo Hniuorjevo gostilno v Novem iiiestn s kleti iit ledenico vred, in da bom Pf^ 16. noyeiiibni gostilnico zopet otvoril. Potrudit ae bom, koi zastopnik imeiioviiiie pivovarne, íastídi jfoste posLreři x izvrstnimi jedili, uajboljiimi vrstiimi sosolmo rtolciijsltogu Tina, kakor ludi najíiníijšo Stcinrelrtsiio pivo. Za obili obisk se uljudno priporoŽa R. Wellmnnn. NB. Zîiloga pivoviirne RciningluniB nahaja ee v isti hiši. Go spode ^ofítilni^-arje vabini, da bi tu jemali izvrstno marčno iii uležano pivo, ktero je anauo kot jako izvrstno, in Jim zag^otavljam prijazno, fino i« n^jskrbaejšo postrežbo, I— tateri je prvi razred smbje áole ali vsaj ljudsko iolo z dobrim vspeboiii dovršil, vsprejme A vgust Kune, (234-2) trgovina Z mcSanim hlagovi v Vrnovilji. V Bajnofu pri Novem mestu se proda oko ova vagona Km najitoljňo vi'sttf>. ra ,241-1) lodno cenjeno na 4547 flld. in obstoječe iz v jako prijazui, obdani z vinskimi goricami in jedno uro od toplic oddaljeni vasi na lepem kra n stoječe in 90 korakov od farne cerkve oddaljene hiše, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnika, vinogradov in host, 66 proda pud jak« ugodnimi pogoji, — Pojasnila daje C. kr. notarski urad v Mokronogu. (235-3) Nn ianotišlii àoli na (Srmu imajo na prodaj (226-3) presičke yorkširsko pasme, lepo sadno (Irerjc, kakor: Jablane, orehe, hruške, in amer, cepljene in necepljene trte. mr Išče S(î kupiti oprava zašpec. inmanuf. proda alno. u Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo „Dol. Novic". M Uêenca, (24S-1) sprejme se takoj Y Grmovi pekariji na glavnem trgii v Novem mestu. Oskrbništvo grajščine Ruperčvrh prodaja meter dolga in sicer polena na Kuperftvrliu po 220 gld. m», v Novomeato postavljena po 260 gld. m^. — Tako zvan „Piiige holz" na Enperftvrhu po l'60 gld., v Novomesto postavljena po 2 gld. NaroČila sprejema gospod {Sl9—4) Franc Kastelic v Kandiji. lepega vedenja, kateri ima veaelje do trgovinske obrti, 14 let star, od dobrih staršev, zmožen slovenskega in vsaj nekoliko nemškega jezika v govoru in pisavi, VBprej me koj v poduk Jakob Sega, (£86—2) trg, mei. blaga v Skoojatiu pri Makronogu. tik Ločenake ceste, řisto na ravnem, se da za 6 let v najem ali^pa se tudi proda. — Več pové lastnica (231-s) JFa/tii Vepustek. NoTomuto: OdcoTorni tuednUt io»>p BenkovK. — Isdajatelj, Edoinik in tâ«ktur i, Krtlio,