kulturno - politično glasilo '
M PfarrpSstz!
Posebna ponudba S
nogavice za vsako vreme
volna in svila samo	S	18.50
dvojni perlon	S	29.50
perlon taillc-nogavice	S 31,—
Specialna trgovina za nogavice
$CHWAE*Z
jj celovec-klagenfurt, pfarrplatz
5. leto / števitka 51
s v e/o v/->/7-) /n donna čih dogo d ko v
V c« OVCU, one 17. decembra 1953

Cena 1 šiling
Dunajski parlament je govoril
Ravno na isti dan, ko je sv. oče v Rimu otvoril sveto Marijansko leto, je na Dunaju avstrijski parlament govoril odločne besede o vprašanju, ki ne zadeva le Avstrije in nemške manjšine v Južnem Tirolu, marveč interesira vso Evropo.
Le redko kdaj je avstrijski parlament tako soglasen v svojem gledanju kakor je bil dne 8. decembra 1953. Z vso odločnostjo so poslanci vseh strank zahtevali enakopravnost za Nemce v Južnem Tirolu.
Južni Tiral je proti volji naroda po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, ki je bila na strani zmagovalcev. Fažizem je na Nemce v Južnem Tirolu podobno pritiskal kakor na Slovence in Hrvate v Istri in Primorju, vendar so imeli Nemci jk» Avstriji in Nemčiji takrat več zaščite kakor Slovenci in Hrvati po Jugoslaviji.
Med drugo svetovno vojno pa sta Hitler in Mussolini napravila posebno pogodbo, {w> kateri bi morali Nemci na Južnem Tirolskem in tudi v Kanalski dolini prodati svoja posestva in se preseliti v Nemčijo. Pri prvotnih zmagah nemške vojske na raznih frontah je bilo navdušenje Nemcev tudi v Italiji tako veliko, da so v velikem številu res sledili pozivu „Heim ins Reich”.
Saj smo na Koroškem sami doživeli, da so Nemci iz Kanalske doline zasedli kmetije slovenskih kmetov in to v popolni veri, da res Hitler določa novi evropski red.
_ Eno moramo pri vsem tem jasno ugotoviti: Nemci v Južnem Tirolu in tudi v Kanalski dolini so na poziv materinskega naroda prostovoljno zapustili svoje domove, na katerih so stoletja živeli; zato nosi materinski nemški narod največji del odgovornosti. Praktično je bilo to razprodajanje zemlje, ki je bila dejansko stoletja v nemških rokah. Sicer pa smo to sliko videli tudi na vsem Vzhodu, kjer so svoj čas živele nemške manjšine. Ugotoviti moramo tudi, da je bil pri nas na Koroškem položaj povsem drugačen. Ne prizadeti sami in ne materinski narod ni pristal na izseljevanje in preseljevanje, ampak je bilo to izrazito nasilje z nemške strani. Kljub tej bistveni razliki položaja pri nas in v Južnem Tirolu, smo Slovenci na Koroškem ra-
zumeli in pozdravili odločen nastop avstri skega parlamenta za svoje sonarodnjake Južnem Tirolu. Avstrijski parlament r imel samo pravice, marveč je imel dolžnos tla se zavzame za Nemce, katerim kiju vsem pogodbam in mirovnim določilor Italijani nočejo priznati tistih pravic, ki ji zdrava demokracija, naravni in božji zakoi določajo.
V polnem obsegu razumemo zaskrbljt nost avstrijske javnosti nad pritokom Ita lij a nov iz vse Italije v Južni Tirol, ker s na ta način zožujejo življenjske možnost tlomačega prebivalstva. Italija je v mirovr pogodbi v Parizu leta 1946 podpisala, d bo dala Južnemu Tirolu narodno avtom mijo - samoupravo, da bo dovolila vrnite vseh onih Nemcev v Južni Tirol, ki so poti legli Hitlerjevi propagandi in zapustili sve jo domovino. To so bili osnovni pogoji, <1; je Italija tudi po drugi svetovni vojni, ki je bila sama na strani premaganih, zope dobila na mirovni konferenci priznan |u> ni Tirol.
Sila počasi se smejo vračati Nemci v Južni Tirol iz Avstrije in Nemčije in ko so se vrnili, seve še zdaleč ni rešeno premoženjsko vprašanje, ni rešeno vprašanje dela in službe, tako da stojijo ti Nemci v neki gospodarski praznini. Namesto da bi Italijani dali pokrajini Božen samoupravo, ki je predpisana jh> mirovni pogodbi, so združili Trident in Božen v eno celoto in tako vzeli Nemcem večino v bocenski pokrajini, četrt milijona Nemcev je po teh odredbah prizadetih in končno je to le en slučaj v Evropi, ki ne kaže poti naprej v Združeno Evropo, marveč v čas velike in na j večje nacionalne nestrpnosti.
Težkoče Atlantske zveze
le dni je bilo v Parizu posvetovanje vrhovnega sveta Atlantske zveze. Zato so se zbrali v Parizu zunanji, finančni in obrambni ministri 14 držav, ki so članice Atlantske zveze. Ministri so se posvetovali najpre-je o ukrepih v preteklem letu, ki so pripomogli do večje udarne sile držav Atlantske zveze. Glavni del posvetovanja pa je bil posvečen delu v bodočnosti. Pri tem so ugotovili, koliko bodo mogle posamezne države doprinesti k oborožitvi sil Atlantske zveze.
• Vseh 14 držav Atlantske zveze je v letu 1953 izdalo za skupno oborožitev preko 72 milijard dolarjev. Ta vsota pa bo gotovo v prihodnjem letu 'še večja. Ameriški vojni minister je obljubil, da bodo Združene države dobavile Evropi nove vrste orožja. Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze general Gruenther pa je izjavil, da je bilo napredovanje Atlantske zveze v vojaškem oziru v preteklem letu naravnost fantastično, to je čudovito.
Odločna zahteva Amerike Največjo pozornost pa je na posvetovanju ministrov Atlantske zveze izzvala izjava ameriškega zunanjega ministra D ul lesa’ Ta je zahteval, naj bi onih šest držav, ki so podpisale pogodbo v Evropski obrambni zvezi, po svojih parlamentih to obrambno pogodbo čimprej odobrile. Dokler ta pogodba ni odobrena, tako dolgo tudi Atlantska zveza nima prave udarne sile. Ako pa bi se zgodilo, da bi ne prišlo kmalu do odobritve pogodbe o Evropski obrambni zvezi, bo morala Amerika preusmeriti svojo doseda-
njo politiko z ozirom na Evropo. To bi pa pomenilo, da je Evropa prepuščena sama sebi, kar pomeni z drugimi besedami samomor Evrope, ki bi bila v kratkem na milost in nemilost izročena Sovjetski zvezi.
Na take odločne besede ameriškega zuna-n jega ministra je bil odmev zelo različen. Amerikanci seveda zagovarjajo svojega zu-nanjega ministra, ki je zaradi dolgega zavlačevanja odobritve pogodb o Evropski obrambni zvezi končno moral govoriti odkrito in odločno. Francozi se čutijo s to izjavo ameriškega zunanjega ministra najbolj prizadete in odklanjajo način, kako je to Dulles povedal, ker si Francozi ne bodo pustili diktirati od nikoder in od nikogar, kako naj glasujejo v parlamentu. Holandski zunanji minister je označil Dullesovo izjavo kot zelo pomembno. Isto je dejal tudi italijanski ministrski predsednik Pella, britanski zunanji minister pa še ni hotel dati nobene izjave. — Take Dullesove izjave pa se veselijo nasprotniki Evropske obrambne zveze, ker mislijo, da so s to izjavo Francozi tako prizadeti v svoji časti, da bo sedaj še težje doseči odobritev pogodbe o Evropski obrambni zvezi.
Ob zaključku posvetovanja vrhovnega sveta Atlantske zveze pa so navzoči ministri soglasno sklenili ojačenje vseh vojnih sil Atlantske zveze na kopnem, v zraku in na morju. Prihodnja seja ministrov Atlantske zveze bo spet v Parizu dne 4. aprila prihodnjega leta, ko bo obletnica slovesnega podpisa pogodbe o Atlantski zvezi.
Trst - spet odložen
V ponedeljek, dne 14. decembra, je bila seja Svetovnega varnostnega sveta, da se posvetuje o rešitvi tržaškega vprašanja. Pri tem je predlagal ameriški zastopnik, naj bi bilo posvetovanje o tržaškem vprašanju odloženo za nedoločen čas. Svoj predlog je u-temeljil s tem, da je treba zaznamovati po-mirjenje v tržaškem sporu, odkar sta obe prizadeti državi, to je Jugoslavija in Italija, umaknili svoje čete iz obmejnega ozemlja. Zato naj bi Varnostni svet počakal na uspeh medsebojnih diplomatskih razgovorov med zastopniki obeh prizadetih držav.
Zastopnik Sovjetske zveze Andrej Višinski je nasprotoval predlogu Združenih držav in je zahteval, naj Varnostni svet takoj razpravlja o tržaškem vprašanju in o imenovanju. guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje.
Predlog zastopnika Združenih držav je
Kakor pozdravljamo na eni strani korake, ki jih je dunajski parlament dne 3. decembra 1953 podvzel za svoje sonarodnjake v Južnem Tirolu, tako smo ravno ob tej priliki prisiljeni, da povemo in ponovimo svoje stališče k razmeram na Koroškem. Nemci v Južnem Tirolu imajo pravico nemških ljudskih in srednjih šol. Nam na Koroškem pa se odreka celo pravica do dvojezične ljudske šole. Nemci v Južnem Tirolu so v upravičenem boju proti priselje-vanju italijanskega prebivalstva iz Italije v Južni Tirol, mi pa moramo ugotoviti, da so se k nam okoli leta 1930 priseljevale nemške družine iz vzhodne Prusije in so tukaj nakupovale z. javnim denarjem posestva iz slovenskih rok. Na stotine je v tistih letih šlo posestev v nemške in protestantovske roke. Vloga teh družin se je jasno izkazala 25. julija 1934 in marca 1938.
Upravičeno sc Nemci v Južnem Tirolu pritožujejo, da število italijanskih uradnikov mnogo presega število nemških uradnikov. Mi na Koroškem pa moramo ugotovi-ti,.da celo tiste učitelje, ki so jih izobrazili na domačem učiteljišču v Celovcu za dvojezične šole, ne pustijo v služim. Nasprotno, pod patronanco deželne vlade služ-
bil sprejet z veliko večino in so bile seje Varnostnega sveta zaradi tržaškega vprašanja odložene za nedoločen čas.
Jugoslovanska zvezna skupščina
Na podlagi čl. 221 zakona o pravicah in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev, sta predsednika jugoslovanskega zveznega sveta in Sveta narodov jugoslovanske Ljudske skupščine sklicala prvi sestanek zvezne Ljudske skupščine, izvoljene na volitvah od 22. do 24. novembra 1953, na dan 24. decembra za 11. uro dopoldne v Beograd.
Ko bodo narodi vsega sveta praznovali sveti1 večer v spomin na največji dogodek odrešenja, se bodo poslanci novoizvoljene jugoslovanske skupščine sestali k delu, da bi tako tudi na zunaj pokazali, da Božiča ni več.
bujejo na dvojezičnih šolah učitelji, ki slovenskega jezika niso zmožni. Na Koroškimi gre položaj celo tako daleč, da pri določevanju nadzornika za vse ljudske šole, torej tudi za dvojezične, ne upoštevajo potrebe, da mora nadzornik znati tudi oba deželna jezika, če hoče res pravilno izpolniti svoje mesto.
Mislimo, da ne izdamo nobene tajnosti, če povemo, da se italijansko predstavništvo v Celovcu in na Dunaju tudi zelo zanima za razmere slovenske skupnosti na Koroškem. želeli bi le, da bi moglo dobiti to italijansko predstavništvo o razmerah na Koroškem tako sliko, da bi koristila tudi Nemcem v Južnem Tirolu. Do sedaj po vseh izkušnjah tu in tam tega ne bi mogli trditi.
Kar se dogaja v Južnem Tirolu in tudi to, kar se dogaja pri nas, ni in ne more biti l>ot v Združeno Evropo. Kljub vsem težavam, ki sc porajajo in ki so ostanki nekdanje miselnosti, verujemo v bodočnost Evrope in v zmago pravice za vse. Ta velika vera pa nam daje tudi tisto notranjo silo, da Ix>mo vse svoje delo usmerili v bodočnost, ki bo prav gotovo premagala vse narodne nestrpnosti in dala vsakemu svoje.
ISMA’IL EL-AZHARI
predsednik sudanske stranke Nacionalne zveze, ki je dobila pri volitvah večino in ki zagovarja zedinjenje Sudana z Egiptom (USIS).
KRATKE VESTI
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je v Avstriji dva milijona in 138.000 stanovanj. Od leta 1945 dalje je bilo zgrajenih preko 222 tisoč novih stanovanj, od tega na Koroškem okrog 20.000.
Dne 2. decembra je umrl na Tirolskem v 87. letu starosti župnik Sebastian Rieger, ki je bil znan v vseh alpskih deželah in tudi pri nas kot ljudski pisatelj: pod imenom Reimmichl.
Pomladanski velesejem na Dunaju bo v tednu od 14. do 21. marca 1954. Zanimiva bo zlasti v okviru velesejma mednarodna avtomobilska razstava.
Na seji Donavske komisije v Galacu v Romuniji je bil izvoljen za glavnega tajni-ka te komisije jugoslovanski zastopnik Gjurič. S tem je odstranjen verjetno spor med Sovjetsko zvezo in kominformskimi obdonavskimi državami ter Jugoslavijo z ozirom na plovbo po Donavi.
V	ameriškem kongresu preiskujejo, kako je prišlo do sovjetske zasedbe treh baltskih držav (Litva, Letonska in Estonska), kar sta sporazumno sklenila takratni nemški zunanji minister Ribbentrop in sovjetski zunanji minister Molotov.
Za volitve predsednika francoske republike, ki bodo dne 17. decembra, je določila socialistična stranka kot svojega kandidata prejšnjega guvernerja Alžira, Marcela Naa-gelen-a.
Finski predsednik Paasikivi je sklenil razpustiti finski državni zbor, nove volitve bodo v marcu leta 1954.
Do 10. decembra je pribežalo iz Vzhodne Nemčije v zapadni del Berlina 300.000 beguncev, to je letos skoraj za 200.000 več kakor pa v celem letu 1952.
Prebivalstvo Sovjetske zveze je v zadnjih treh letih narastlo skoraj za 10 milijonov in šteje danes Sovjetska zveza okrog 2i0 milijonov prebivalcev.
Sovjetska zveza je v zadnjih mesecih po Angleški narodni banki prodala v inozemstvo za 124 milijonov dolarjev zlata in drugih žlahtnih kovin, da bi s tem omogočila uvoz nekaterih nujnih potrebščin.
V	torek, 15. decembra, je stavkalo 24 ur v Italiji vse industrijsko delavstvo kovinske, kemične in tekstilne industrije. V stavki je bilo okrog šest milijonov delavcev.
Zaradi goste megle je zavozil blizu Bruslja v Belgiji brzovlak v lokalni osebni vlak, štirje potniki so bili mrtvi, 29 pa je bilo težje ranjenih.
Pri Nagapuru v Indiji je treščilo na tla }K>tniško letalo, 13 potnikov je bilo mrtvih, — V Teksasu v Združenih državah je v snežnem viharju zadel bombnik v 2.000 m visoko goro in se raabil, vseh devet potnikov je bilo mrtvih.
Politični teden
Po svetu ...
Konferenca šefov treh zapadnih velesil na Bermudskih otokih se je končala kot je bilo predvidevati. Prinesla ni kaj jasnih odločitev, ker jih tudi ni mogla. Predstavniki treh zapadnih sil so s1! pojasnili svoja stališča, za katera so v splošnem že vedeli, potem pa so, ta več drugi manj,, popustili in prišli do nekaterih skupnih zaključkov.
