Št. 33.
V Gorici, v lor«k dne 25. uprila 1905.
Letnik VII.
l/.haja vsa' torek in soboto ol>
11. mi f)n*(ip()l(liii< /.:i iiihhIo ti?r oL H. uri
pop. zn dfžHo. Aki) p:nlt' n;i la diicva
pr;i/.nik i/.i<lt* «1 rt.it prej ob (J. /.vtH:»M\ Klane
po pošli prcjeinan ali v (inrici na «loin
pošiljan ci'lolt'lno K '\, [xilIctiiD 4 K in
OftiUctiio 2 K. I'rodaj.'i si' v Gorici v to-
bakarnan Sell war/, v Šolskih ulinili,
Jcllersitz v NunskiJ) uiiculi in he-
ban  11a  V erd ij over»  lekaliscti po K vin.
GORICA
(/jutranje l/duuje.)
(TredniStvo in upravniaitvo se
naliajata   v   «N a r o d n i   tiskarni»,
illicit Wlturini  h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in narociniiio pa na upravnišlvo
»Gorice«. Oglasi se računijo po pelit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se veökrat tiskajo, rathi-
nijo Be po pogodbi.
Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Užitnina na Cerkljanskem.
V zadnjem Slevilu našega lisla smo
prinesli povsrm zanesljive ker nradno
podatke o dohodkih od užitnine na Tol-
miiiHkcrn, o katorih smo se osebno pro-
pričali na merodajnem mestu, da irnajo
realno podljigo, prcdnu smo jih objavili.
Shiui" niwmo verovali, da je kaj tacega
mogoe'e, naiiii dvomili na tern, da se v
20. sloletju dobi eel okraj, v katerrm se
tako malomarno zametava državni, do-
želni in obeinski denar, kakor so je za-
nu'lovul leta in lela na Tolminskem. Ne-
(oveno jo# da je dobil leta 1904- privalni
podjolnik od državne in dežolne užilnine
nad s)ÜOO K več v tokn treh meaecev
n»-go jo on plačal za celo leto imeno-
van ma činiteljema. Nehote se nam usil-
juje vprašanje, ali je res, da državni
organi niso vedeli ničesar o teh kričecih
ra/.inerah v tolminskem sodnem okraju,
da so molče polegovali tarn 13.200 K
pri.stojbin na užitnini, kjcr bi bili lahko
dobivali vsaj štirikrat loliko? In to jo
tern bolj neraznmljivo, ker je vlada dobro
znala, da isto izgubo, kakoränjo trpi ona,
mora trpeti tadi dežela, katera nima po
scdanjih določbah niti pravice da bi
smela pobirati svojo ažitnino v lastni režiji.
Naša dežela nosi ogromne doklade
za ceste, šolstvo, deželni zalog, insol-
venlne bolnike in občinske potrebačine
vkljub tema, da je pri nas zemljiäki
davek primeroma navečji v Avatriji ; a
denar, kalerega bi morale dežele in občir.e
dobivali v pokritje onih stroškov, moral
je romati v žepe podjetnih špekulantov
vsled 70 let Htarih tozadevnih vladnib
odredb in njene kratkovidnosti. Dežela
ni imela pravice varovati v tern ozira
8vojih koristij.
Deželni odbor je bil osebno dvakrat
v tej zadevi pri centralni vladi na Dn-
naju in ji je gotovo razložil, kako stvari
stoje ; potrebno bode, da objavi, kaki
razlogi so silili vladno organe, da so
toliko časa dopuščali tak „šlendrijan" v
deželi.
Tako krič» če razmere o dogodkih
uzilnine niso sicer v drugih okrajih
kakor v sodnem okraju tolminskem ;
vendar pa so tudi te za dežele in ob-
čine žalontne dovolj. Pri tej priliki ogle-
j dali smo si tudi dosedanje rezuUale
o užilnini m cerkjanski okraj tor do-
bili sledeče podatke :
Za mo sec januvarij 190 5
1. j e d o ä 1 o : 15 2 315 K, z a m e s e c
fobruvarij 190 5 1. je došlo:
5 6 3 8 2 K, z a m e s e c m a r e c 19 0 5
I I. je dožlo: 75 52 0 K, na pre-
1 o s t a n k i h 5 9 13 K, h k u p a j t o r a j
21)01-^0 K. za erarski delež. Ker
jo erar dobil za vse lansko
leto 1 e 3920 K potom navidozne
konvencijske pogodbe od za-
devnih obrtnikov, prav za prav
od privatnega podjetnika, dobi
letos gotovo v tern sodnem
okraju trikrat toliko nego
lani. V tfku treh mosccevje
d o b i I I o r o j I e 1 0 1 0 K in a n j no-
go lani vcelem let a. A ludi de-
ž o 1 a j o i in e 1 a loliko i z g o b e, in
gotovoje, da so bile tudi ob-
čine, katere niao pobirale
doklad v lastni režiji, vsajv
istem razmerju prekrajšane.