N ajpom emlbn e j ši je gotovo ta, da se bodo verjetno 4. januarja 1954 v Berlinu sestali zunanji ministri treh zapadnih sil in Sovjetske zveze. Zapadne sile so torej pristale na noto Sovjetske zveze iz preteklega meseca, ne da bi stavile kake pogoje zaporednosti točk, o katerih naj bi govorili. Govorili bodo pa v glavnem o Nemčiji in mogoče tudi o Avstriji. Nadalje so govorili na Bermudih, kako bi zalepili tržaško razpoko in seveda tudi, kako bi vzporedili svojo zunanjo in vojaško politiko napram Sovjetski zvezi.
Izid konference na Bermudih je značilen za sedanji položaj v svetu, oz. med Zapadom in Vzhodom
Od treh se menda nobeden ni vrnil zadovoljen. Francoski predsednik Laniel je sredi pogovorov zbolel, nadomestil ga je
njegov zunanji minister Bidauit. Toda ne prvi ne drugi nista hotela ali mogla dati ameriškemu zavezniku zagotovila, da bi Francija v doglednem času sprejela članstvo in obveze v Evropski obrambni zvezi; ta j,e namreč nepotrebna, dokler se še da govoriti z Rusi. Oba Francoza sta še pripovedovala, da je pri njih doma mnogo zdraž-ibe, ker jih vojna v Indokini (kjer se borijo Francozi proti komunistom tudi v interesu Amerike) mnogo stane; da se narod hudo upira, ker hočejo Amerikanci oborožiti Nemce, ne da bi Francozom dali, kaka jamstva itd. Radi tega naj bi bil po francoskem prepričanju primernejši sporazum z Rusi; saj potem ne bi bilo treba nemških divizij in bi tudi vojna v Indokini splahnela.
Angleži so po svoji preizkušeni navadi igrali vlogo tretjega — se hudovali nad Francozi, zraven pa pridno vlivali vodo ameriškemu prijatelju, ki je končno pristal na bližnje posvete s Sovjeti.
Govor predsednika Eisenhovverja o strašnih nevarnostih za vse človeštvo, katere prinaša silen razvoj atomske fizike
Nedvomno je ameriški predsednik pred vsem svetom hotel povedati tole: spričo dejstva, da že številne države posedujejo atomska orožja, ni nobenega jamstva več, da bi katerakoli velesila mogla v bodočnosti obdržati ali dobiti tako prednost v tem o-rožju, da bi ji bila zmaga že vnaprej zagotovljena. V jasnih in točno orisanih stav-kih je pozval narode in njih vlade — predvsem seveda Sovjetsko zvezo — naj bi prenehale s tekmovanjem v atomski oborožitvi, ki more privesti samo do katastrofe. Atomska energija naj bi se uporabljala v človdštvu koristne s vrh e in v tej zvezi je Eisenhower povedal, v koliko je v tem oziru Amerika že storila.
Eisenbower je govoril pred Glavno skupščino zveze narodov, potem ko se je vrnil z Bermudov. Politično vzeto: s tem govorom je nedvomno hotel pred svetovno javnostjo podkrepiti ameriško stališče, ker je bilo to zanj z ozirom na rezultat bermudske konference zelo potrebno. — če pomislimo na prej omenjene tri stvari, o kate-
rih so se trije na Bermudih pogovarjali, — potem je njegov govor najbrž rezultat sporazuma o tretji točki: o vzporeditvi zunanje in vojaške politike treh zapadnih sil napram Sovjetski zvezi.
Odmev iz Moskve ni odklonilen
Časopisna poročila pravijo, da bodo v Moskvi Eisenhowerjeve predloge o atomski kontroli resno proučili. To končno ne more biti kaj slabega. Iz izkušenj vemo, da je po zadnji vojni redko katera velesila rekla takoj „da”, medtem se verjetno ne bo začela kaka ,atova” doba, temveč stare razprtije z novimi besedami.
‘V zvezi z Bermudi, oz. sedanjo politično situacijo v Evropi, je treba spet omeniti jbolnega človeka” ob reki Seini, to j,e Francoze. Ti so zelo zmešali štrene mnogim, ki jih tako radi bolne in nesposobne imenujejo. — Mogoče pa bi ti bolje zadeli, če bi jih imenovali po Znani MOliere-jevi komediji: ..Namišljeni bolnik”. — Če je za Francijo koristnejše, — za Združeno Evropo gotovo ni — če je Francozom uspelo potisniti evropski politični voz na drugačen tir. To je tir, na katerem je vozni red Evropske obrambne skupnosti nekoliko v ozadju. Ali pa precej., kljub temu, da je govornik francoske vlade izjavil, da Francozi ne bodo šli
Rusom na limanice. Moskva je namreč zadržanje Francije na Bermudih le preveč toplo pozdravila. Razen tega ima v zadnjem času sovjetski radio izredno mnogo sporeda francoske glasbe in francoske postaje oddajajo dokaj več ruske glasbe ...
Nemški kancler Adenauer je bil v Parizu Mnogi ameriški časopisi so v zadnjem času očitali Francozom, da smatrajo Nemce za večje sovražnike kot Sovjete. Francozi pa Amerikancem odvračajo in jim očitajo, da smatrajo Amerikanci Nemce za svoje 'boljše prijatelje kot Francoze. Adenauerjev obisk pri Bidault-ju je pokazal, da je sedanji nemški kancler spreten in hiter politik. Ker je prav v sedanjem času potovala skupina francoskih politikov po Poljski in predvsem po tistih deželah, ki so bile po zadnji vojni priključene Poljski, je bilo treba o-hrabriti tiste francoske prijatelje zavezništva z Nemčijo, od katerih odločnega zadržanja jie odvisna usoda Evropske obrambne zveze.
Okrog Trsta ho najbrž še živahno Čete ob meji sta Italija in Jugoslavija odmaknili, besedo imajo spet politiki. Tudi na Bermudih so govorili o tem. Baje sta obe anglosaški velesili izjavili, da v načelu vztrajata na svoji izjavi z dne 8. oktobra, po kateri naj bi cona A Svobodnega tržaškega ozemlja prišla pod Italijo. Razen tega je potrebno pripraviti Jugoslavijo in Italijo do udeležbe na konferenci petih. — Jugoslavija naj bi pristala na to, da bi Italija prevzela vso upravo Trsta cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, razen policije. Rim je bil kaj za to, Beograd pa ne. Razumljivo. Poleg uradne obstoja verjetno že sedaj nezakonita i talij ansko-iredentističma organizacija. Ta bi potem dobila zakonito zaščito in prva ostala zgolj kulisa. Potem bi od sedanje, kolikor toliko samostojnosti Trsta, ostalo toliko kot nič. Če ob zadnji napetosti še ni uspelo Obesiti italijanske zastave — bi ta stvar bila čez nekaj mesecev sama na sebi malenkost. Taki ukrepi bi Italijo skozi stranska vrata privedli v Trst.
V tem 'položaju je treba zabeležiti še nekaj dogodkov na diplomatskem področju.
Varnostni svet se je pečal s tržaškim vprašanjem, ne da bi prišlo do kake odločitve. — časopisi pišejo, da se je položaj vlade italijanskega ministr. predsednika Pella poslabšal prav radi tržaškega vprašanja. Tudi štrajki v Italiji so v zvezi s tem. Pella je obljubljal Italijanom Trst — v veliki meri zaradi prestiža svoje vlade. To je spet dokaz, da je Trst v prvi vrsti prestižno vprašanje italijanskih političnih strank in manj resnično nacionalno italijansko vprašanje.
... in pri nas v Avstriji
Poslanci v avstrijskem državnem zboru še vedno razpravljajo o proračunu za leto 1954. Pri tej razpravi se gre bolj za zunanjost kakor pa za proračun sam. Saj je že v naprej določeno, da bo proračun na koncu dolgih govorov sprejet tak kakor je bil predložen, čudno bi pa zgledalo, da bi poslanci takoj ob predložitvi proračuna glasovali, ne da bi preje pokazali, kaj znajo povedati. Zanimivo pri teh razpravah je tole: v parlamentu, kjer so skupno štiri stranke (OeVP, SPOe, VdU in komunisti) so tri stranke vladi nasprotne, dve stranki sta pa v vladi, torej za vlado. Skupno da to pet strank. To se pravi, da je ena stranka v vladi in istočasno v opoziciji. To so socialisti, ki podpirajo z vso silo svoje ministre. Kadar pa gre za proračun ministrstva, kateremu ne načeluje socialist, so pa v opoziciji.
To se je posebej pokazalo pri ministrstvu za prosveto in pa pri ministrstvu za zunanje zadeve. Ko so govorili v parlamentu o proračunu zunanjega ministrstva, so uporabili to priliko, da so govorili vsi zagovorniki za pravice nemških južnih Tirolcev. O tem pa pišemo posebej v uvodnem članku, katerega naj bi vsi bralci pazljivo prebrali.
To priliko je izrabil socialistični poslanec dr. Koref, da je vzel naj preje v zaščito bivšega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja, nato pa j,e zelo ostro napadel novega zunanjega ministra dr. ing. Figla. Po njegovem prepričanju avstrijsko ljudstvo ne more razumeti, zakaj je moral odstopiti prejšnji zunanji minister, še manj more razumeti, kako je mogel postati zunanji minister ravno bivši kancler ing. dr. Figi. Zato tudi — vse po trditvi socialist, govornika — avstrijsko prebivalstvo ne more pozdraviti take zamenjave. — Na te trditve socialističnega govornika so vsi poslanci OeVP zapustili dvorano in so se vrnili šele, ko je socialistični govornik svoj govor končal. Nato je takoj odgovoril glavni tajnik OeVP, poslanec dr. Maleta. V svojem odgovoru je ta dejal, da si OeVP ne pusti in ne bo pustila predpisovati, kakšne poslance naj predlaga za ministre. Ako pa ministri, ki so člani OeVP, socialistom niso po volji, se čudi, kako morejo biti z njimi še skupaj v vladi. Končno je dr. Maleta poudaril, da državni zbor ni nobeno socialistično zborovanje in more zato vsakdo zahtevati v govorih poslancev več resnosti.
Pri razpravi o prosvetnem ministrstvu so govorili izčrpno tudi o zdravi družinski politiki, ki bi morala biti očividna v državnem proračunu, kar pa ni, ali vsaj ne v zadostni meri. Saj je mogoče pravilno urediti družbo samo na zdravi in urejeni družini. Danes pa je v Avstriji letno 5000 ločitev zakonov, 42 odstotkov zakoncev je brez otrok in polovica samo z enim otrokom. Na Dunaju je več pogrebov kakor pa krstov. Ako bo šlo tako naprej, bo v 15 do 20 letih postalo nemogoče tudi vse socialno zavarovanje, ker bo preveliko število onih, ki bodo imeli pravico do socialnega starostnega podpiranja, premalo pa bo število onih, ki naj bi s svojim delom te starostne rente omogočili. — Pri razpravi o ministrstvu za socialno politiko so govorniki navajali, da bo prejemalo sredi leta 1954 rento iz socialnega zavarovanja G34.000 oseb. Ker je število onih, ki prejemajo rente, tako veliko, je tudi razumljivo, da si hoče vsaka stranka pridobiti zaupanje teh socialnih podpirancev, saj pomeni to več kot pol milijona glasov pri vsakih volitvah. Kdor bi imel za sebe samo rentnike, ta bi imel večino v državi.
Ta teden bo- nadaljeval državni zbor še z razpravo o državnem proračunu, kakih posebnosti pa pri teh razpravah ni pričakovati.
Tudi koroški deželni zbor bo začel v četrtek, dne 17. decembra, razpravljati o koroškem deželnem proračunu za leto 1954. Ta proračun je bil sedaj nad 14 dni v razpravi odbora za proračun. Z nekaterimi spremembami je odbor vrnil predlog proračuna deželnemu zboru.
Za boljše gozdarstvo
Koroška že sama na sebi ni bogata dežela. Ima premalo industrije, zemlja ni ro-
dovitna, kmetijstvo ni zadostno organizirano. Skoraj edino naravno bogastvo so gozdovi. Že leta in leta pa iz teh gozdov jemljemo več kakor pa v njih priraste. Prirast v naših gozdovih ni povprečno večji kakor pa 3 kub. metre letno na hektar. Velik del naših kmečkih gozdov pa more računati z letnim prirastom, ki je komaj 1.5 do 1.8 kub. metrov letno na hektar. Sklicevanje na našo slabo zemljo je 'popolnoma neopravičeno. Saj gotovo na Predarlskem in v Švici zemlja ni boljša. Kljub temu pa tam doseže prirast tudi v kmečkih gozdovih letno mnogo več. Ta prirast je 4 do 6 kub. metrov na Predarlskem in 6 do 14 kub. metrov v Švici. To se pravi, da tam znajo za gozd boljše skrbeti.
Tega boljšega oskrbovanja gozdov pa se morajo gozdni posestniki šele naučiti. Zato je kmetijisko ministrstvo, sporazumno z gozdarskim nadzorništvom koroške deželne vlade, ustanovilo ob Osojskem jezeru novo gozdarsko šolo, ki naj izvežba dobre gozdne .posestnike in dobre oskrbnike gozdov ter tudi dobre gozdne delavce.
V soboto, dne 11. decembra, je bila otvoritev te šole. Ob otvoritvi je podal daljše strokovno poročilo o stanju gozdarstva na Koroškem deželni gozdarski direktor, dvorni svetnik dipl. ing. Niemetz. Vodstvo šole je v rokah višjega gozd. komisarja dipl. ing. Mosser-ja. — Upamo, da si bodo na tem učnem zavodu mogli pridobiti potrebnega strokovnega znanja tudi gozdni posestniki, gozdarji in delavci z naših krajev. V tej novi šoli za pravilno gozdarstvo in za pravilno izkoriščanje naših gozdov naj bi se kmečki gozdni posestniki naučili pravilnega gospodarstva, naučili naj bi se pravilnega vzgajanja gozda, naučili naj bi se, kako je mogoče na isti površini, namesto samo 1.5 do 2 kubičnih metrov, dobiti v enem letu tudi pri naših razmerah do 6 in tudi do 10 kubičnih metrov prirastka. Razen tega pa naj bi se vsi posestniki gozdov v tej šoli naučili, da so sicer oni lastniki gozdov, da pa je ta lastnina socialno omejena. To se pravi, da so z lastništvom
REININGHAUS
ftiniinadits-^ofH
gozdov prevzeli posestniki tudi velike socialne obveznosti, obveznosti do skupnosti. To pa jim že samo na sebi veleva, da z gozdovi pravilno gospodarijo, da poizkušajo torej doseči v gozdovih čim večji prirast. S tem ne bodo koristili samo sebi in svojim naslednikom, ampak skupnemu narodnemu gospodarstvu in vsemu narodu.
Za SvoMno tržaško ozesuije
Dne 3. decembra t. 1. je bila v Trstu v prostorih Fronte za neodvisnost Trsta časnikarska konferenca, ki so jo sklicale Slovenska demokratska zveza, Tržaški blok in Fronta za neodvisnost. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da more samo vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja v celoti dokončno in zadovoljivo rešiti tržaško vprašanje in vzpostaviti most sprave, razumevanja iin sodelovanja med obema sosedama Svobodnega tržaškega ozemlja, to je med Jugoslavijo in Italijo.
Tiskovne konference so se udeležili zastopniki tržaških in tujih listov, agencij, in radijskih poročevalnih služb. Med drugimi so bili navzoči tudi zastopniki ljubljanskih listov ter Radia Beograd.
O narodnostnem vprašanju v zvezi s Svobodnim tržaškim ozemljem je govoril v slovenščini predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Josip Agneletto. Zaradi zanimivosti bomo njegov govor v izvlečku priobčili v prihodnji številki „Našega tednika”.
Na Bermudskih otokih so se sestali francoski ministrski predsednik Laniel, ameriški predsednik Eisen-hower in pa britanski ministrski predsednik Churchill. (USIS)
Občina najmanjša upravna celica
(Nadaljevanje)
V	zadnji številki „Našega tednika” smo /pisali o nalogah, ki jih ima občina v lastnem delokrogu občine. Danes hočemo napisati nekaj o nalogah v prenešenem delokrogu.
V	prenešenem delokrogu so vse naloge, katere je deželna vlada prenesla na občine. Te naloge so:
a)	sodelovanje pri skrbi za prehrano prebivalstva;
b)	sodelovanja pri prijavah. Vsak tujec, ki v občini prenoči, se mora prijaviti;
c)	če finančni urad zahteva glede davko-plačevallcev pojasnila, jih mora občina dati;
d)	pojasnila deželnemu invalidnemu uradu, to predvsem v zadevah raznih rent, ki se ravnajo po premoženjskem stanju prosilca;
e)	občina mora sodelovati pri sestavljanju seznamov porotnikov;
f)	v občinah z nad 3.000 prebivalci je občina tudi dolžna pomagati pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
V	vsem prenešenem delokrogu se mora občina ravnati po navodilih in predpisih okrajnega glavarstva in deželne vlade. Župan je dolžan, da take predpise izvaja.
ORGANI OBČINE
1.	župan;
2.	občinsko predstojništvo,
3.	občinski svet.
Župan je izvršilni organ občinske uprave. Dolžan je izvajati sklepe občinskega sveta. Župan pa ima tudi pravico, da v gotovih vprašanjih odloča sam, tako n. pr. dovoljenja za stavbe, potrebni ukrepi v cestnem prometu, odstranjevanje snega pozimi, odredbe v slučaju poplav itd.
Župan je vrhovni poveljnik požarne bramlbe. Oin vodi in sklicuje seje občinskega sveta, zastopa občino na zunaj, je torej zastopnik občine, medtem ko podžupan ni zastopnik občine, marveč le zastopnik župana. Pravni zastopnik občine je le žu-
PREPROGE
POHIŠTVENO BLAGO
ZAVESE
P R A U S E
Celovec, Bahnhofstr. 8, Fleiscfimarkt 9
pan. Dokumente, kakor na primer domovinske liste”, mora podpisati župan lastnoročno in pristaviti občinski pečat. Najemanje posojil je navezano na sklep občinskega sveta in na sopodpis še drugih odbornikov. Župan ima nadzorstvo nad občinskimi nastavljena, odpust občinskih nastavljencev pa je izključna pravica in dolžnost občinskega sveta, torej cdega odbora.
OBČINSKO PREDSTOJNIŠTVO
Občinsko predstojništvo sestoji iz treh članov, ki so: župan in dva druga člana ob-
činskega odibora; prvi teh dveh je podžupan in zastopa župana le v slučaju daljše odsotnosti. V večjih občinah je tudi delo razdeljeno vsaj na može občinskega pred-stojništva’, podobno kakor imamo pri deželni vladi razne referate, n. pr. za šole, za ceste in stavbe, za socialna vpraSanja itd. V malih občinah vodi vse posle župan s svojimi občinskimi nastavljen,ci.
OBČINSKI SVET
Občinski svet ima od občine do občine različno število članov. To določa deželni zakon. Danes je v veljavi deželni zakon z dne 23. 7. 1949 in predvideva sledeče število članov občinskih odborov.
Občina do 500 prebivalcev ima 8 odbornikov;
od 501 do 1000 prebivalcev ima 10 odbornikov;
od 1001 do 2000 prebivalcev ima 12 odbornikov;
od 2001 do 3000 prebivalcev ima 14 odbornikov;
od 3001 do 6000 prebivalcev ima 16 odbornikov;
od 6001 do 10.000 prebivalcev ima 20 odbornikov;
nad 10.000 prebivalcev ima 24 odbornikov.
NALOGE OBČINSKEGA SVETA
1.	Uprava in razpolaganje z občinskim premoženj,cm.
2.	Pregled občinskega proračuna.
3.	Nastavljanje in odpuščanje občinskih nastavljencev.
Idealno darilo . . .
palhers
Kovinski boni
časovno veljavni za nakup vsakega blaga
4.	Najemanje občinskega posojila.
5.	Prevzemanje jamstva.
6.	Volitev župana.
7.	Občinski svet določi tudi odškodnino za župana (v zadnjem času pa je to na Koroškem uredila deželna vlada.)
(Dalje sledi.)
Naravna in nadnaravna pravica”
Pravičnost je temelj kraljestev'
se glasi;
Najvišje pravilo pravičnosti Daj vsakemu, kar mu gre!
Papež Pij XI. je rekel škofu iz Osnabrli-cka na Vestfalskem, Berningu:
„Naravna in nadnaravna pravica vernikov je, da slišijo božjo besedo v cerkvi in da molijo in pojejo v cerkvi v svojem materinskem jeziku.” — Istotako je naravna in nadnaravna pravica vernikov, da se spovedujejo v svojem materinskem jeziku.
To velja za ves katoliški svet, to velja tudi za Koroško. Naravna in nadnaravna pravica slovenskih vernikov na Koroškem je, da slišijo božjo besedo, da molijo in po-jejio v cerkvi v materinskem slovenskem jeziku. To je tudi naša zgodovinska pravica! Odkar te cerkve stojijo, se je oznanjevala v njih božja beseda in se je pelo in molilo v njih v našem slovenskem jeziku!
Kdor torej, danes krati našim ljudem na Koroškem te pravice, ta hudo greši proti pravičnosti!
Tržaški list „Demokracija” pripoveduje, da so v Beneški Sloveniji verniki neke župnije šli k višji cerkveni oblasti prosit, da jim pošlje slovenskega duhovnika. Generalni vikar pa jim reče: „Kako je to? Toliko let ste že pod Italijo in še se niste naučili laščine?”
Kaj pa, če bi kdo Francoze ali Lahe v Švici vprašal: „Toliiko let ste že v Švici, pa še se niste naučili nemščine?” Kaj, bi mu odgovorili? Mislim, da bi mu rekli; „Tu ne gre za to, če znamo nemško ali ne, marveč naša naravna in nadnaravna pravica je, da slišimo božjo besedo v cerkvi v svoji
bilo, če bi „Toliko let
materinščini!” — Podobno bi kdo rekel Flamcem v Belgiji: ste že v Belgiji, pa se še niste naučili francosko?” Oni bi mu pač rekli: „če mi znamo francosko ali ne, to je naša sltvar, toda mi terjamo svojo pravico, da slišimo božjo besedo v cerkvi v svojem materinskem jeziku!”
Isto velja za Koroško. Nemci so nam pred' iin po plebiscitu slovesno obljubili naše narodnostne pravice, torej tudi pravico do našega jezika v cerkvah. Poleg tega pa imamo tudi, neglede na te obljube, naravno in nadnaravno pravico do našega jezika v cerkvi. Nihče nima pravice nam teh pravic kratiti!
Čudne razmere morajo vladati doli v Beneški Sloveniji. Imenovani tržaški list še poroča, da so prišli na višjo cerkveno oblast še iz neke druge župnije prosit za slov. duhovnika. Pa so dobili odgovor: „Kaj pomeni to? Mar ne veste, da onstran meje preganjajo vero?” — čuden odgovor! Mar je zato, ker nekje preganjajo vero, dovoljeno delati krivico? Mar naj, zato narod izgubi svojo naravno in nadnaravno pravico?
Ponovno sem slišal besede: »Velika, krivica je, da škofijstvo slovenske duhovnike na Koroškem pošilja na nemške fare, na slovenskih farah pa nastavlja nemške duhovnike, ali pa jih pusti prazne!”
Nemci so velik narod, si bodo že znali pomagati. Bodo že dobili duhovnike, ki jih potrebujejo. — A kar se zdaj prakticira na Koroškem, to je nekaj čisto novega. Do-
bijo se slučaji, da dolga leta pastirujejo na od nekdaj slovenskih farah nemški duhovniki, ki ne znajo ne slovensko pridigo-vati, da, niti slovensko spovedovati, tako da slov. verniki od njih leto in dan ne slišijo pri pridigi slovenske besede in se pri njih niti spovedati ne morejo. Ali pa je spoved taka, da so spovedanci v skrbeh, ali jih je nemški spovednik sploh razumel. In vendar bi moral duhovnik znati jezik ljudstva, njegova dolžnost je, da zna slovensko oznanjevati božjo besedo! In dolžnost duhovnikova je, da razume jezik svojih spovedancev in sploh da zna slovensko spovedovati!
Ponavljamo še enkrat: Naravna in nadnaravna pravica vernikov je, da slišijo božjo besedo v cerkvi, da molijo in pojejo v cerkvi in da se spovedujejo v svojem materinskem jeziku! Kar je veljalo tisoč let, to velja tudi še danes!
Šola in še kaj
Že v zadnji številki našega lista smo poročali, da pripravlja Velikovec nov naval na slovenski pouk.
Tekom minulega tedna j,e tudi koroška deželna vlada razpravljala o nekem novem osnutku zakona za dvojezične šole. Nekateri listi so poročali, da je izpadlo po novem osnutku osem Občin, ki so bile po odredbi iz leta 1945 v dvojezičnem ozemlju. Do sedaj nismo mogli dognati, ali so to mogoče one občine, ki so bile sicer po odredbi določene za dvojezične šole, v katerih pa odredba nikdar ni bila izvedena. Ib so ja končno javno in uradno priznali tudi ha anketi o šolskih vprašanj ih dne 6. oktobra 1953.
Na vladni seji pa so tokrat na kratek način rešili vprašanje. Deželni glavar je prinesel osnutek na sejo vlade, njegov namestnik Ferlitsch pa je predlagal, da se o-snutek odstopi prosvetnemu ministrstvu na
BOŽIČNO VESELJE
Damske mode
Celovec, Bahnhotstrasse 25
*	plašči
*	obleke
*	krila
*	bluze
Dunaju. Po vsej. verjetnosti bo ta osnutek romal iz prosvetnega ministrstva še v zunanje ministrstvo, ker je zadeva tudi iz vidika zunanje politike interesantna.
Iz Celovca na Dunaj je daleč! Ne vemo, če ni iz Dunaja v Celovec še malo dalj. Po vsej. verjetnosti to vprašanje v doglednem času v koroškem deželnem zboru ne bo igralo vloge. Tako se torej: glavni vladni stranki na Koroškem hočeta izogniti temu vprašanju v času občinskih volitev. Bomo videli!
Ako vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi.
*
Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi • sam po volčje.
J. š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(48. nadaljevanje)
Tu med vami se nam bo naša kri spridila. Zakaj mora bodoči kmet priti sem — v mesto in tu leto ali dve preživeti? Da bi se tu naučil kaditi cigare, po gosposko meso jesti in vino, pivo piti? — Hoditi v gledališče, gostilne in kavarne? Tu v mestu se pomehkužijo in polenijo, se pogospošči-jo. Tu bodo opazili lahko življenje oficirjev in bodo zahrepeneli po njem. Namesto grude bodo vzljubili tlak in namesto poljskih cest hodnike. Namesto po tihih poljih bodo zahrepeneli po šumnih ulicah, namesto gozda bodo gledali parke in bivali ne bodo v kočah, s slamo kritih, ampak v zidanih palačah. Ne bo se jim ljubilo zamenjati peresa za plužnico, roke se jim 'bodo omehčale, odvadile se bodo dela in se od cepca, kose in potu privadile na svinčnik, pero in črnilo. Noge se bodo odvadile cokel, naši lepo pisani kožuhi s tulipani, rumene irhaste hlače, sukneni, pisano izšiti naprsniki, lisičje ali kanje kučme za leto in zimo — z eno besedo, naša starodavna praška kmečka narodna noša bo izginila, kos za kosom jo bo spodrinila mestna moda. Taki kmetje bodo na gruntu mnogo snedli, pa malo izvedli.
Za fanti bodo šla dekleta. Odvrgle bodo udomačeno sivo krilo, pisane životce spre-ininjastih barv, belo perilo s prečudovito izšitimi okraski in se bodo odevale s tovarniškimi pajčevinami. Vzljubile bodo dolgo obleko meščank, da zasenčijo svojo prirod-
no krasoto, bodo na sebe navlekle in nave-sile umetno lepoto. To ne bodo več dekleta kot poljske lilije, tudi ne očesu in srcu prijetno travniško cvetje, niti ponižne in prijetno dišeče vijolice, ampak umetno narejeno cvetje iz papirja, če sie zgubi naša noša, nam bo kakor drevesu, ki mu olupijo skorjo, sahne, sabo e, dokler ne usahne. Našega jedra se bo lotil črv — zapravljanje. Gospodar ne bo spravil otrokom dote. Ko pa pride čas za ženitev, bo iz ljubezni do otrok razkosaval svoje posestvo. Iz bivših kmetov se bodo namleli bajtarji — iz bajtarjev kočarji, iz kočarjev berači. Naš narod bo postal narod beračev. Čehi bodo še, ampak zemlja, to je gozdovi, polja, travniki, reke, doline in tovarne ne bodo več njihova last. Mučili se bodo, pa ne več zase, ampak za druge. O, ko bi se motil! Toda zdi se, da vzgoja kmetov v mestu zanesljivo vodi v to smer. Pa je vendar potrebno, da kmet ostane zvest polju, travnikom, vodi in gozdu, da bo dobro poznal ptiče, vse dobre in škodljive živali, da bo znal dobro ravnati z drevjem, cvetkami in rastlinjem. 1 u se bo pa sprijaznil z mestom, gostilno, z zabavo, naučil se bo živeti od gotovine in se navadil na plačo. In ko bodo naši sinovi s končali to šolo, se jim ne ho hotelo nazaj na grunt k težkemu delu, ampak se bodo vdinjali v službo h gosposki, k vam, gospod knez, bodo šli, da vam bodo s svojimi zmožnostmi pomagali, ker vi iz njih ne boste naredili uradnikov, temveč le oskrbnike. — Lovci, nadzorniki, upravniki, kaščarji, vrtnarji, konjarji in kočijiaži — bodo iz njih po dveh letih šolanja in vzgoje, nikdar pa dobri kmetje. Tako čutim, tako mi pravi notranji glas — in zato sem za šolo, toda ni-
sem za to, da bi bila v Pisku, hočem jo na vasi — ali pa nikjer.”
Cimbura je obmolknil, toda videti je bilo, da misli še govoriti. Prenehal je samo zato, ker je opazil, kako se pri mizi jezijo, da nekatere gospod knez le s težavo brzda, da mu ne skočijo v besedo. Tudi kmetom se j,e začelo v glavah svitati.
Niso motili Cimbure, temveč so pazljivo poslušali njegova izvajanja. Posebno jim je ugajalo, da naj bi bila šolapri njih v vasi. Tudi njegov pogum jim je ugajal. — „Glej ga, kako govori s knezom, kakor da sta enaka.” Iz teh razmišljanj so jih na mah iztrgale strastne besede. Gospodje so drug čez drugega navalili na Cimburo. Razlagali so mu o šoli, kako in kaj bo v njej- urejeno. Kupilo da se Ibo poskusno polje in vrt, napravili bodo drevesnico, ven na knežje dvore bodo vodili gojence, da bodo spoznali gospodarske stroje in se jih naučili rabiti. Spoznali bodo umetna gnojila, pokazali in vcepili jim bodo nove načine naprednega gospodarstva. In kaj si Cimbura misli, da bi učitelji stanovali kje v zakotni vasi njemu na voljo — edinemu, kar se jih je tu sešlo. Vsi se strinjajo... samo on edini spet kazi mir in složnost.
Vsakemu drugemu bi se zanuji tega zavrtelo v glavi. Obmolknil bi bil in se vdal. Cimburova glava pa je bila jasna in srce srčno. Pustil je vsem, da so se razgovorili — in čakal, da ga je gospod vljudno vprašal:
„Kaj torej mislite, sosed Cimbura? Ali so vas ti gospodje prepričali in ste za šolo v Pisku?”
»Niso me prepričali, gospod knez, in še tudi sedaj, nisem za našo šolo v Pisku.”
»Torej zavrnite njihove razloge!”