Nočemo vže sedaj prirokovati ce-
loletne razliko med letošnjimi in lanskimi
dohodki na tern polja za cerkljanaki
okraj, o čemar bodemo koncem leta äe
govorili; a vže ti dosedanji vspehi na-
žejo jasno, kako grdo so se pregrešili
proti deželnim in občinakim interesom
oni, ki so svojčas tako divjali proti naäim
poslancem n ^ o zagovarjali sprejem užit-
nine v doželno režijo. Altro ehe sleparji
Ijudstva I
Angležke spletke naBalkanu.
Vaa znamenja kažejo, da se bližamo
jako resnim dogodkom na evropskem
vztokn. Pred časom so priobčili listi vest,
da je ruski minister za zunanje zadeve
avetoval carjn, naj bi sklenil mir z Ja-
ponci, ker je jako verjetno, da pride v
Macedoniji do osodepolnih zmeänjav. To
vest so sicer ruski vladni listi dementi-
rali, ali koliko so vredna taka uradna de-
mentiranja, o tem amo se že večkrat pre-
pričali. V müzsteäkem dogovoru med
Avstrijo in Ogrsko določen je bil rok dveh
let, v kateri dobi bi bila morala Turčija
vspostaviti red in napraviti mir v treh
svojih evropskih vilajetih. Bliža se konec
določene dobe. v kaleri so so imelo iz-
vesti relorme in napraviti mir v imeno-
vanih treh vilajetih, a o izvedenju reform
kakor ludi o kakern miru no more biti
danes niti govora. Seveda trdijo nekatori
obtimisli, da so se razmere v imenova-
nih treh vilnjelih vendarle nekoliko zbo-
Ijäale. Je pa sama Turčija, ki zatrjuje, da
se ni tarn prav nič obrnilo na bolje in
da se tudi ne bode, dokler se bodo nme-
äavale v tnrške razmere tuje države, in
dokler se ne bode zabranilo Bolgariji pod-
pirati macedonske ustažke odbore.
Poleg tega pa prihajajo na dan pri-
tožbe proti Avstriji, ki Santa Arnaute k
ustaji in k nemirom in ki bi rada, spra-
vila na dan tudi albansko vpraäanje, ka-
tero naj bi se z macedonskim vsporedno
tako resilo, da bi Avstrija dobila glede
Albanije jednako nalogo, kakoršno je do-
bila glode Rosne in Hercegovine I. 1878.
Nedavno je ruski list „Peterburä. Vjedo-
mosti" opozarjal na zle namene avstrij-
ske diplomacije ter dokazoval, kako ve-
like krivico se gode prebivalstvn v Stari
Srbiji, ki je vedno izpostavljeno grdim
napadom divjih Arnantov, ne da bi se
kdo za to kaj zmenil.
Vse govori pa za to, da so priäli
diplomatje vseh držar, ki menijo, da so
prizadeti njih interesi na Balkanu, do
prepričanja, da je prišel čas za likvidacijo
torških računov v Evropi. Prva je bila
Angležka, ki je po svojera ministru za
zunanje zadeve brez vseh ovinkov pove-
dala, da so se dosedanji poakasi, urediti
razmere v evropski Turčiji, popolnoma
izjalovili ter da ne je treba poprijeti vse
bolj radikalnejäih sredstev v dosego ta-
kega namena. Angležki namreč, ni nika-
kor po volji, da se razptavlja o zapuačini
neozdravljivega bolnika na Bosporu, ne
da bi ona imela pri ti razpravi glavno
besedo. Odkar je Nemčija, in sicer z ve-
likim uspehom, začela izpodrivati na vz-
toku angležki upliv, in posebno pa äe v
Tnrčiji, bi Angležka sploh najraje videla,
da Turčija izgine a sveta. Zategadel pa
je tudi Angležka v vedni dotiki z mace-
donskimi ustaškimi odbori in ae jako za-
nima za to, da bi postala Bolgarija kra-
Ijestvo, a knez Ferdinand kralj ter bila
popolnoma neodvisna odTarčije. Angležko
prav malo briga, ako bi tadi naatala voj- <
ska med Turčijo in Bolgarijo. Angležko
časopisje bilježi z največjim veseljem no-
vspehe raakega orožja na skrajnem vztoku.
Istodobno pa spodbuja to časopisje bal-
kanske narode, naj vendar izkoristijo se-
danjeneugodne politične notranje razmero
Avstro-Ogrske ter notranje nomire v Ku-
siji, kakor tadi rusketievspohe na bojiaču.
Z največjo hinavščino pomilaje angležko
časopisje balkanske kriatjane ter zahleva,
da se stori konec njihovemu trpljenju,
ker v resnici ni Angležem trpečo balkari-
sko prebivalstvo prav niö pri srea, ampak
jim je le do tega, da bi nastala na Bal-
kanu zaradi tega sedaj vojska, kor bi spra-
vila ista Busijo v največje zadrege. An-
gležka nikakor ne more privoščiti Kasiji,
da bi se jej kedaj posrečili nameni glede
Carigrada in da bi ji jabolka, ko dozori,
sama ob sebi padla v krilo.
Da bi se v tem za Rusijo najne-
ogodnejäim časom pospeäil razpad Turčije,
začela je Angležka spravljati na dan med
Mohamedanci neko gibanje, vsled kate-
rega bi se ustanovila arabska država, ki
bi imela zameniti sedanje turäko gospod-
stvo nad Mohamedani in ki naj bi vape-
vala in napredovala pod angležko zaačito.