»Ne vem, če bo šlo, ker se mi zdi, da se ne razumemo. Menim, da oni drugače čutijo kakor jaz in težko se mi bo tudi posrečilo prav povedati to, o ‘čemer sem v duši trdno prepričan. Ni mostu, po katerem bi jaz prišel k njim ali oni 'k meni. — Kmet nima z meščanom nič skupnega. Drug drugega ne razumeta in često se drug drugemu posmehujeta. Jaz sem mu smešen s svojimi črnimi irhastimi hlačami z velikimi gumbi, pošitim jopičem, brije norce i/ mene, če tičim v ovčjem kožuhu in kučmi. Zato se obleče v kmečko obleko, če se hoče o pustu obleči za maškaro in gre na maškeradni ples. Gospodične pa se napravijo za kmetice. Toda tudi mi se smejemo meščanu škricu. Smešen se nam zdi s svojim togim, naškrobljenim naprsnikom, s svojini trdim, obroču podobnim ovratnikom in smo zadovoljni v svoji mehki, skromni srajci in v svoji ohlapni, udobni obleki. — In če se pri nas napravi jo šeme — prav gotovo ne manjka med njimi meščana s cilindrom, frakom in hlačami dvocevkami. In vendar se ne spodobi, da meščan posnema mene, ne jaz meščana. Kmet mora vse življienje živeti na vasi, zato ga na vasi izobražujte. Meščan bo pa uradnik, trgovec, krošnjar, učitelj;, odvetnik, zato naj raste in se vzgaja med mestnimi ljudmi ter v mestnih šolah. Kmet se mora bolj kot na ljudi spoznati na konje, živali, polje, travnike, drevesa in žito — v tem tičijo njegove korenine in med tem naj od malega raste in se vzgaja. Na poskusnem polju pravite, da se bodo učili gospodariti, štiri, pet korcev naj merijo, pravite, v širino jih preskočim, kamen vržem čez nje v daljavo.
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse.
GLIN JE
Spet smo imeli pogreb. Smrt je odrešila Pri4ko S uk lic, p. d. Dovjakovo v Glinjah, 21-letnega trpljenja. Ko je bila 18 let stara, se je pojavila bolezen v nogah, da je hoja postajala bolj in bolj težavna. Kako je bila do 18. leta bogata na dekliškem poštenem veselju, priljubljena pri dekletih, nadarjena za petje in glaslbo, cerkvena pevka! Pa je prišlo drugače. Začel se je križev pot njenega življenja. Hoja je postajala od meseca do meseca bolj težavna, dokler niso noge popolnoma odpovedale, čakala je na njo sedaj bolniška postelja. Bolezen zajame polagoma tudi roke, iz katerih izginja bolj in bolj moč in življenje. Nepremično je morala ležati 21 mesecev v težkih .bolečinah. Pretreslo je vsakega, ki jo je videl kakor revico po teilesu, po duši pa verno in močno. Zajemala je moč iz božje hrane za križev pot svojega mladega življenja. Tako je postajalo njeno trpljenje odrešilno in zaslužno. Sam Bog ve, koliko je njena bolniška postelja dala bogate žetve Cerkvi in faranom. Mera trpljenja je bila do vrha polna po času in teži, ko ji je otrpnil še jezik in zamrla beseda.
V	četrtek, 26. nov., malo čez polnoč je bil njen križev pot končan ... odšla je, 39 let stara, po 21-letnem trpljenju, od tega 21 mesecev na bolniški postelji, po plačilo. V petek smo njeno do skrajnosti shujšano truplo izročili žegnani zemlji glinjskega pokopališča. Izkazali smo ji zasluženo čast kot vernemu in zavednemu dekletu in vzgledu i mučenici. Pogreba se je udeležil tudi č. g. Barbič, dušni pastir iz Pečnice, in njena prijateljica Angela Womig, sestra rajnega župnika Tevžeja Worniga. Domači /upnik je primerjal v nagovoru njeno življenje rožnemu vencu. 18 let dekliškega veselja iz vere ji je bilo dano, 21 let pa je trajal žalostni del njenega življenja in večno pa bo trajal častitljivi del pri Bogu. 2Metno trpljenje Priske Suklič naj bi vzdramilo mladi svet današnjih dni, ker ima kljub zdravju za Boga in božjo stvar tako malo zanimanja, časa in žrtev. Priski želimo pri Bogu bogato plačilo po tako dolgem in težkem trpljenju, zaostalim pa naše iskreno sožalje.
ŠT. VID V PODJUNI
V	zadnji številki „Našega tednika” smo poročali o poroki Lekševega Hanzija na Horcah in Rojakove Anice v Pogrčah. — Nadalje sta se poročila France Poluk in Erna Rautz.
Novoporočencem obilo blagoslova božjega in čim več sreče na novi življenjski poti.
Dne 16. novemibra smo pokopali v Št. Danijelu Jurija Travn. Rajni je živel na svojem posestvu pod Krištofovo goro, v svoji bolezni pa se je dal prepeljati k svoji omo-ženi hčerki, k Pušniku v Grabalji vasi. Pogrebne obrede je opravil g. provizor Kunstelj ob asistenci g. Zulechnerja in g. Pice-ja. Rajnemu naj podeli Bog večni mir.
LODRON
Strokovna trgovina za vaS dom Beljak - Villach, Ledcrergasse 12
Prešite odeje (kovtri) — modroci — posteljno perje — inleti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. —- Kvalitetno in poceni.

V obnovljeno šolo v št. Primožu smo dobili dve novi učiteljski moči. Mesto dosedanje učiteljice in učitelja škanta, ki je nastopil svojo novo službo kot šolski vodja v Remšeniku, sta prišli k nam učiteljici Hantzenbichler in Waschnig.
VOGRČE
Od zadnje nedelje v juniju, ko so bili naši novi zvonovi posvečeni, se nismo nič več oglasili. Pa ne mislite, da smo ves čas le spali. Pridno smo delali na polju in srečno pospravili božje darove — naše pridelke. Popravili in prekrili srno streho župnišča in poslopje, kakor tudi deloma gospodarsko poslopje in obdali smo vrt z novo ograjo. l esarska dela je izvršilo podjetje Potočnik, zidarska dela podjetje Kuhelj in kovinarska ter steklarska dela podjetje Šipek; vsi doma v Pliberku. Deloma smo popravili in prebarvali tudi pokopali-ščna vrata. Podjetniki so izvršili svoja dela vestno in v najlepšem redu v zadovoljstvo nas vseh.
To župnišče je staro 200 let in je bilo kulturno žarišče za vso okolico. Tudi stolp in Jopo bomo skušali prihodnje leto prenoviti. Večini bo tako gotovo ustreženo; vsem pa ni nikoli mogoče ustreči. Nergači so povsod doma in ne samo pri nas. Tudi Ulrich p. d. Rožič je zgradil lepo novo hišo. Cerabljevi pa na drugi strani šole niso hoteli zaostati in so si postavili lično novo hišo. Posekarjevi so dobili krepkega fanta, krščen je za Maksija. Kristina Žele, p. d. Grosova, se je poročila z Viktorjem Jopom, delavcem iz Pliberka. Bilo srečno.
CELOVEC
Zadnja svetovna vojna je prizadejala Celovcu veliko škode ter zapustila težke sledove, ki se še dandanes vidijo tu in tam. Po letih težke preizkušnje, se je pojavila želja, kako olepšati, napraviti bolj zdravo in privlačno gl. mesto Koroške. Predvsem celovški magistrat in olepševalno društvo poizkušata uresničiti ta načrt.
Pod akcijo ,,lepši Celovec”, ki jo je začel kulturni referat mestnega magistrata maj-nika lanskega leta, so to delo tudi i/pelja-
VdLKER-MdBEL
•SPALNICE IN JEDILNICE
li. Ob zaključku je bila začetkom tega meseca v mestnem rotovžu lepa svečanost, pri kateri je podaril celovški župan vsem tistim mojstrom, ki so izvršili nova dela in zgradbe, diplome priznanja in umetniško izdelane plakete. Slavnost je začel in zaključil godalni kvartet deželnega simfoničnega orkestra.
ŠT. LIPŠ PRI DOBRLI VASI
Kakor so že poročali listi, je umrl dne 19. novembra v naši sosednji fari žitrajski župnik in zlatomašnik, č. g. V. Weis. Prav je, da se blagega gospoda spomnimo tudi mi Št. Lipšarji in mu posvetimo par vrstic, saj je rajni dolgo časa oskrboval tudi našo faro, ko nismo imeli lastnega duhovnika. Pa tudi pozneje je prihajal pogosto k nam, ob prošnjjh procesijah, ob žegnanjih in ob raznih cerkvenih slovesnostih.
Med vsemi vrlinami, ki so ga dičile, je imel rajni poseben dar v govorništvu. Njegove pridige so bile 'tople, prisrčne, ki so mu kar vrele iz srca, da bi jih človek kar poslušal še in še. Pa tudi izven cerkve je nastopal pogosto kot izboren in zaželen govornik na raznih shodih in prireditvah. V št. Lipšu smo imeli takrat zelo razgibano »Katoliško slovensko izobraževalno društvo”. Prirejali smo pogosto shode, razne igre in sestanke. Kadar smo prosili, so prišli žitrajski župnik kolt govornik. In kakor v cerkvi, so bili njih govori tudi na odru zelo privlačni, poljudni in podučlji-vi, da jih je bilo pravi užitek poslušati. Da njih govor ni bil nikdar kaj, naučenega, ampak jim je šla beseda kar tako iz srca, priča naslednji dogodek: Imeli smo pri Habnerju napovedano igro in za govor smo naprosili žitrajskega župnika. Dvorana je bila polno zasedena, gospod so se pa nekoliko zakasnili in med čakanjem smo se zabavali s petjem. Ko slednjič pridejo gospod vsi upehani, se podajo takoj na oder. Mene, ki sem bil takrat v načelstvu odbora, so vprašali, o čem želimo, naj bi nam govorili. Bil sem nad tem vprašanjem nekoliko osupel, odgovorim jim pa: »Prosim, govorite o pomenu našega društva”. Skrbelo me je pa, kako bo izpadel govor brez vse osnove in predpriprave. Gospod župnik so pa govorili tako mojstrsko, kot bi se na ta govor vsaj en dan pripravljali. Razčlenili so govor na tri dele: društvo se imenuje katoliško, slovensko in izobraževalno, vsak predmet so temeljito in poljudno Obravnavali, še sedaj vidim, kot bi bilo včeraj, kako viharno jim je občinstvo ploskalo, ko so končali svoj govor z ibesedami: »Mladina, bodi najprej, verna, katoliška, potem slovenska, narodna, tvoj ideal pa naj bo nadaljna izobrazba!”
Počivajte v miru blagi gospod, dobra dela gredo za vami. Mi vas bomo ohranili v trajnem spominu in se vas spominjali v molitvi.	P. L.
GORENCE
Rajni Sadnek Jurij, vlg. Ljencej in njegova žena Krista sta pred 25 leti v soglasju z gospodinjinimi starši sprejela za svojega
11-letnega Hudrapa Stanislava, ki je bil daljni sorodnik Ljenčejeve gospodinje Kristine Sadnek. Stanko je bil po naravi velik siromak, bil je gluhonem, betežen in zraven še duševno precej omejen. Stankota so imeli pri Ljenčejevih vsa leta zelo radi. Zakaj pa tudi ne? Saj je bil do zadnjih let prav priden in za vsa dela na polju in pri živini prav pripraven. Zadnja leta pa se je popolnoma spremenil. Do dela ni imel več nobenega veselja. V svoji duševni zmedenosti je večkrat ušel z doma, taval je v bližnji in daljni okolici, izpostavljal sebe in druge neštetokrat v smrtno nevarnost, ko je ustaVljal na železniški progi vlak ali pa na cesti avtomobile. Prizadeval je prometnim in policijskim oblastem neprestane težave in sitnosti. Največ nevšečnosti, skrbi in stroškov pa je napravljal predvsem domači Ljenčejevi družini.
Tako se je zgodilo, da je zadnjo nedeljo, dne 6. decembra, Okoli 10. ure, ko so vsi Ljenčejevi odšli k drugi sv. maši, Stanko zopet ušel zdoma. To pot jo je pobrisal naravnost v Pliberk na železniško postajo. Posrečilo se mu je, da se je splazil na motorni vlak, ki odhaja okrog 12. ure iz Pliberka proti Celovcu. Ko pa ga je sprevodnik na vlaku zalotil brez voznega listka, ga je že v Metlovi odslovil z vlaka. Ker pa
JOH. VSLKER
CELOVEC - Klagenfurt, Villachcr Ring 45-47 V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole
bi se Stanko na vsak način spet rad peljal z vlakom, jo je z Metlove $pet pobrisal na-zaj proti Pliberku in sicer kar naravnost po železniški progi. Vzhodno od Metlove, na odprti progi, je privozil nasproti Stankom osebni vlak, ki odhaja iz Pliberka o-koli 14. ure. Rajni Stanko si je v svoji duševni zmedenosti najbrž mislil: če se nisem mogel peljati s prvim vlakom, se bom pač z naslednjim. Zdaj je hotel zato na odprti progi ustaviti Vlak. V bližini pa je bil tedaj neki fant. Ko je ta opazil nevarnost, je tekel k Stankotu in ga poizkušal potegniti s .proge. Ko je strojevodja medtem opazil na progi tragikomičen prizor, je začel zavirati, da bi preprečil nesrečo. Medtem se je fantu posrečilo, da je potegnil Stankota s proge in strojevodja je dal vlaku spet normalno hitrost. V tem trenutku je privozil vlak mimo Stankota, ki se je iztrgal fantu iz rok in poizkušal skočiti na Vlak. Strojevodja seveda ni več mogel ustaviti vlaka, kolesje lokomotive je v naslednjem trenutku že zgrabilo nesrečnega Stankota in mu zdrobilo lobanjo.
Tragično preminulega Stankota smo v sredo, dne 9. decembra t. 1., ob obilni udeležbi pogrebcev pokopali na šmihelskem pokopališču. Vsem sorodnikom, posebno pa še Ljenčejevi družini izrekamo globoko sožalje. Rajnemu Stankotu naj Bog podeli večni mir.
ŠKOCIJAN
Že dober mesec bo, če ne več, od kar je zelo živahno na cesti od nas pa do dravskega mostu. Kar veseli smo bili, ko so začeli z delom in nehali z merjenjem. Sedaj smo vedeli, da bo vendar enkrat resnica. Cesta je bila namreč potrebna temeljitega popravila. No in pred mesecem so pripeljali dve veliki »zverini”, žerjava, ki sta trgala drevesa, kamenje in zemljo. Kar sama sta nakladala tovorne avtomobile tako, da je bilo zanimivo opazovati. In zgodilo se je, kakor pesem pravi: Hribčki "ponižuj te se, dolince povišujte se, da se bo videlo ravno polje ...”, no, ravna cesta. Ta-bo sedaj lepa cesta, po kateri bo tujcem še lažji dohod do našega jezera, ki iz leta v leto postaja bolj; privlačno in obiskano. Prava sreča, da je tako suho vreme. Letos še Klemen ni zaklenil in Katrca je tudi pozabila odeti. Pa je kar prav tako. Sedaj so ljudje itak bolj vroče krvi. Tovorni avtomobili pa lažje dovažajo material. Cesto bodo namreč močno dvignili pa tudi zravnali. Sedaj bo ostri ovinek pod Drčejem bolj zložno speljan, tako ne bo več take nevarnosti za težke vozove. Tudi gori nad Drčejem, kjer se je zgodila pred leti smrtna nesreča, bo ovinek bolj zložen in pot bolj pregledna. Tako bo Škocjan v vigredi
zvezan s Celovcem preko Tinj, kjer so cesto že lani tako posrečeno speljali. Tedaj pa le pridite kaj k nam, se boste sami o tem prepričali.
Zadnje dni nas obdaja gosta megla od jutra do večera, ki se privleče tam od Drave. Zdi se nam kot bi bili v Londonu. Imeli smo nekaj bolnikov v bolnicah pa so vsi srečno nazaj prišli zdravi in krepki. Razen Prahova gosipa, ki so jo pokopali, v Šmartnem v Celovcu. Doma na Selih pa je umrl Podreznikov oče v 70. letu starosti. Pokojnik je veliko trpel na hudi in zavratni bolezni, na naduhi. Pokopali smo ga v petek, 27. novembra, na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Pevci so mu zapeli nekaj naših pesmi, saj je naše petje tako rad poslušal tudi v težki bolezni. Naj mu sveti večna luč! Vsem ostalim pa naše sožalje!