Kako da bi se vreaničila ta angležka na-
kana, o tem angležki politiki za sedaj molče.
Gotovo pa je, da si prizadevajo Angleži
na vso moč, da bi ravno sedaj, ko se
nahaja Rusija v težavni vojski z Japonci,
priälo do konečnega obračuna s Tar^ijo
T Evropi.
Mnogi trde, da ima Angležka vraea
svoje prate tadi pri revolacijonarnem gi-
banja na Kreti, ki postaja od dne do
dne vedno nevarnejii. Grčija sama ni s
tem gibanjem nič prav zadovoljna, če-
ravno je glavni namen istega, priklop-
Ijenje Krete z Grčijo. Gräki državniki se
boje namreč, da bi Tarčija vsled tega
gibanja začela preganjati tadi macedonske
Grke, kateri edini so naäli pri njih do-
sedaj zaščito. Oni vedo namreč, da je
priklopljenje Krete k Grški le vprašanje
časa in da bi do tega priälo brez vaa-
kega prelivanja krvi. Ali Angleži, kateri
hočejo na vaak način, da pride na Bal-
kanu do nemirov, podkupili so Gräke no-
vinarje, da na vso moč zagovarjajo in
podpirajo revolucijonarno gibanje na Kreti.
Da,   da,   vae   časopisje,   bodisi   ro-
PODLISTEK
V znamenju mini.
Hovest. Spisal Janko B r a t i n a.
(Dalje.)
XV.
Vse je bilo drugi dan belo gori v gozdu, sneg
je visel po vejah, in megla je plavala nad krajino.
Doli v nižavi še ni bilo tako hudo, a vendar so Gor-
jaui čulili, da bodo kmalu letele „bele muhe", kakor
navadno imenujejo sneg v svoji domači govorici.
Gospod Anton je šel proti pristavi.
Bil je ves bled v obrazu in videlo se mu je, da
je sedaj prišla njegova težka ura. Vedel je da bo
hudo govoriti z oskrbnikom, da bo težko rešiti Ko-
vača, a to je moral storiti.
— Dober pastir mora dati življenje za svoje
°vce, in slab pastir bi bil, če bi se sedaj odtegnil.
Ljudstvo je razburjeno, vse vre in se kuha — in tu
Je treba  človeka,   da se ta plamen  ne  razmese  pre-
daleč okoli —-------Morda se bo pa dalo le mirnim
potom vrediti, morda dosežem več kot npam —
Tako si je mislil gospod Anton, ko je korakal
Proti Bergerjevemu stanovališču.
Prišel je na dvorišče.
Par psov je lajalo na verigah, dekla je ravno
nesla nekaj v škafu proti hlevu. Tarn od kašče je
prišel hlapec in z osornim, zaničljivim pogledom po-
meril duhovna.
—  Ti,   dejal je gospod Lokar, kje je oskrbnik?
—  To mene ne briga, odvrnil je oni.
—   Človek,   če  te   prosim,   odgovori   kakor   se
spodobi.
—  Kaj?  Hej, hlapci,  kje ste? Hej!   In začel je
klicati druge hlapce in jim rogaje se kazati gospoda
Antona.
—  Tu ga glejte,  črnca,   gospoda išče.   Kaj mi-
slite,   ali bi ga obdržali   tu,   da ložje počaka,   ali ga
bacnimo skozi vrata.
Zakrohotali so se in nekaj nemških kletvic je
prišlo iz njihovih ust.
—   Da bi te sam vrag,   pravi eden,  ven ga na-
ženimo, skozi vrata ga vrzimo.
Psa nanj, psa!
Anton je sprevidel, da s temi ljudmi ni govoriti
poštene besede, začel sc je umikati in stopati nazaj
proti lesenim vratom.
—  Glejte ga junaka, glejte, že beži.
Jeden je odvezal psa in ga spustil nanj drugi
so zagnali divji krik in vrišč, kakor bi šli na vojsko.
Par hlapcev je stopilo proti njemu, jeden ga je
prav surovo potisnil skozi odprta vrata in pes se je
zagn a 1 za njim.
Gospod Anton se je opetekel in za hip je že
ležal zuuaj vrat na tleh.
Z roko je udaril ob kamen in nekaj časa se ni
mogel ganiti.
—  Dosti ima, dosti; le pustite ga sedaj in zaprite
duri-------
Kovač je ta čas čepel v temni kleti in slisal
zunaj ropot.
—  Ti  moj   Bog križani,   res Je  prišel   gospod,
vskliknil je, a sedaj bodo še njega potisnili tu notri.
Jernejče je videl dobro vso bedo in stisko
ljudstva, čutil je, da bo potem tisočkrat slabejše, če
ne bo več pastirja med njimi. Vedel je, kako je bilo
preje, kako je oskrbnik brez skrbi odiral ljudij, ko ni
bilo žive duše tu, da bi se brigala za ljudi in jim
rekla dobro besedo. Ne da bi se boril s pestjo, ne
samo, da jih je kedo vzpodbujal k vztrajnosti in jim
stal ob strani z ljubeznijo in dobro besedo.
—  Ti  nesrečno  gnezdo,   ti,  da nimaš nič dob-
rega za nas. Vsi tu so nekako podivjani; jezik imajo
svoj, vero svojo in zato nas tlačijo in mrevarijö. Vsi,
da —
Nehote mu je prišla na um Mina.
Večkrat je sedaj mislil na to dekle in sam ni
vedel zakaj. Zdelo se mu je, da ona vendar ui taka,
da je morda vendar nekaj srea v ujej. — —
Med tem se je oskrbnik vrnil domov.
munsko, larško, bolgarako, avstro-ogerako
ali pa grdko prinaäa dan na dan poročila
o vojnih pripravah in so mnenja, da so
razmere na Balkann skrajno napele, ter
p je ta vojska neizogibna. Da je Bol-
K.rija že davno pripravljena na vojako,
to je že davno znano, a tudi Srbija hiti
brzih rok, da se oboroži in nakopuje
HtreJjivo in brzostrelne tovope. Kaj pa
ogrski Rošutovci ? Ali bi bilo mogoče, da
bi lako korajžno naslopali in tako iz-
zivajoče, ako ne bi račanali s črnimi
oblaki, ki vise nad Balkanom?! Oni ra-
čunajo namreč na to, da je Avstrija na
Balkana angažovana in bi se nahajala v
največji stiski, ako bi nastal tarn požar,
kalerega bi morala pomagati gasiti, kar
bi ji pa težko bilo mogoče, ko bi imela
Ogre proti sebi.
Vse to je Angležem dobro znano,
zalo pa ačuvajo in intrigirajo v nadi, da
bi imeli oni pri sedanji mednarodni po-
litični konšlelaciji od požara, ki bi naatal
na Balkanu, največ dobička.
t Strossmayer.
Stolni  kapijelj  v Djakovem je pri
občil nastopno
Z a b v a 1 o.
Od vseh strani, izlasti iz vseh kra-
jev Hrvstske, od bratov Slovencev, Srbov,
Čehov in Poljakov, je dospelo tema Btol-
nema kapitelju neštevilno pismenih in
brzojavnih aožaljk povodom amrti veli-
kega äkofa in največjega narodnega me-
cona Josipa Jurija Stroasmayörja, da ae
kapitelj vzlic najbolji volji ne more vsa-
kema posebej zahvaljevati.
Zato prosi podpisani kapitelj, da
vsprejmejo našo najglobokejšo zahvalo
vsi p. n. zaatopniki cerkvenih in poavet-
nih oblastnij, zastopniki meat in občin,
razna droštva in korporacije, kakor tadi
posamezne p. n. osebe, ki so tern povo-
dom izrazile avoje aožalje. Istočasno pro-
simo podpisani, da združijo svoje sožalje
tadi 8 pobožnimi volitvami, da bo Vse-
mogočni milostljiv blagi duäi pokojnika
ter da podeli djakovaki škofiji apostol-
skega moža, ki bi kakor apoatolski mož
bil dostojen naslednik škofa Strossmayerja
ter bi Ijnbezen do svete vere vedno
združeval z ljubeznijo do hrvatske do-
movine.
Djakovo, 19. aprila 1906.
Djako v 8k i kapitelj.
*
Rakor javljajo iz Zagreba, se osnaje
poseben odbor, da ae postavi Strossma-
yerju apomenik. Odbor bi imel obstajati
iz goapodov in goapej, a na <5elu tem
poslednjim bi bila grofica Jelačič. Pokro-
vitHjstvo ženakega odbora bi prevzela
mati banova. grolica Pejačevie. Nabrati
bi ae moralo 100.000 kron ; na to bi se
razpiaal natečaj za načrt. 50.000 bi ae
porabilo za spomenik in za dopraji, ki
ae postaviti v Osjeku in v Spljetu. 50.000 \
bi ae pa porabilo za ustanovo, ki bo
nosiJa irne Strossmayerjevo. Govori ae,
da zagrebški meatni zastop nakaže v to
tvrho 20.000 kron kakor prvi obrok.
Spomenik Stoasmayerja ntegnejo poata-
viti pred akademijako zgradbo v Zagrebu.
Pölitiöni pregled.
Trgovlnske pogodbe.
V  čelrtek  je bil v ministerstva zu-
nanjih zadev prvi razgovor  poročevalcev
obestranskih vlad jjlede zopetnih pogajanj
za novo trgovinako pogodbo. Posvetovanja
se bode nadaljevala po praznikih. Najprej
pride   na   vrsto   trgovinska   pogodba   z
Italijo. —
Ranjeni ruski oficirji na Tlrolskem.
V    Puaterški     dolini,    posebno    v
Toblacha je najeto mnogo   slanovanj za
ranjene   rnske   čaatnike,   ki   pridejo   Ija
jnnija meseca.
Kreta proglaslla zjedlnjenje z Grško.
Iz Kanejo javljajo, da je v četrtek
vrhni komiaar gräki princ Jarij otvoril
krečanaki zbor. Na otvoritev je došlo
mnogo naroda. V7 avojem pozdravnem
govoru je princ Jarij ornenil korakov,
ki jih je storil pri garancijskib vladah
za zedinjenje Krete z Gräko ter odgovore
dotičnib velevlaati. Dalje je izjavil, da
bodo sankcijonirane vae reforme, ki bodo
zakonito predložene in vaprejete. Zbornica
je kneza burno pozdravljala. Po njego-
vem odhoda je zbornica ob neopisnem
navdašenju vsprejela resolucijo, 8 katero
ae proglaäa zedinjenje Krete z Grško ler
je glaaovala knezu Jarju popolno zaa-
panje
Rusko-japonska vojska.