ŠT. JANŽ V ROŽU
V nedeljo, dne 13. decembra, mi v Celovcu po maši prijatelj pošepeta na uho, če sem pripravljen iti z njim na kuharsko razstavo v št. Janž v Rožu. Razstavo so priredila tamkajšnja dekleta pod modrim vodstvom izkušene mojstrice kuharskih umetnosti, Milke Hartmanove. Pogledal sem pod nebo, iz katerega je narahlo pršilo. — »No, bom videl, kaj se mogoče še teh par ur dogodi,” sem si mislil. Ker doslej št. Janža še nisem videl takole od blizu in na ljubo prijatelju sem se odpeljal s prvim popoldanskim Vlakom iz Celovca proti Rožu. Sem človek one vrste, ki ne bi bil prav nič razočaran, ako prireditev ne bi uspela. Toda reči moram, da je prireditev v št. Janžu uspela lepše kakor sem pričakoval. Streljaj od kolodvora stoji gostilna pri Tišlarju. Tu zavijemo v hišo, da si ogledamo dobrote, ki so jih pripravile tečajnice kuharskega tečaja. Da, dekleta, priznati moram, da imate ddber okus. Le škoda, da sem že bolj v jesenski dobi, drugače bi prav gotovo začel izbirati med vami. Brez dvoma bi dobil dobro gospodinjo.
VdLKER-MdBEL
KUHINJE - DIVANI - NASLANJAČI
Po ogledu razstave nas je potegnila mladina v dvorano, da si ogledamo kulturno prireditev, ki so jo pripravila dekleta- tečajnice. Uvod z lepimi pesmicami nas je spravil v dobro razpoloženje, ki se je stopnjevalo od prizora do prizora. Ljubki malčki so tako prisrčno in spretno igrali božične odlomke in prizore, da bi bili. tudi večjim odrom in razvajenim gledalcem v ponos. Zato pa tudi navzoči niso štedili z odobravanjem. Vsi so ploskali mladini, bodoči no-siteljici naše kulture.
Učiteljici, pesnici Milki Hartmanovi, ki tako pravilno vodi našo mladino, in ki je največ doprinesla do tako lepo uspele razstave in kulturne prireditve, kličemo: še mnogo let v tem pravou!
PODGRAD PRI MEDGORJAH
Dolgo že roma »Naš tednik” po Koroškem, toda iz Podgrada pa še nikoli niste kaj čitali. Ne smete pa zato misliti, da mi kar spimo in se ne zmenimo da bi vam kaj povedali, To pač ne, toda novic nimamo toliko, kakor pa tam, kjer je fara velika. Nas je samo mal šopek, ako bi hoteli vsak teden nekaj povedati, bi se morali že lagati, da bi vedno kaj skupaj spravili. Pridni pa tudi nismo tako, da bi se vsak teden kar hvalili, kar je pa slabega, to pa ostane med nami. Povsod so težave, posebno pa so dandanes težave med mladino, katera se izgublja brez Boga. Rajši postaja zuna j okrog cerkve in pred cerkvijo, ko med tem časom drugi molijo rožni venec in prosijo Boga za pomoč v vseh potrebah.
Ženimo se tudi nič, krstov smo pa imeli (Nadaljevanje na 5. strani)
NAZNANILO
Redni kvatrni shod v Škocjanu bo v nedeljo, dne 20. decembra. V soboto na predvečer bo ob 6. rožni venec, litanije in blagoslov. Med tem bo priložnost za spoved.
V nedeljo: Od pol 6. dalje prilika za spoved.
Ob 6. svilna maša. Med mašo nagovor za žene in matere, nato skupno sveto obhajilo mater in žen.
Ob 7. sveta maša pri križu. K tej maši naj bi prišli udje bratovščine srečne smrti.
Ob 8. maša za šolsko mladino. Skupno sveto obhajilo.
Ob poli 10. slovesna sveta maša. Med mašo pridiga.
Izrabite priliko in opravite za praznike dobro sveto spoved in prejmite sveto ob-ha j|ilo.
^pvi nat na roškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
kar lepo število, tu pa tam pride tudi smrt po tega ali drugega iz naše sredine. Ne bomo jih osebno imenovali, ker je naša vas skrita med gorami in nismo tako znani po Koroškem. Vsak dan se privleče iz doline siva megla ter pokrije celo vas.
Jesen že mineva, zima se (bliža, vse umira, vse žaluje. Tudi mi žalujemo, kar so nas 25. novembra zapustili preč. g. Lampichler in so odšli preko Drave tja v sončno Šmar-jeto. Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu so vzeli slov od nas. Povedali so nam lepe in ganljive besede, s katerimi so nam vzbujali spomine nazaj, v čas osmih let, katere smo preživeli skupaj. Dolga je doba osmih let, pa so hitro minila in naenkrat je poklical Bog preč. g. župnika iz naše sredine in jih postavil med drugo čredo, med druge ovce, tja preko Drave.
RADIO-APARATI
štedilniki, šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, posnemalniki in drugi gospodinjski in kmetijski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ZAGORJE, ŠT. LIPŠ, Post Eberndorl
Gb koncu sv. maše so omenili preč. g. župnik z Radiš, kako dolgo so imeli dobrega in zvestega prijatelja. Izrekli so iskreno zahvalo za njihov trud in delo.
Nato so nam podelili g. župnik zadnji blagoslov. Kar nam je bilo najljubše, to nam je bilo vzeto. Zdaj, ko ni več gospoda meti nami, šele vemo, koga smo zgubili. Kolikokrat ste prehodili pot iz Medgorij k nam v Podgrad. V bolezni, v snegu, v mrazu in dežju. Skrbeli ste, da hi ne ostali brez maše. V večernih urah ste prišli, da bi nam pomagali pri pevskih vajah. Veliko ste storili za nas in nam dajali lepe in vzgojne nauke. Ne moremo vsega na dolgo in na drobno naštevati, za vso skrb in delo bodi Vam Bog bogat plačnik. Zaslužili ste lepši in boljši kraj. Zdaj vemo in čutimo vsi, kako težko je, če je čreda brez pastirja, je kakor družina brez matere. Oziramo se okrog in prosimo Boga, da bi nam dal spet dobrega duhovnika. Spominjamo se zadnjih besed, katere ste nam rekli: prosite Boga in in on Vam bo dal. Naša zahvala naj bo molitev pri Bogu za vas. Samo to je še dobro, da niste šli tako daleč od nas. Večkrat še bomo mogli priti drug do drugega. In pa tudi vi iz sosednje fare, pomagajte nam z molitvijo, da bomo čimprej uslišani. Vsi vemo, kako je težko, ko mora en sam župnik skrbeti kar za tri fare. Molili bomo pa tudi za vas, preč. g. župnik z Radiš, da boste dobili moči in blagoslova od zgoraj, da boste lažje skrbeli za vse tri fare.	K. E.
APAČE
Precej časa je že minilo, odkar smo se zadnjič oglasili v ,,Našem tedniku”. Ker je vsako opravičevanje pusto in mudno, bomo kar našteli vrsto novic, vesele in žalostne, kakor je pač življenje, če primerjaš našo vas z vasjo iz leta 1945 moraš ugotoviti, da se je dosti prezidalo in pozidalo. In še se bo nadaljevalo na gradbenem sektorju — v prihodnji vigredi bo Vovkov Nuža gotovo dokončal svojo hišo, kakor jo je v zadnjem poletju dokončal naš prejšnji šolski vodja g. Tone Klennun. Z začetkom novega šolskega leta smo dobili novega šolskega upravitelja v osebi domačega pesnika g. Rudija Vovka, ki se je k nam preselil iz Lepene. Čeprav je „Vouk”, so ovce še vse žive. Želimo mu, da bi se dobro počutil med nami in tudi kako apaško pesem zložil, ne samo kapelske dn lepenske. Ker ima v šoli malo otrok, je Kramarjev Andrej poslal svojo Trezko v koroško prestolnico, naj mu tam nekje kupi malo Trezko. Za botro je bila sestra Pepca. Otrok naj raste telesno in v modrosti pred Bogom in ljudmi!
Na hmelško žegnanje smo se s Foltijem podali k „Siroteju”. Družba je bila vesela, vino pa kislo. Lesjakov oče je naročil kar poln krožnik sladkorja in ga tudi dobil! Prihodnje leto pričakujemo boljšo kapljico, ker častimo slavnega škofa Slomška, ki je menda pel: „Sladko vince piti, to me veseli ...”
Mnogokrat je že odzvonilo „Ave Marijo”, odkar smo spremili na pokopališče Kocjanovega Flora in starega Kooijaka. Dne L decembra pa smo položili k zadnjemu počitku rajnega Žusmovega očeta. Umrli so po kratki bolezni v 70. letu svoje starosti. Bili so skrben gospodar in veren
mož. V lepi pridigi so se od pokojnega poslovili ob odprtem grobu č. g. župnik Boštjančič. Moški zbor, ki ga je bil ustanovil rajnega zet, je pod vodstvom g. Vouka prepeval žalostinke. Mnogo ljudi se je udeležilo pogreba. Sorodnikom velja naše sožalje.
Ker si je že marsikatera fara zopet napravila nove zvonove, smo se tudi mi odločili, da jih nabavimo, č. g. župnik so nas vse prepričali, da je to izraz žive vere. Poseben odbor za zvonove je določen, nekaj denarja smo že nabrali in na Tirolskem, kakor se ouje, res že vlivajo naše zvonove, če ne pride kaj vmes, jih bomo dobili koncem januarja. Potem bomo poročali več, ker se nekateri že zdaj pripravljajo na veselo svatbo.
BOŽIČNI DAR - PRAKTIČEN DAR
Koliko skrbi in premišljevanja imajo ljudje pred prazniki, ko ne vedo, kako bi svoje znance, prijatelje in druge naj lepše in najbolj gotovo razveselili s primernim darilom. Brez lepega darila ni lepega Božiča. — Kakšno darilo pa naj damo? Darilo naj bo tudi praktično, s takim darilom boste svoje drage najbolj razveselili in ob takem darilu bodo vaši dragi nekako prisiljeni, da vedno mislijo na vas. Zato za Božič samo praktična darila! — Kje bomo pa dobili najlepša, najbolj praktična in najcenejša darila. Ne premišljujite mnogo, vse dobite v zalogi strojev, koles in gospodinjskih potrebščin Johan Lomšek, v Št.-Lipšu, pošta Dohrla vas.
„MAU PARKET"
— praktična in razmeroma poceni novost v industriji lesenih tal.
Znano je, da so parketna tla, kakrSna poznamo do sedaj, v našem času izredno draga in zato v glavnem Kčejo nadomestila za to. Nadomestila za to naj bi v čim večji meri imela isto trpežnost, pač vse prednosti velikega parketa. To pa je z raznimi oblogami, kakor linolej, gumi itd. nemogoče doseči, ne glede na to, da so tudi te obloge kaj drage.
Tukaj je vskočil kot zelo hvaležno nadomestilo takozvani „mali parket", ki je grajen kot običajni, samo iz manjših ploščic, kar ima na primer prednost v tem, da ne bo nikdar škripal. Poseben način sušenja, impregniranja in lepljenja lesa, iz katerega je mali parket sestavljen, mu daje izredno odpornost in neobčutljivost proti spremembam v vlagi in temperaturi. Intarsia-mali parket se dostavlja v zabojih iz kartona in njegovo polaganje ni prav nič ■ komplicirano. Stroški za vse so razmeroma nizki. Zastopstvo INTARSIA — malega parketa ima v Celovcu tvrdka HAaS & CO, kjer si ga more vsak ogledati in dobiti potrebna pojasnila.
Neprestano
Kadar uro slišim biti, mi svarilno zadoni:
Tvori, v hipu večnost si!
Kalj odlašaš? Delaj! Hiti! —
Neprestano to svarjenje:
Čuj, sedanjosti sploh ni! —
Strast tostranstva te slepi! — Blaznost up je v to življenje! ...
Le bodočnost v času čutim! —
Časen pojem preteklost je,
večnosti mi ne odpre...
to pa — (kalkor v sanjah — slutim ...
V al. Polanšek
Moj kozarček
Nekoč si bil mi silno drag, še zdaj si mi v spomin zarisan; na mizi zrem te pred seboj, ves tak si še — čarobno pisan.
Vabili naju so ljudje tedaj na mnogotero slavje. Prijetno ti je glas zvenel, ko sva napivala na zdravje.
Na svatbah ves si srečen bil, godove skupaj sva slavila; slovesno si se dvignil v zrak, ko izzvenela so voščila.
Do 'zlatega robu nalil sem sladkih kapljic ti za znance, prijateljem si rad napil, oba črtila sva pijance.
Zdaj več prijazno ne zveniš, ne vabiš, ker si vedno prazen; pri mizi nihče ne sedi, prijatelji so šli narazen.
Mladost je kakor blisk odšla, solzi za njo se veli starček, izpete so napitnice, izpraznil čas je moj kozarček.
L i m b a r s k i
Krki slovo - bogoslovje se vrača v Celovec
Že več let smo upali, zdaj pa se je uresničila naša želja. Vračamo se na svoj, dom, v mesto svojega prevzv. nadpastirja v središče naše (koroške domovine.
Po dolgih petnajstih letih se je letos jeseni preselilo naše bogoslovje iz Krke v Celovec. Z velikim trudom in ob žrtvah je bilo sezidano sicer pred dvajsetimi leti novo bogoslovje ob Kanalu. Tam naj bi bil nov dom našim bogoslovcem. Tu naj bi se pripravljali v molitvi in študiju na svoj, težavni poklic. A niso dolgo uživali dobrote novega bogoslovja. Prišla so težka leta. Pregnani po tedanjem nasilnem sistemu so našli zavetje v samostanu misijonskega reda v Št. Juriju. Leta 1943 so se morali umakniti tudi od tam in preselili so se v Krko. Koncem vojne so upali, da se vrnejo nazaj v novo bogoslovje, toda zasedbene sile so poslopje zasegle in še do danes ni prosto. Ker število bogoslovcev narašča, je treba več prostora. Zato se j,e vodstvo bogoslovja) odločilo za prezidavo Marijanišča v Celovcu. Tako smo prišli zopet bližje domovini in v ožji stik s svojim ljudstvom. Tajko tudi lažje spoznamo potrebe in težave naših ljudi v verskem in prosvetnem oziru.
I orej Krka, daj nam slovo! Dala si nam v težkih (letih dom! Vzljubili smo te, zdaj pa z Bogom!
Poslavljamo se od tebe, nebeška Kraljica, ki prestoluješ na krasnem, zlatoble-ščečem oltarja, obdana od neštevilnih angelov in svetnikov in v višavah te krona sv. Trojica. Zahvaljujemo se ti za posebno varstvo in priprošnjo. Bodi tudi za naprej naša dobra mati, obvaruj nas in izprosi nam milost in moč, da premagujemo vse težave ter dosežemo svoj cilj in postanemo vredni služabniki tvojega Sina in sv. Cerkve. Ti si pomočnica slovenskega naroda, ki te tako iskreno ljubi in časti. Ti nas ne bodeš zapustila. K tebi kličemo: Kraljica vnebovzeta, prosi za nas!
Poslavljamo se od tebe, sv. Hema, za-ščitnica Koroške in ustanoviteljica krške stolnice. K tvojemu grobu, h kateremu naše slovensko ljudstvo roma in tam v svojih stiskah in težavah prosi od svoje velike dobrotnice priprošnje in pomoči, smo radi zahajali tudi mi in te prosili za našo škofijo, ki je bila tu ustanovljena, za naše župnije in družine, za otroke, mladino in
Slovenci v
Zopet pošiljamo nekaj novic iz življenja Slovencev v Argentini. Ko se že topimo v hudi poletni vročini, mislimo na vas na Koroškem, ki se stiskate okrog peči in pripravljate na še hujšo zimo. Rajši bi bil -tam, ker ta vročina je večkrat neznosna.