„Morning Post" poroča iz Washing-
tona od 20. t. m.: Japonaka je obveatila
ameriško Zvezno države, da je po nje
mnenja Francija a tem prekršila nevtral-
nost, ker je dovolila eskadri Roždestven-
skega uporabljati zaliv Ram-Rank kakor
oporno točko.
•x-
Topničarka „Takon" ae je povrnila
v Saigon a tlotilo torpedovk, ki je spre-
mila admirala Jocqiereaa.
¦
„Morning Post" porroča iz Šangaja
od. 20. t. m.: Razki križar „Aakold" je
danes nakrcal premog s treh ladij. „As-
kold" je aedaj tako pobarvan, da je po-
doben ameriški vojni ladiji. Deli stroja,
kateri so bili svoječasno povodom raz-
oroženja „Aakolda" odatranjeni, ao zopet
nadomeščeni. Nekega pilota so vaprejeli
za tri mesece. Pet kitajskih vojnih la-
dij je dobilo povelje, da nadzornjejo
„Askolda".
¦  ¦
*
„Agence Havas" poroča iz Petro-
grada: Ruaka admiraliteta je opozorila
admirala Roždeatvenskega na velike ne-
varnoati, ki bi naatale za javni mir, ako
bi se njegovo bivanje blizo anamske obali
podaljšalo preko čaaa, predvidjenega v
določbab o nevtralnosti. Ne dvomi ae, da
ae bo admiral ravnal po tem navodiln.
*         *¦
*
„Daily Mail" poroča iz Hongkonga,
da so ladije, ki so doapele v tamošnje
priatanišče iz zaliva Ram-Rank, poročale,
da niao videle nobene ruske ladije. Ja-
ponska vlada je silno razburjena ter je
odpoalala na vse strani brzojavke, da
poizve, kje da ae nahajajo  raske   ladije
Domače in razne novice.
t Marko Vales. — Včeraj umrl
je v St. Petru pri Gorici okolo 7. ore
preč.   g.   Marko   Vales,   karat v po-
koju. Pokojnik je na prvi velikonočni
praznik sam še maäeval, bil popoladne
pri blagoslovu in se še po blagoslovn
madil v St. Peterski eerkvi. Po noči pa
ga je hkratu napadla njegova stara bo-
lezen, srčna hiba, kakor ae je to že
vcčkrat dogodilo; ali zdaj pa Lako hudo,
da mu je pretrgala nit življenja.
Pokojni kurat Marko Vales porodil
so je v Gabrijah na Vipavskem dne 19.
aprila 1840 ; v mašnika posvečen je bil
23. septembra 1865. Služboval je kot
kaplan po raznih dahovnijah, kakor pri
Sv. Luciji, v Renčah in v Prvačini. Od
tod je priäel za vikarja v Št. Ferjan.
Rer se ga je polotila bolezen tako, da
ni mogel izvrševati pastirske službe,
podHl se je za nekaj časa na Sv. Goro
in je bil tana apovednik. Ro ae ma je
pa zdravje zboljäalo, imenovan je bil za
kurata v Branici, katero alužbo je moral
pred poldragim letom zapasliti, ker ga
je začola močno nadlegovali bolezen, ki
ma je tudi vzela življenje, namreč srčna
hiba.
Zadnja Iota girnnazije dovräil je po-
kojnik   na   reSki   gimnaziji,   kjer   je   bil
učenec pros. Ivana Trdine, kaleri je vžgal
v   mladem   area   tedanjega   dijaka   tako
močno ljubezen do alovanske zgodovine,
posebno pa jugo.slovanske,   da  ae jo po
kojnik   potem   vae   avoje   življenje z ne
navadnim veaeljem   pečal ž njo.    Ranjki
Marko   Vales   bil je  že   od   mladih   nog
vroč rodoljab in se je v prvih letih,   ko
Be je začela   na   GoriSkem   Siriti   narod
no.stna   ideja,   in ao   ae   začeli   Slovenci
zavedati   avoje   narodnosti,   mnogo   pri-
pomogel,   da ae je  ta   ideja   tadi   kmala
akoreninila v srea našega Ijadstva.
Pokojnik bil je goreč dahovnik in
jako dober in spreten cerkveni govornik.
Bil je tadi prav priden aotrndnik in do-
piaovalec raznih alovenskih listov. Z
jedno besedo, pokojnik bil je zvest sin
svojega naroda ter se vedno ravnal po
geslu: „Ne kar veleva ma stan, kar
more, to tnož je storiti dolžan".
Blag mu bodi torej med nami spomin
in večna luč naj mu 8veti.
Pogreb vräil se bode jutri ob 9 uri
predpoludne. Truplo pokojnika prepeljejo,
potem, ko je bodo blagoslovili in bodo
za pokojnika darovane sv. maäe zadu-
šnice v St. Petru, v pokojnikovo rojatno
vas Gabrije.
Odlikovanjc. — Cesar je podelil
FML. Edvardu vitezu S t e i n i t z doato-
janstvo tajnega svetnika.
Za „Solski Dom" so plačali pred-
sedništvu : Franc Mannič, župnik v
Rojskem 20 R; drnžba „Slovenska be-
seda" v Gorici 1 R; Ivan Berbuč, de-
želni poalanec, velikonočni dar 20 R.
Gramofon g. Ravčiča ml. je zaslužil (za
,.Sirotiačew 2 R in) za „Š. D.K 5 R 60 v.
Želimo, da bi se to še večkrat ponovilo.
Gg. darovalcem, posebno pa g. Ravčiču
srčna hvala !
Izprcmeinba prcdplsov za linan-
oiio stražo. — Finančno ministerstvo
je izdelalo nove predpise za linančno
stražo. Predpise bo moral potrditi še
vladar. Z novimi določili se sinančna
straža ne strinja popolnoma in bo pro-
aila drž. zbor, naj posreduje v prilog
finanČne straže.
Samostojuosc državnih pravd-
nlštev. — Pravoaodno ministerstvo na-
merava uveati samoatojna državna pravd-
nišlva.    Prod     kratkim    je    pravosodno
I miniaterslvo naznanilo, da bo izdalo po-
aebna navodila za državna pravdniälva
Vreiiie — Zadnje dni imeli amo
neprijetno in mrzlo deževno vreme. Po
naäih gorah pa je padal aneg, ko da bi
bilo v sredi zime. Nastalu je vsletl tega
volika nevarnost za slano, kalera ni v
resnici tudi izostala, a bila je baje le v
nižavah.
Vlnarsko ill sadjarsko driiätvo
za Brda s sedežem v Gorici, sklicuje
rodni občni zbor v Biljano dne 7. maja
1905 ob H. ari popoldne. Rer bode
zraven navadnega dnevnega reda, tudi
preosnova društvenih pravil, proai ae
interesente udeležiti se v pnpolnem
številu tega važnega občnega zbora.
Ravnateljatvo.
Obrtno - nadaljevalna fiola za
zidarje v Kcučah obheja sklep äol.
leta 1904/05 dne 30. aprila ob 3. uri
pop. Ob tej priliki 80 razstavljeni izdelki
učencev. Prijatelji äole in napredka ho
uljndno povabljeni.             Vodstvo.
lNKlnr/nica nIov. plan, društva
/Jl »jdovHkl |u vipavski okraj vabi na
II. občni zbor v Hotel Šapla dne 29.
t. m. ob 8. uri zvečer s sledečim vspo-
rodom : 1. orientacijske tabele, 2. izlet v
Divaco ob otvoritvi „Divaške vilenice"
po brataki Tržažki podružnici, 2. slačaj-
nosti.
Darovi za po^orelce v Cepovanu
doSli preč. knezonadSkofijakemu ordina-
rijatu: Iz Bovca 18 R, Iz Uvka 12 R, h
Devina 18 R, iz Doberdoba si K 40 v,
iz Breslovice 10 R, iz Temnice 6 R, iz
Škrbine 10 R, iz Jageršč 12 R, iz Čez
Soče 16 K, iz Soče 8 R, iz. Plavij 47 R,
iz Rrmina 20 R 10 v, iz Mtrijana 4 R,
iz Bracana 6 R, iz Roprive pri Rrminu
5 R, iz Mirnika 11 R, iz Rronberga 40
R, iz Cerknega 40 R. iz Šebrelj 20 R
28 v, iz Orehka 12 R, iz Podmelca 40
R, iz Volč 15 R, iz Ramnega 20 R, iz
Oblok 20 R, iz Stržišč 10 R 85 *, iz
Gradižč» 19 R 38 v, iz Brame 6 R 36 v,
iz Romanaa 5 R 56 y, iz Topoljijana 10 R(
iz Vileäa 5 R, iz St. Petra 26 R 26 v,
iz Vrtojbe 14 R 20 v, iz Sovodenj 13 R
20 v, iz Renč 22 R 34 v, iz Bilj 10 R,
iz Gradišča 3 R, iz Vogerskega 20 R, iz
Flumičela 44 R, iz Srpenice 10 R. iz
Grahovega 10 R, iz Viakona 2 R 64 v,
iz Bonjana 3 R 50 v, iz Romna (dekanat)
122 R 34 v, iz Ločnika 14 R 95 v, iz
Fojane 10 R, iz St. Martina v Brdih 8 R
iz Podgore 25 R, iz St. Florjana 23 R
iz Gerovega 10 R, iz Ogleja 15 R 62 v
iz Sv. Rriža 15 R 53 v, iz Batuj 10 R
iz Črnič 9 K 48 v, preč. mons. Gibič 10
R, iz Gorice 36 R, iz Solkana 24 R 66
v, preč. g. RolavČiČ 20 R, p. n. g. pol-
kovnik Hanibal Grimmer 10 R, iz Grgarja
35 R 53 v, iz Ravnice 25 R, iz Rattaraa
4 R, iz Št. Lovrenca pri Moši 23 R, iz
Crauglio 16 R, iz Strasolda 4 R, iz Terza
12 R. — Skupaj   1130 R 58 v.
Zveza jugoslovaiiskih uciteljwkih
<lruštev bo imela letošnji občni zbor
dne 13., 14. in 15. avgusta v Pulju.