Tako bo trajalo tja do meseca aprila, še hujša od vročine je večkrat vlaga, ki nas muči noč in dan. Težko je razumeti, zakaj so začeli graditi to veliko mesto na tem klimatično tako neprijetnem kraju. Pa to nam ne jemlje dobre volje in ne zmanjšuje naše delavnosti in živahnosti.
Slovenski narodni praznik. Po vseh krajih Argentine, kjer živi malo več naših ljudi skupaj', je Društvo Slovencev priredilo lepe prosvetne prireditve v spomin na 35 letnico slovenske osvoboditve izpod av-
Nočna bit
Temna noč daje moč
pravljični prašili...
Sfere zvok se mili mi oglaša, ki ugaša
vse posvetne, dnevne čute, misli revne ...
Tukaj rad,
poln naslad,
sam, molče, prebivam!
V svetlo dušo zlivam, v nadskrivnost, vso sladkost, ki od zvezd prihaja, želje mi napaja. —
Nočni čar, divni žar,
me na smrt spominja; strah pred njo izginja.
Sestra noč da to moč, up zjasni človeški; cilj zazrem nebeški!
Val. Polanšek
odrasle, za zdrave, bolne in trpeče, za sv. Cerkev in predstojnike, za domovino in vse narode sveta, za mir in medsebojno ljubezen, ki je znak ljubezni do Boga. Izprosi našemu ljudstvu požrtvovalnost in trdno vero, ki sta posebno krasili tebe. Ti si nam pomagala in tudi za naprej razprostrl svoje roke nad naše bogoslovje.
Poplavljamo se od krasne romarske stolnice. Mogočna stolpa in prostorna bazilika spričuje vero naših pradedov. Cerkev je biser umetnosti, ki slovi daleč na okoli. Posebno zanimanje pa zbuja lep portal, nadalje križev oltar (pietA), kripta s svojimi stoterimi stebri in grobom sv. Heme. Krasen je zlatožareči glavni oltar, ki je kot plastična melodija angelov in svetnikov, ki spremljajo v slavospevu vnebovzeto De-vico pred prestol troedinega Boga. če stojiš pred oltarjem in se zazreš vanj, se ti zdi, da oltar oživi in slišiš spev nebeških zborov, (ki neštetokrat ponavljajo: Slava, čast in češčenje mu vekomaj! In zdi se, da kot močni vihar zadoni odmev tromb: Slava večnemu Bogu!
V tem svetišču so sprejemali zadnja leta naši novomašniki sv. posvečenje, ter so posvetili sebe in svoje moči Gospodu. Zanj so ■pripravljeni delati in trpeti. Po njihovih rokah bodo tekli potoki milosti v srca vernih. šli so v vinograd Gospodov, da bi podirali in razdirali, kar je slabega v Človeškem srcu in gradili in gojili vero, upanje in ljubezen. Postavljeni so za pastirje, ki naj vodijo ovčice v večno domovino.
Preden se poslovimo, te še enkrat prosimo ob tvojem oltarju, nebeška Mati in ob tvojem grobu, sv. Hema, izprosita vsem duhovnikom blagoslov za njih delo, nam pa, ki se pripravljamo na ta vzvišeni poklic, izprosita obilo milosti. Izprosita od Boga, da pošlje več delavcev v žetev, zakaj žetev je velika, delavcev pa malo!
Tebi, večni Bog, naj bo čast in hvala, zakaj milostljiv si in zvest in svojih ne zapustiš. Zahvaljujemo se Ti za Tvoje varstvo in vse prejeta dobrote tekom zadnjih let. Blagoslovi vse naše dobrotnike in povrni jim, ki nas ne zabijo, z večnimi darovi.
Krka, Bog živi te!
M. Kr. bogoslovec.
Argentini
stro-ogrskega jarma, ki jo je naš narod doživel 29. oktobra 1918. Tedaj smo Slovenci srečni doživeli svojo narodno državo „Ze-dinjeno Slovenijo”, katere zgodovina pa je bila žal zelo kratka.
V spomin junakom. Gb 10-letnici naše tragedije na Grčaricah so se zbrali tukaj živeči sorodniki, prijatelji in častilci tamkaj padlih junakov v prostorih na Grana-deros, da se poklonijo njihovi plemeniti žrtvi. Med njimi je bil tudi g. Franc Juži-na, ki je poleg J. žitnika edini še preživeli član grčariške posadke. G. Južina je globoko občuteno podal sliko življenja in borbe naših junakov na Grčaricah, ki jih je tako junaško vodil major Koprivica.
Socialni tečaj zaključen. Dne 2. novembra se je v prostorih Društva Slovencev vršil zaključek letošnjega celotnega social-
Kakovostni čevlji vseh vrst za vsako vreme in vse poklice najceneje
BEHR-cevlji
Beljak - Villach, Italienerstrasse 17 in VVidmanngasse 43 OBUTEV ZA ŠOLSKO MLADINO!
nega tečaja, ki ga je za slovenske fante organizirala Družabna pravda. Skozi vse leto je vsak drugi ponedeljek predaval prof. dr. Ivan Ahčin. Govoril je o socialnih o-blikah: družina, narod, država, Cerkev, mednarodno življenje.
Čebelarstvo. Mnogi naši rojaki v okolici Buenos Airesa so se začeli prav živo zanimati za čebelarstvo, če se bo ta nova panoga obnesla, bodo ustanovili svoje čebelarsko društvo.
Novomašniki. Dne 29. novembra, bodo prejeli mašniško posvečenje štirje diakoni iz našega bogoslovja v Adrogue. To so: Bogdan Makovec, Franc Okoren, Alojzij Starc in Jože Škerbec. Nove maše bodo peli po različnih slovenskih naseljih. Potem pa bo šel eden pastirovat v čile, eden v Buenos Aires, dva pa bosta ostala v škofiji La Plata.
Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju
Narodnost pomeni za vsakega koroškega Slovenca zavednost in stanovitnost, da ostane zvest svoji domači slovenski grudi. Posebno so pa še te odlike potrebne dora-ščajoči naši inteligenci, katera se vzgaja v nemških šolali, ki jo odtujujejo lastnemu narodu. Napram tem, narodu zelo škodljivim stremljenjem, je ponovno usmeril svoje delo Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju. Že v preteklosti je združeval ta klub mlade zavedne akademike, ne oziraje se na njih 'svetovna naziranja.
S pričetkom novega šolskega leta smo začeli z vsestranskim delom. Sestajamo se na rednih sestankih, kjer se medsebojno spoznavamo; saj smo zastopani iz vseh krajev naše lepe domovine. Ker vidimo naš bodoči delokrog med našimi ljudmi, z zanimanjem zasledujemo vsa dogajanja pri nas doma in jih kritično presojamo. Obravnavamo vsa vprašanja, bodisi kulturna, politična in gospodarska. O dogodkih na Koroškem nas obveščata med drugimi oba naša lista, ki nam jih uredništvi dostavljata brezplačno. Hočemo se povezati z vsemi slovenskimi študenti in akademiki to-in onstran meja. Obvladati materni jezik in gojiti našo lepo pesem, je med drugimi ena izmed poglavitnih nalog našega kluba. Jezik in pesem nam dvigata zavest!
Treba nam je vsestranske razgledanosti. Zato presojamo in obsojamo vsa ozkostran-karska dejanja, ki samo pospešujejo raznarodovanje našega življa, pa naj pridejo od katerekoli strani. Posledice razdora zadnjega časa so zasekale v naše norodno telo take občutljive rane, da je skrajni čas združiti vse sile, ki jim je v prvi vrsti za obstoj in dobrobit naroda, brez vseh osebnih ambicij. — Ker smo v klubu vsi člani enega in istega naroda, delamo tudi složno vsi za ta narod. Da je ta pot prava in tudi edino mogoča za naš narod v naši ožji domovini, smo prepričani. Sloga jači — nesloga tlači!
Samonig, predsednik Marko Dumpelnik, tajnik
RAZSTAVA IN KULTURNA PRIREDITEV
V nedeljo, dne 20. decembra, priredijo gorenška dekleta ob zaključku svojega gospodinjskega tečaja kuharsko razstavo. Kuharski izdelki bodo razstavljeni od 8. do 18. ure v pritličju znane gostilne pri F A V U V SREDNJI VASI.
Istega dne priredijo tečajnice v istih prostorih ob 14.30 in ob 19.30 kulturno prireditev s pestrim sporedom (petje, razni prizori in božična igra).
K bogati razstavi, kakor tudi k poučni prireditvi, vabijo vse prijatelje od blizu in daleč
gorenška dekleta.
DAN SLOVENSKE MLADINE V ARGENTINI
V nedeljo, dne 8. novembra, je bil v Argentini dan slovenske mladine, dan slovenskih deklet, organiziranih v SDO (slov. dekliški odbori), in 'slovenskih fantov, ki se zbirajo pod okriljem SFZ (slov. fant. zveze). Napravili so lepo prireditev na slovenski pristavi v Moronu. Izredno veliko število rojakov je prihitelo na Pristavo, da prežive med slovensko mladino nedeljski popoldan ter da jo gmotno podpro v njenih prizadevanjih za ureditev kupljenega prostora.
LANUS
Slovenski pevski zbor v Lanusu je v nedeljo, dne 15. novembra, priredil pevski koncert. Nastopili so mešani, moški in otroški zbori. Koncert je lepo uspel, kar je zasluga g. Mirka Špacapana.
Seveda, potem pa ja!
„Koga želite?”
„Gaspoda poročnika!”
„Kaj hočete od njega!”
„Gre za nek dolg,”
„On je odpoltoval na vojaške vaje!” (nadaljuje) „... ki sem mu ga mislil plačati!”
„Pa se je že danes zjutraj' vrnil. Ga pokličem takoj!”
Župnik: »Pomisli vendar, Joži, kako se moreš vendar tako opijaniti? Celo žival ve, kadar pije, kdaj ima dosti.”
Joži: „Da, res je, gospod župnik. Kadar jaz pijem vodo, tudi vem, kdaj imam dosti.
JŽtf. iml& mladim)
IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Gospodinjski tečaj
Zadnjih pet tednov so se naša dekleta zbirala pri Pirmanu, da bi se dobro izurila v kuharice in gospodinje. Francka in Micka sta se na vso moč potrudili, da bi bila dekleta zadovoljna s tečajem in skoraj vsak teden je prišla k dekletom tudi gospodična Milka Hartmanova, ki že skoraji trideset let poučuje v kuharskih tečajih in jih vodi. Tudi domači gospod župnik, dr. Lučovnik, je dekleta na tečaju obiskoval in jim tudi marsikatero za življenje koristno besedo povedal. Vsem, ki so se trudili za tečaj, prav prisrčna hvala. Posebna zahvala pa gre Pirmanovi hiši, ki je dala tečaju streho. Slemčeva mama in vsa družina pa so tečaju botrovali od vsega početka, ko se je tečaj porajal, in do zadnjega, trenutka, ko so se zaprla vrata. Bog plačaj!
Kakor je bilo za tečaj od vsega početka veliko zanimanje in tudi veliko nasprotovanja, tako je zaključna prireditev v nedeljo, dne 13. dec. 1953, pbkazala ravno nasprotno sliko. Tu ni bilo več nasprotovanja, tu je bilo le še priznanje od vseh strani.
V Tišlarjevi gostilni v št. Janžu je bila okusno prirejena razstava kuharskih izdelkov. Tu so se pokazale vešče in spretne roke tečajnic in učiteljic. In ne samo, da so nekaj, postavile na mize, vsa razstava je dokazovala res okus, ki daje celoti poseben pečat. Občudovali smo jaslice iz piškotov, coklje in druge umetnine, ki mogoče po vsebini niti tako dobre niso bile, kakor so bile po obliki lepe. Seveda sedaj ob času kolin tudi svinjska glava ni smela manjkati, saj je prva rajžala na licitacijo.
Sedaj pa k otvoritvi! Otvoril jo je zastopnik Kmečke gospodarske zveze pri okrajni celovški kmetijski zbornici, g. Boštjan Male. Pozdravil j,e v imenu tečajnic vse, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Tokrat pa res lahko rečemo, da je bila Tiš-
Vsako leto se oglasi Miklavž tudi na našem društvenem odru. Letos zopet v opereti »Miklavž prihaja”. Naznanjali so njegov prihod angeli v haljah med plesom in pre-pevanjem, pa tudi veliki in mali parklji,
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV V četrtek, dne 10. decembra 1953, je bil v Celovcu v Mohorjevi hiši ustanovni občni zbor Zveze pevskih društev. Udeležba je bila lepa, zanimanje izredno in izvoljeni odbor jamči s svojim znanjem in svojo železno voljo za uspešno delo. Veselimo se tega izrednega kulturnega dogodka in želimo Zvezi kakor tudi vsem včlanjenim pevskim društvom najboljših uspehov, saj bodo ravno s kulturnim delom vršila društva veliko poslanstvo.
StovcHsUe oddafe v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 20. dec.: 7.15 Verski govor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. - 21. dec.: 14.30 Tedenski pregled — Priljubljene pesmi in melodije. - 22. dec.:
14.30	Zdravnik — Slike iz zgodovine (Augustus). —
18.30	Pesmi slovenskih skladateljev (F. Vilhar, B. Ipavic, S. Šantl in J. Pavčič). - 23. dec.: 14.30 Za našo mladino. — 24. dec.: F. Ks. Meško — pesnik tihe lepote. — 18.30 Pastirčki na Betlehemskih poljanah. — 25. dec.: 7.15 Verski govor — Božične pe-sm*. — 26. dec.: 7.15 Pester spored slovenskih pesmi in melodij. — 27. dec.: 7.15 Verski govor — S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
v Št. Janžu v Rožu
1 ar jeva dVorana premajhna. Skozi odprta vrata in skozi okna so poskušali gledalci nekaj ujeti, ker v dvorani niso več našli prostora.
Najprej smo z burnim ploskanjem pozdravili na odru tečajnice in učiteljice, ki so gledalce in poslušalce razveselile z narodnimi pesmimi. Kar dobro so jo dale! Največ navdušenja pa so gotovo v vsej, dvorani zbudili otroški prizori, pastirčki in angelčki, ženini in neveste, vse je bilo tako izurjeno, da smo otipali Milkino spretnost. Doktorjevi naj bodo na svoj parček le ponosni, že na odru so se tako imenitno postavile, kako bodo mojstrile šele življenje. Kar po vrsti bi jih našteli, fantke in dekleta. Sicer pa je bila tudi dvorana zelo hvaležna in je mlade igralce nagradila- z burnim aplavzom. To je naraščaj, ki bo tudi zana-prej oblikoval slovensko kulturno življenje! Pestro kulturno prireditev je zaključil božični prizor, ki nas je tako lepo uvedel v božični čas.
K tej uspeli prireditvi in k uspelemu kuharskemu tečaju čestitamo dekletom in učiteljicam in se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali. Predvsem se zahvaljujemo tudi vsem staršem, ki so otrokom dovolili sodelovanje in so tako imeli tudi sami priliko videti odrsko spretnost svojih otrok. V celoti je bila tako lepa skupnost, kakršno bi si 'želeli tudi- v vsakdanjem življenju.
Po kulturni prireditvi je bila licitacija raznih sladkarij, in tudi, kakor smo že zgoraj povedali, svinjske glave.
Tudi dekleta iz gospodinjskih šol v Št. Jakobu in št. Rupertu so si ogledale razstavo in prireditev in so se vračale domov, polne priznanja za to, kar so videle. Trdno so sklenile, da bodo, ker imajo še več mesecev časa, tudi pokazale začetkom majnika, kaj znajo.
ki so divje peli in vzbujali v nas smeh, pa tudi strah.
Trikrat je nastopil Miklavž s svojim pisanim spremstvom: v soboto popoldne za otroke, zvečer za bližnje, v nedeljo za oddaljene. Udeležba je bila posebno v nedeljo velika. Smo pač prijatelji lepega petja, upali pa smo tudi, da bo delil darove in razveselil z njimi male in odrasle.