Strela je ublla v Ropru posest-
nikovega aina 20-Ietnega Janeza Glavina,
ki je stal na praga očetove hiše.
Stro sinayerjeva f?l»va — Zdrav-
niki, ki ao raztelesili pokojnika v avrho
balzamiranja, se niao mogli dovolj na-
cuditi nenavadni konätrakeiji pokojnikove
glave. Lobanja je bila povaodi po centi-
meter debela, vsled Cesar se tadi možgani
niso mogli svobodno razširiti,  Pod öelno
Vesel je bil, kajti zdelo se mu je, da je sedaj
vse dobro.
—  Če tudi teh par srak pomrje za lakoto, to ne
de iiič.   Hej,   še  vedno  se  jim   predobro   godi  tem
ljudem tu. Preošabni so, zato pa rujejo proti meni —
Veliki hlapec mu je prišel naproti.
Na dolgo in široko mu je pravil, kako je prišel
gospod Anton in ga iskal, kako so ga potem hlapci
butnili skoz vrata.
—  Kaj? Ali ste ga res?
—  Res!
No, vidim, ti si pameten človek, ti si res uekaj
vreden. Čakaj, nocoj pa hočemo spet spiti par ko-
zarcev na ta račun.
Hlapec se je zadovoljno nasmehnil, oskrbnik
Berger je stopal v hišo. —
Zunaj tarn na potu je lezel gospod Anton proti
domu. Roka ga je bolela in nič kaj dobro mu ui bilo.
Nasproti mu je prišla Mina. Vsa rudeča je bila
v lice in veselo je žvižgala po potu pred se.
Le  veseli   se,  le,   lahko se veseliš,   dejal je
gospod Anton.
—   Lahko, zakaj pa ne?
Nimaš menda uzroka. Kovača je brat zaprl v
klet ali kam, mene so hlapci s psom uagnali iz dvora.
Bog ti nebeški, ne štej jim tega za greh —
—  Kaj ? Kovača je zaprl?
—  Zaprl — morda še hujše.
Dekle je prebledelo, žal ji je bilo svojega čina
in sama ni vedela, kaj bi storila. Stopala je Intro
dalje in ustne so ji šepetale koinaj slišno —
—  Tako nisem rnislila, ne tako hudo    - —
XVI.
Kakor je Berger obljubil je tudi storil. Dokaj
veliko vedro vina so hlapci spravili iz kleti in pod
mrak so začeli piti. Oskrbnik je pil ž njimi in kmalu
je odmevalo razposajeno petje daleč okoli. Berger je
bil vesel, meneč, da je sedaj zadušil te ljudi, da jim
je sedaj pokazal, da ni nikdo nad njim, da se tudi
samih grofov ne boji.
Hlapci so napivali svojemu gospodu, vedeli so,
da to ni zastonj. Sicer mu niso bili posebno udani,
a kazali so to vendar. Da bi bil prišel isti dan kedo
in jim ponudil 2 krat toliko place kot Berger, šli bi
bili ž njim in obrnili svoje sablje proti prejšiijemu
gospodu.
Berger je to tudi dobro vedel, zato je vedno
pazil, da so dobili dovolj zabave in plena, kajti čutil
je, da bi si sam tu ne mogel pomagati ničesar.
-- Le pijte, le, dejal jim je večkrat. saj še raste
in še ga bomo dobili iz Vipave gori.
—  Juhe, julie",   napivali  so mu hlapci in  marsi-
kateri že ni več mogel trdno stati na nogah.
—  Glej  ga, glej,   norčevali  so  se drugi,   ta že
hoče zvezde hlatiti, tako opleta.
Sevedn se je zasmehovani hotel pokazati, da to
ni res in spil kar v odušku vrč viua.
Drugi so delali enako in kmalu je bilo vse
pijano, nikdo ni vedel več sam zase in tudi oskrbnika
je vino omagalo, hotel je v svojo sobo, a zaspal je
že na veži, ker ni mogel prestopiti malo višjega
praga. —
Miua je bila tačas v svoji kamrici.
V zadujih dneli se je čisto spremenila, posebno
pa še danes, ko je slišala od gospoda Antona ono
čudno vest, da je Kovač tu zaprt. Zdelo se ji je sicer,
da je ona to prav hotela, ko ga je ovadila, a sedaj
ji je bilo čisto drugače v duši.
Nekov čuden občutek ji je napoliijcval srec, in
najraje bi se bila vrgla na tla in jokala.
Sedla je na skrinjo ob postelji in se naslonila
na vzglavje.
Zamislila se je na mlada leta, spomin na mater,
kojo je ko'maj poznala se je porajal v ujeni duši.
— O mama, mama, kaj bo z mano.
Spomnila se je blede žene, ki jo je nosila na
rokah in skoro vedno jokala. Očeta se je spominjala
kot osornega in čudnega moža. Takrat ni razumela,
zakaj toči mati solze, danes se ji je zdelo, da ve" za
vzrok, čutila je sama to, čc se je spomnila na očeta
in na brata.