Bila je že velika zadrega in nevarnost, da bo moralo Miklavževanje izostati, ker je bil napovedani spremljevalec na harmoniju nujno zadržan. Iz te zagate nas je rešil g. Janko Olip, pd. Kališnik, ki je napre-gel svoj avto in šel na Kamen po drugega muzika, č. g. dr. Cigana in ga v soboto in v nedeljo pripeljal v Sele. Hvala mu za to požrtvovalnost!
V nedeljo pa so se društveniki še enkrat zbrali v dvorani na družabni popoldan, ki je potekel v prijateljsko prisrčni vzajemnosti. Dekleta so postregla s čajem in pecivom, petje je odmevalo. V dobro voljo pa nas je spravil Miklavž s čudnim spremstvom: kot angela sta namreč nastopila dva fanta, kot parklja dve dekleti. En parkelj je nosil angelske perutnice, angela pa sta bila oborožena z verigami. Ti so posnemali po svoje angele in parklje iz spevoigre. Vse to je seveda vzbujalo salve smeha. Miklavž je obdaroval vse društvenike. Darove so prej naklonili društveniki drug drugemu, kakor jih je določil žreb. Ta lepi popoldan je društvene člane še posebno povezal v društveno skupnost.
MLADINA PIŠE:
hlasa d&Uhtfr §*&
Vedno spet slišimo po naših vaseh pritožbo, da se seli vedno več deklet v Švico in sploh v inozemstvo, da si tam, bodisi za kratek čas ali- -tudi za daljšo dobo, večkrat pa tudi za vedno, iščejo dela. Medtem pa po naših koroških vaseh manjka toliko delovnih moči. Prisluhnimo, kaj pravijo dekleta sama, ki so se izselila, k tem očitkom? Prinašamo na tem mestu nekaj odgovorov, ki nam dajo veliko misliti:
Vedno mi predbacivajo, da mc je zvabila denarna lakomnost v svet. Toda to ni bil pravi vzrok, kajti plačo sem imela dogovorjeno samo za 80 švic. frankov. Po prvem mesecu pa sem že dobila več, po drugem sem zaslužila že celo 125 frankov. V Avstriji sem bila več let pri nekem kmetu. Tu sem imela precej več dela in težje delo. Na starost in mladost se niso ozirali. Tu v Švici pa sem se naučila že samostojno kuhati in vodim gospodinjstvo za osem oseb. Za pranje perila je pomoč, tako da se včasih z delom kar igram. Vsi so zadovoljni z menoj in ne obžalujem, da sem prevzela to službo.
Berta:
Osemnajst let sem stara. Nobeden naj si ne misli,, da je morda na podeželju v domovini lažje ostati dober in priden. Ne, nevarnosti so skoraj še večje. Navadno so sobe služkinj spodaj v pritličju, torej za fante lahko dosegljive. Glavno, da je delo opravljeno, za vse drugo se redko kakšen kmet zmeni. „Samo da ne izve gospod župnik, potem je pa že dobro” — obvaruje in ščiti jo pa nobeden.
Micka in Erna:
Kljub vsemu prizadevanju nama ni bilo mogoče najti dela, razen v hišah, kjer dekle in hlapce vedno menjajo. Tako bi bili našim domačini vedno v breme in bi jim odjedali težko prisluženi kruh. Da, spomladi bi lahko šli k nekemu kmetu, ker pač hoče hčerka v mesto. Kmečke hčerke gredo naprej, da bodo postale dame — me pa, ki nismo iz kmečkega stanu, naj bi za majhno plačo ostale doma. Poleg tega pa še to, da bi imele delo samo ob največji delovni sili, kakor n. pr. pri senu, žetvi itd., ostali čas pa bi sedele lahko doma. Od česa bi v tem času živele in kako bi si preskrbele obleko, na to kmet ne misli. Zato pa rajši naprej. Tu je služkinja še spoštovana in ji ni treba živeti v prepričanju, da naj bo vesela „z.a dobrodelnost”, da jc sploh prišla »pod streho".
Nežka:
Sem že v letih, v katerih jc treba misliti tudi na prihodnjost in svojo družino. Tu sem vsaki dan v hlevu in na polju. Rada bi se pa tudi naučila voditi gospodinjstvo, kuhati, snažiti in podobno, da bom tudi pozneje kot žena in mati lahko osrečila svojo družino. Tudi zaslužiti moram še veliko, da si morem nalmviti najpotrebnejše, kajti med vojno ni bilo mogoče ničesar kupiti, sedaj pa gredo plače in cene narazen. I ako nam ne preostane nič drugega kot delati v inozemstvu, da pridemo v življenju naprej. Ste lahko -prepričani, da moramo tu v Švici ptccej delati, več kot pa doma pa tudi ne zahtevajo, ker se dela že precej s stroji. Tu zaslužimo lepo in nas spoštujejo.
Jerica:
Imela sem prej v domovini pomožno delovno mesto. Dokler sem bila tam, je bilo vse v najlepšem redu in od nobene strani ni bilo nobene pritožbe. Ko sem se pa poslovila, sem bila vse mogoče, samo človek ne! Potemtakem izgubiš veselje v domačem kraju. Takšne in podobne razmere prisilijo precej deklet v tujino, ker pač doma niso več spoštovane.
Ti odgovori donijo trdo, večkrat tudi ogorčeno — toda ne sinemo preslišati boljšega, kar jih spremlja: volja, da se dekleta nekaj naučijo, da bodo nekoč mogle skrbeti za svojo lastno družino. Predvsem ne smemo preslišati zahteve, da hočejo biti tudi služkinje spoštovane.
ZA DOBRO VOLJO TAJNE VOLITVE
Pri tajnih volitvah v tovarniške svete dobi delavec zaprto -kuverto, katero mora spustiti v volivno žaro. Neki volivec hoče odpreti 'kuverto, pa ga tovariš hitro posvari: »Kaj te je pa prijelo, kaj si nor?” »Hotel bi le vedeti, za koga glasujem” — odgovori naivno delavec.
»Kaj? Kaj ne veš, da so v demokraciji volitve tajne?”
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiMimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiMiimii
Kam v nedeljo, kam?
Vsi, ki si za božič želite sladkih kuharskih umetnosti, pridite v nedeljo, dne 20. decembra, v GLOBASNICO. Tam boste lahko napasli oči in tudi želodčke z dobrotami, ki so jih naredila dekleta na gospodinjskem tečaju v Večni vesi ter jih bodo razstavile v gostilni pri ŠOŠTARJU V GLOBASNICI.
Razstava bo odprta od 8. zjutraj do 6. zvečer. Vsi razstavljeni predmeti bodo na prodaj. Ugodna prilika za nakup božičnih darov.
Popoldne po blagoslovu pa bodo dekleta priredila tudi kulturno prireditev v dvorani iste gostilne in bodo jmkazala, da človek ne živi samo od kruha.
Spored: Pojeta moški in mešani zibor, govor, deklamacije, nastop tečajnic s pesmijo, razni prizori -in božična igra.
Vljudno vabljeni vsi od daleč in blizu!
.........................................................................................................
Kako so v Selah miklavževali

DEZEMBER
DEZEMBER

i
ICdnicj I
miteten
B&CKPUlVERrf
tflifcteMsteefi/eH
auch in den neuen Konig-Kochbiichern!
Pridelujmo lan
Naraščajoča važnost kmetijskih strojev
Kje so že oni časi, ko so imele kmečke gospodinje polno skrinjo domačega platna? Kje so časi, ko so še po vseh naših kmetijah sejali lan, ko so povsod godili, pražili in trli lan, ko so povsod ob zimskih večerih brndi kolovrati? Komaj se še spominjamo na tiste čase, o katerih pravimo, da so bili lepi časi.
Danes iz gospodarskega ozira ne bi mogli več priporočati, naj, bi kmetje sami trli lan in naj bi doma izdelovali platno. Pri današnjem napredku tehnike bi bilo to negospodarsko. Pač pa moremo upravičeno priporočati, naji bi sejali spet več lana. Ta lan pa naj bi nato izročili pražarni lana v Brežah, kjer morejo v zamenjavo dobiti odgovarjajoče količine dobrega platna.
Glavno je torej danes le to, da lan spet začnemo pridelovati, da pridelamo na isti površini čim večje količine kakovostno do-
Najlepše božično darilo
___je Step-Puch kolo
ali šivalni stroj
JTWW,T'
NIEMIEZ & RIEPL
kmetijski stroji in popravljalnica VELIKOVEC - V9LKERMARKT
brega lana. Samo s tem, da povečamo pridelke in da izboljšamo kakovost pridelanega lana, bomo izboljšali tudi dobičkanos-nost pridelovanja lana.
Ako smo se odločili za pridelovanje lana, moramo skrbeti najpreje za dobro seme. Za dobavo dobrega semena se obrnimo na pra-žarno lana v Brežah (Flachsrosterei Frie-sach), ki nam bo po nizki ceni preskrbela kakovostno najboljše seme.
Ako imamo seme doma, moramo vedeti, kako je treba obdelati njivo za lan. Naj-bolje uspeva lan po lucerni, detelji, ogršči-ci in krompirju. Na teh njivah bo najmanj plevela. Najmanj praporočijivo je lan sejati po žitu. Njivo za lan preorjiemo v jeseni pred zimo. Lanu ne gnojimo s hlevskim gnojem in tudi ne z gnojnico, ampak z u-tnetnimi gnojili. Gnojimo pa na en hektar vsaj 100 kg apnenega amonija, 350 kg su-perfosfata in 300 kg kalijeve soli. — Njiva za lan mora biti zelo dobro pripravljena, torej v spomladi večkrat pobranana. — Ako sejemo z roko, bo pozneje delo pri pletvi kina silno zamudno in zato drago. Ako je ie malo mogoče, sejemo zato lan tudi na malih površinah s strojem. Ako je med vrstami 16 do 18 om razdalje, je obdelovanje lahko mogoče s kultivatorjem, kar de-
EWALD NONOT"””*
kupuje smrekov stavbni les in hlode, tudi stoječ les.
CELOVEC - KLAGENFURT Bcnediktincrplatz 8. Tel. 28-75
.vmmiM3BgM»r-j««j».»».|||1|l|,|tl||,||lli||||||lil,|i|| ,1,.. ..
id Božic
samo dobro
Tschernutfer-BUGo
Ceiovec-Klagenfurt. KarfreitstraBe 1
Vodilna trgovska hiša za otroke Vam nudi v OTROŠKIH OBLEKAH od 1. do 16. leta in v OTROŠKIH IGRAČAH največjo izbiro
za hozihia darila
CELOVEC - KLAGENFURT, OBSTPLATZ
lo zelo poceni. V vrsti sami pa je redno lan tako gost, da za plevel ni prostora.
Tudi spravljanje lana je najlažje in najbolj hitro, ako smo sejali lan s strojem. Ako sejemo z roko, moramo vsako posamezno rastlino posebej izruvati, kar je seveda zelo zamudno. Zato moramo zaradi pocenitve dela pri spravljanju, to je ruvanju lana, priporočati sejanje s strojem. Ravno zaradi velikih stroškov pri pletvi lana in nato pri ruvanju lana so večkje pridelovanje lana opustili.
Ako hočemo sami lan goditi doma, je to spet zelo zamudno in zato drago delo. Zato .poizkušajmo lan prodati takoj z njive. Ako zamenjamo lan v pražilnici lana v Brežah, bomo dobili tam lepe količine zelo dobrega platna in naše kmečke gospodinje bodo spet napolnile skrinje s platnom. Zato moremo priporočati zlasti kmečkim gospodinjam, naj, se pobrigajo pravočasno za to, da bo na vsaki kmetiji spet manjša ali večja njiva določena za pridelovanje lana. Pri pridelovanju samem pa je nato treba ročno delo čim bolj zmanjšati, da tako zmanjšamo tudi stroške za pridelovanje lana.
Ko bomo tor e ji premišljevali, kaj bomo spomladi sejali, se odločimo že sedaj za to, da bomo pridelovali tudi lan. Že sedaj pa se brigajmo tudi za potrebno seme in za potrebna umetna gnojila za pridelovanje lana.

Kmetovalce vsega sveta skrbi isti problem: kako doseči zadovoljive pridelke s primernimi stroški kljub stalnemu porastu cen, zlasti tudi delavskih mezd. Kmetovalci so prišli pri tem do prepričanja, da jim pri tem lahko veliko pomaga razumna raba sodobnih poljedelskih strojev. Poljski stroji ne napravljajo samo navadnih poljskih del za mnogo lažje, ampak tudi zelo pospešujejo hitrost dela v primeru potrebe ter s tem zmanjšujejo nevarnosti, ki so v zvezi z vremenskimi prilikami. Pospe-šenje dela na določenem področju koristi celemu delovnemu ciklusu; kombinirani stroji na primer pospešijo košnjo in žetev, če se jih uporablja istočasno kot dvigala. Zlasti Anglija se je že krepko uveljavila kot izdelovalka strojev za kombinirano delo, ena od najvažnejših angleških tovarn je tudi ustvarila nove modele z lastnim pogonom za najrazličnejšo rabo.
Poljedelstvo bodočnosti bo popolnoma mehanizirano. Ker Anglija ni samo dežela, ki uporablja največje število poljedelskih strojev, ampak je tudi na drugem mestu v produkciji traktorjev, ni čuda, da je angleška industrija poljedelskih strojev dosegla na zunanjih tržiščih znatne uspehe. Lani je ta industrija izvozila svojih izdelkov za 58 milijonov funtov šterlingov, od tega samo traktorjev za več kot 17 milijonov. Stalno naraščajoča prodaja traktorjev dokazuje, da so kmetovalci vsega sveta spoznali, da
Uganka sovjetskega kanalskega projekta
(Walter Kolarz)
so ti stroji stvarno ključ za sodobno kmetijsko posestvo; ogromno povojno povpraševanje doma in v tujini je povzročilo, da je angleška industrija stalno povečavala izdelovanje traktorjev in da ustvarja vedno znova nove modele od največjih tipov za melioracijo in obdelovanje puščavnatih področij, do najmanjših, ki so zamišljeni za vrtnarstvo; iprodukcija je zdaj tako raz-sežna, da nudi največje gospodarske in tehnične prednosti. Naj omenimo, da je dobila tovarna Fords v Dagenhamu (Essex) od Združenih držav za 20 milijonov dolarjev naročil traktorjev, katerih enotna cena je mnogo nižja kot cena enakih modelov ameriške izdelave.
'Tovarna Massey-Harris v Kilmarnocku na Škotskem izdeluje zdaj štiri različne tipe traktorjev, pa tudi razne druge tovarne izdelujejo več različnih vrst traktorjev, lahke, srednje in težke, s kolesi in gosenicami, zlasti je omeniti lahek traktor, pripraven za vsakovrstno uporabo, z lahkim motorjem, ki lahko razvija šest različnih hitrosti. Tovarna Duffield je postavila na trg traktor tipa M4, ki ga goni motor na izhlapevanje petroleja.
Ideja montiranja drugih strojev in orodij neposredno na traktorje je resnično zre-volucionirala področje sodobne poljedelske mehanike, ker si lahko s tem kmetovalec z enim samim traktorjem napravi cel sistem mehaniziranih sredstev s plugi, dvigali, grabljami, brizgalnami in tako dalje. Ko silni stroj Hayter, ki ga je letos začela izde lovati tovarna Silorators Ltd. v Londonu se lahko uporablja za košnjo, za prezra čevanje žita, za ruvanje korenin, za mletje slame in za trošenje gnojil.
O nekaterih nad vse važnih notranjih dogodkih v Sovjetski zvezi nikdar ne poročajo. Prebivalstvo v Sovjetski zvezi in ostali svet zvesta za take dogodke samo posredno — zaradi tega, ker se o tem nič ne piše.
Zdi se, da je Sovjetska zveza zdaj spet enkrat obvestila svet o neki zadevi na način, ki ga lahko označimo za obveščanje z molkom. Gradnjo glavnega turkmenskega prekopa, največjega sovjetskega konstrukcijskega projekta vseh časov, so opustili ali vsaj zelo odložili. O dovršitvi prekopa do leta 1957, kot je bilo predvideno, mi nobenega govora več. Od marca leta l‘i;>:) dalje ne objavlja sovjetski tisk o tem načrtu nobene vrstice več, čeprav je bil ta projekt konec leta 1950 in v letih 19.'-; ter 1952 eden od glavnih predmetov k.uninlotmistične popagande znotraj- in zunaj Sovjetske zveze. Zdaj ne vlada o načrtu turkmenskega- prekopa popolen molk samo v moskovskem tisku, ampak tudi v časopisju o-beh sovjetskih republik, ki bi imeli od prekopa največjo korist, to je Turkmenije in Uzbekistana.
Zlasti značilno je, da prekopa niso prav nič omenili 12. sept. 1953, ob tretji obletnici odloka sovjetske vlade, s katerim so prvič določili in objavili podrobnostni načrt. O tej obletnici so lani pisali na veliko in široko.
Prekop naj bi bil 1000 kilometrov dolg in naj bi namakal razsežne puščave med reko Arnu Darjo in Kaspiškem morjem. Po načrtu naj bi sredi z namakanjem pridob-Ijene plodne zemlje nastalo veiliko bombaž-
RADIO-APARATI SEZONE 1953/54
električni štedilniki, peči, svetilke, elektromotorji itd., kot božična darila, kupite ugodno na obroke pri firmi
Alfred 1/ttaiditscU
Velikovec-Volkcnnarkt, 10,-Oktober-Strasse 120
Pri svojem obisku izvolite točno paziti na oznako finne !
NADOMESTNI DELI ZA
JEEP - DODGE
G. M. C. - MAČK
AUTOHAUS„AUGUM” d. z o. z., Wien XII,
Graudenzdorfer Giirtel 39, tel. A 30 079
no področje, ki bi ga po njegovi važnosti lahko primerjali samo z dolino Fergana, ki zavzema zdaj kot bombažni vir edinstveni položaj v sovjetski srednji Aziji. Ta nova oaza, ki bi nastala zaradi prekopa, naj bi bila razdeljena na 30 do 35 upravnih okro-žij-, predvidenih je bilo 30 novih tovarn za čiščenje bombaža, 14 do 16 oljnih rafinerij in okoli 70 traktorskih postaj.
Iz opustitve načrta jasno sledi, da hoče režim Malenkova koncentrirati svojo pozornost v prvi vrsti na Evropo in zHasti na iusko-ukra j insko jedro Sovjetske zveze. Ma-lenkov je prišel verjetno do prepričanja, da presega sovjetske moči istočasno izvajanje vseh velikih načrtov.
Nedvomno govorijo važni razlogi za to, da se nadaljuje z gradnjo turkmenskega kanala, zlasti- zaradi velikega propagand-nega pomena na Srednjem vzhodu in na indijskem kontinentu. Vendar so bili še važnejši razlogi za to, da se izvajanje projekta opusti. Delo na prekopu je manj napredo-valo kot dela za izvajanje drugih načrtov, prekop je bil mnogo dražji kot izvajanje drugih načrtov in je bil potreben za njegovo dovrši tev daljši čas. Razen tega so se razni znanstveniki bali, da bo gradnja kanala nadalje skrčila obseg Kaspijškegu morja — problem, ki povzroča mnogo glavobola med odgovornimi krogi. Končno -bi med velikimi gradbenimi projekti turkmenski prekop sicer prinesel velike koristi potrošniku, vendar le malo prispeval k industrijski in vojaški moči Sovjetske zveze.
. Elektične centrale v Kujbiševu in Stalingradu služijo v prvi vrsti sovjetski težki industriji, vojaški pomen že končanega prekopa, ki veže Volgo in Don, pa primerjajo z važnostjo Panamskega prekopa.
Dovršitev turkmenskega kanala bi pomenila sorazmerno le malo nove električne sile, pač pa bi ljudje dobili s tem velike količine bombaža, jedilnega olja, volne in mesa. Da je sovjetska vlada sklenila opustiti ali vsaj odložiti izvedbo -tako važnega dela v času, ko ji povzroča kmetijstvo eno od naj večjih skrbi, je gotovo presenetljivo.
Tisti, ki jih ustavitev del na prekopu neposredno zadeva, na opustitev tega načrta gotovo ne bodo gledali z žalostjo. To velja v prvi vrsti za delavce, od katerih je večina obsojena na prisilno delo ali vsaj mobiliziranih in ki bi morali vsi težko delati v skoraj neznosnem puščavskem podnebju.
ELEKTRARNA V KAPRUNU
Začetkom meseca novembra so morali zaradi nastopajoče zime prenehati z betonskimi deli pri gradnji elektrarne v Kaprunu, ki bo največja avstrijska elektrarna. Pri gradnji zajezitev pri kaprunski elektrarni so porabili doslej približno pol milijona kubičnih metrov betona. Se toliko betona bo potrebno do izgotovitve vseh zajezitev pri tej veliki elektrarni. Z ogromnimi mešalnimi stroji, ki so jih dobili iz Amerike, morejo dnevno zmešati 7.000 kubičnih metrov betonske mešanice.
DVE MILIJARDI PAROV ČEVLJEV
Ameriško tgovi-nsko ministrstvo ceni, da je dosegla proizvodnja čevljev na vsem svetu v letu 1952 več kakor pa dve milijardi parov. Najvažnejši producent čevljev so Združene države ameriške, kjer so izdelali lansko leto 508 milijonov parov čevljev. Verjetno bo letos ta proizvodnja še večja in bodo prišli na vsakega ameriškega prebivalca več kakor trije pari čevljev. — Druga dežela, v kateri doseže proizvodnja več kakor 100 milijonov parov čevljev na leto, je Velika Britanija, kjer so izdelali lansko leto 108 milijonov parov čevljev. Na tretjem mestu je nato Sovjetska zveza z 89 milijoni parov čevljev. V Zapadni Nemčiji so izdelali nad 70 milijonov parov čevljev. Kljub tej vdiki proizvodnji čevljev pa ne pride na vsakega prebivalca na svetu letno niti en par čevljev.
NOV PROZOREN MATERIAL ZA OKNA
Nedavno je neka tovarna iz Leicestra v Londonu prikazala zastopnikom industrije in -tiska raznovrstno zanimivo uporabo steklenega vlakna; iz njega je mogoče izdelo-vadi sestavne dde za letala, umetne ude, gredlje za majhne ladje, stoLice, zibelke, čelade za motociklistične dirkače, senčnike in kovčke.
To podjetje uporablja stekleno vlakno pri proizvodnji valjanega materiala, kaska-lita, ki ga uporabljajo kot nadomestilo za steklo pri oknih, ker prepušča v notranjost prostorov 66% sončne svetlobe. To je nadalje naravnost idealen material za prevleko polken, ker je odporen proti sunkom ter je močnejši od jekla, pri tem pa je zelo lahek: 20 m blaga iz novega materiala tehta komaj 227 gr.
Slovencem po svetu sporočamo turno vest, da je dne 8. decembra, na praznik brezmadežne, odšel po plačilo h Gospodu prdč. oče
Hugo dr. Bren
generalni definitor frančiškanskega reda in večletni zaslužni odbornik Slovenskega socialnega odbora.v Rimu.
Pogreb blagega pokojnika je bil 10. decembra iz samostanske cerkve sv. Antona na rimsko pokopališče.
Sveta maša zadušnica za osmino bo dne 17. decembra v kapelici slovenskih šolskih sester v Rimu na Via dei Golli 10.
Rim, dne 10. decembra 1953.
SLOVENSKI SOCIALNI ODBOR
Otvoritev!
Sporočava cenj. občinstvu, da sva v Celovcu, na IJenediktiner Platz 5 odprla novo tekstilno trgovino
Batelitsch & Kassig
Še cenejši smo: Flanela 10.50 — Moške športne flanelaste srajce samo 40.---ženske volnene rute v krasnih vzorcih 10.-Damske
zimske hlače 17.50 — Damski stezniki la 5 17.50.
Moje božične cene Vas bodo najlepše presenetile v trgovini z blagom
FRANZ TSCHERNITZ SPITRAHAU S
CELOVEC - KLAGENFURT
Oglašuj v našem listu !
iiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiRiiiiiiiu
LEPA BOŽIČNA DARILA!
MODNE OBLEKE PERILO
PLETENINE
ODEJE
VOLNENI IZDELKI KRZNENI PLAŠČI
ŠPORTNI PREDMETI SMUČARSKA OPREMA SMUČARSKA OBLEKA SMUČARSKI ČEVLJI KRZNENI ČEVLJI GUMIJASTI ŠKORNJI IN ČEVLJI
KaUFHAUS	/	SPORTHAUS
CELOVEC - KLAGENFURT '	KRAMERGASSE
IGRAČE
V VELIKI IZBIRI
nemške kovinaste igračke, Miirkli-nove in Fleischmannove železnice, kuhalnike in otroške sobice, italijanske gumijaste čeče po nizkih cenah
TRGOVINA
CELOVEC	Burggasse
ZA KRATEK ČAS
Katehet vpraša v šoli: „Kako je bilo ime škofu, ki je odtrgal Vzhod od rimsko-kato-liške Cerkve ter je ustanovil pravoslavno Cerkev?” Otroci malo premišljujejo, nato se odreže eden v zadnji klopi: „Socius”! (Namesto da bi rekel: Focius.)
Na Djekšah v šoli je župnik izpraševal otroke, kaj: je delal Kajn? „Kajn je bil kmet!” Otroci naštevajo delo: Oral je, sejal
je, vlačil je, žel in mlatil, župnik hoče še več vedeti. „Kaj; pa je še delal?”
„Gnoj je vozil”. „Kaji pa še___?” — Otro-
kom je zmanjkalo! „No, kaj j,e še delal?” Takrat vstane Mihec in pravi: „V sredo je pa v Velikovec šel.”
Druga veraija pravi, da se je odgovor glasil: „V sredo pa je šel v jarmak!” - Kako je star Velikovec, sedaj veste, ne sedemsto let, ampak že od Adama sem to mesto stoji.
TRST H. (306.1 m ali 980 kc sek) Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30-24.00. - Ob nedeljah: 8.00-24.00.
18. decembra: 13.00 Glasba po željah. 20.05 Slovenski samospevi. 21-00 Tržaški kulturni razgledi. 21.15 Koncert tenorista Dušana Pertota. 21.35 Prokofjev: Koncert št. 3. — 19. decembra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 16.00 Oddaja za najmlajše. 16.30 Slovenski motivi. 18.40 Liszt: Klavirski koncert št. 2. 19.00 Pogovor z ženo. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.30 Paganinijevi capricci.

najboljše pri
CELOVEC-KLAGENFURT
PARADEISERGASSE 4
(Iz lastne tvornice oblek)
B. BELTRAM-TRST
IMPORT - EXPORT
Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države po najnižjih cenah
Pošiljamo živila, zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh.
Razpolagamo s skladiščem v Punto Franco 2/a-21
OBRNITE SE OSEBNO ALI PISMENO NA URAD
v ulici Valdirivo 3-1. Telefon 69-91
Praktična božična darila za vsakdanje potrebe v gospodinjstvu. Suha roba, košare, ščeti, metle vseh vrst kakor tudi sanke in igrače kupite najceneje v strokovni trgovini S. KORENJAK, Celovcc-Klagenfurt, Benediktinerplatz 10.
Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagenfurt
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Od 18. - 22. XII.: „K6nig Salo-mons Diamanten”
STADTTHEATER
Od 18. — 21. XII.: „Der schvvarze Jack”
Od 22. - 26. XII.: „Heimlich, stili und leise”.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse S.
^UJRIA-Getriinke" R. in K. Barišič Ebental—Žrelec, prvorazredno žgane pijače PLAVEČA JADRANA
NAJCENEJE ročne torbice, ne-cessairi, manikiri, denarnice, listnice, aktovke, nahrbtniki, kovčki v strokovni trgovini RAUTER, Cc-lovcc-Klagenfurt, Wiener Gasse 9
DOBKLA VES
Dne 19. in 20. XII.:	„Dorf
unterm Himmel”
Dne 25. in 26. XII.: „Bruder Barnabas”
Dne 26. XII. (zvečer): „Kongo — flammende AVildnis”.
Iz žlahtnih zelišč fabriciramo in kot AMLACHER-LIKER serviramo 1	MtošUe ido&ulcc
Najprimernejše darilo za vsako razvajeno grlo	vseh vrst nudi Vam po trenutno najnižjih cenah
Franz Amlacher I	znana trgovina s klobuki
CELOVEC - KLAGENFURT	1. PRETTNER
Prodajalnica Brunnplatz	
Pischeldorfer Strasse	Celovec — Klagenfurt, Alter Platz 23
ČEVLJI
SO RES NAJBOLJŠI Celovec - Klagenfurt, Burgg.
SolitL
^eisljuupfiihitj
t^Ubtkannl
M S B E L
SifibttDulirl Klagenfurt. St.-Veiter-StraBe 15
Telefon 22-58
Primerna in cenena božična darila pri Papierkonig
ANTON NOVAK
Celovec, Feldmarschall Conrad-platz 2. (Volkermarkter Platz)
Gumijaste tcrnio-stcklenice, najceneje GUMMIHAUS VViedncr, Celovcc-Klagcnfurt, Bahnhofstrasse Nr. 33.
ff)ir(ikUhui kožienti darila!
Modroci, 3 delni, 90x100 cm velikosti s črtastim gradlom in la Alfa polnitvijo	š	259.—
Trpežni gradi s la afrikom	š	289.—
isti, z vato obloženi, mehki	š 320.—
Posteljno perje: perje za blazine, kg š 31.50; 37.80; 23.80 za pernice, blazine, čista volna	š 58.80
Puhasto perje za blazine la	š	89.60
la Inlct, 120 cin širok, plav in rdeč, meter	5	29.80
Posteljno blago, 140 cm široko, belo	Š	17.50
Prešite odeje (kovtri), velike, dvobarvne, bela vata Š 145.— Kovtri, na obeh straneh klot, s čisto volneno vato š 175.— Flanelaste rjuhe, čisti bombaž, 130x220	S 49.80
KRISCHKE & CO.
CELOVEC - KLAGENFURT, 8. Mai-Str. 3 in Neuer Platz 12
potrebujefe naravna in umetna čreva
Te kupujte SAMO pri
M A X GRAMILLER
(elovec-Klagenfurt. Adlergaise 14
Pisalni stroji - Računski stroji
Nakup, prodaja, zamenjava, posojanje
K. TRAPP, Klagenfurt
Karlrcitstrassc 8, tel. 15-43
Vodilna trgovina za matraend gradi, blago za pohištvo, polnilni material, juto, oprtnice, motvoz, juto za dekoracije NEDELKO, Celovec 8.-Mai-Strasse 11.
Zamenjam pohištvo za smrekov mizarski les vseh debelin Rudolf SLAMA, Celovec St. Veiter Str. 15.
AKORDEONf
nemških in italijanskih znamk, 32 basov S 1250.—: 80 basov 2 registra S 2.350.—: diatonične harmonike S- in 4 - vrstne INSTRUMENTI - PIHALA Največja izbira - ugodni obroki — poceni
HERGETH - Celovec. Burggasse 23
I Si koroški patriot? Pij Schleppe povsod I
BREZ SKRBI
ste, če kupite svoja božična darila v trgov ski hiši Korošca
f Umsehadek
CELOVEC. BahnhofstraBe 7 am Fleischmarkt
VSE TEKSTILIJE PO SILNO ZNIŽANIH CENAH GOTOVA OBLAČILA KOT DAMSKI IN MOŠKI PLAŠČI, OBLEKE, KRILA ITD. DAJEMO VAM UGODNE PLAČILNE POGOJE NA OBROKE BREZ DOPLAČIL. VELIKA PRODA IA NA OBROKE SE NADALJUJE.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. - Telfonska številka uredništva in uprave 43-58.