(Dalje pride.)
ko.stjo mod očfsoma so nai?Ii izrastek, ki
jo bil dobelejai od kurjef»a jajca in ki je
«eveda pritiskal na možjjane. Strossmayiir
je zadnja lela vrčkral p.Miznl na svojo
čelo z besedami: „Tukaj so godi neka
sprememba". Izraslek so poslali v nadaljno
preiskavo na Dunaj.
Km^inju FJizabeta WlmliKt'h-
fcrätz. — Kneginja Elizabeta Marija
Windtechgrälz je v petek zjutraj povila
sina. Kr«t novorojenega sina kruza Karla
WindiwhgriUza se je vršil na velikonočno
nedeljo predpoludno povsem na tihf»m v
vili Groi'bo. Krstni boter je bil Ernest
Windischgütz, stari oče novorojenca. Ge-
«ar ]vt knežji dvojici čestital ter so jo dal
i/.vet-tili o hlnnju princezinje in princa
Čestitalo je brzojavno ladi več členov
ce.sarske hiše.
Hitor pouk za anallabctc. —  V
Hrnu je učitelj Gabel kazal svoj najno-
vejši sistem, kako se anall'abeti bitro na-
ueo brali. 18 vojakov se jo naučilo v
par  urab celo vrsto črk pisati in brati.
Obsoji'iui   srbska   urcdniku.   —
Urodnik Ivkovie je bil obsojen zaradi
jaz/aljenja kralja in prestolonasdrdnika
v pellctno ječo, dočim je dobil urednik
Šibalik zaradi nekega tiskovneg?'. prr-
htopka  10 mesecev ječe.
Nov minŠki  rinevnik v Pull. —
Pnlwki  „Omnibus"   je   izvedel,   da  prično
v  krntkrm v   Puli izbajati   nov   dnevnik
z nfinškim  pronraniom oziroma h pro^ra
morn  ,. hran^ nach Süden".
NovtTJotno, a rrsnično — „No-
voje Vremja" poroca: Iz Greije je priälo
pr*jd kratkim nekaj sodčkov posušeno^a
Krozdja kot darilo za rusko armado v
Petrogradu. Komaj so dospeli sodčki na
Huako, že Hobili na trgu na prodaj in sicor
veliko eeneje. kakor so dobiti v Greiji iz
prvo roke. Ko je neki pek kupil neki
bodčrk, no vedoč, za koga jo pravzaprav
namenjen bil, našel jo notri listek z na-
pisom: „Velikodošnim častnikom vara
joče Rusije hvaležna Grčija".
Ob^ina zntlela glnvni dobltek. —
Občina Lvov je zadela glavni dobitek
dunajskih komunalnih arečk v zneskn
300.000 kron. Nedavno je bilo sklenjeno,
da občina vse srečke proda, a neki ured-
nik je pozabil izvršiti ukaz in tako je
občina postala srečni dedič.
Novl zvonlk by. Markn v Beiiet-
knh. — Temelj novemo zvoniku av.
Marka v Benetkah bo dovräon tekom
enega leta. Za temelj se bo porabilo 1500
kubilnih metrov jgtrakega kamena. Za
zvonik bo tr(ba poldrugi milijon opeke,
ki jo   dobe iz   pokrajine   Treviso.
Strela ublla žensko v cerkvl. —
Z otoka Hvara javljajo : Dne 12. t. m.
ob 2. uri popoludne je nad vasjo Grablje
ra288jala siina nevihta ter je strela uda-
rila v zvonik žnpne cerkvo. Strela je
švignila z zvonika na fasado cerkve, od
lod skozi cerkvena vrata v cerkev, kjer
je ubila Marijo Jurič, a omamila neko
deklo. Strela je provzročila tudi znalno
i^kodo na zvoniku in cerkvi.
Prorokovan poire«. — V nekem
angležkem koledarju, ki je prišel na svetlo
oktobra pr. )., stoji naslednje besedilo :
V bližini 74 stopinje vzhodne dolžine
bo hud potres, ako pride Saturn v čo-
trti kvadrant, ko je dosegel pri luninem
mrknenjo 19. iebruarja 1905 svojo nai-
rnanjšo višino. Potres bo najbrže zadnje
dni marca ali v začetku aprila. Lahore,
kjor je bil pred kratkim tako hud potres,
leži na 74. stopinji 16 minutah vzhodnn
dolžine.
Skandal pri dobavlanjeu na
Japoutikcin — V Hokkaido je limn»
Okura & Comp. od vlade dva milijona
jenov več prejela, nego je bi! njon pravi
zaslužek pri dobavljanju. Grof Katsura,
ki je pklenil kontrakt, ko je bil še vojni
minister, pa tudi sedanji vojni minister,
general Tinanshi se bos<ta morala zuradi
tega zagovarjati. Japonski patrijotizem
stoji precej v nasprotju s takim posto-
panjem.
Za može, kl pretepajo svoje
zone. — V zadnji poslnnici na ameriški
kongros je izjavil pred^ednik Roosevoit,
da bi bilo treba uvesti kak način telegne
kazni za može, ki pretepajo svoje žene,
kakor sploh za lake, ki brutaluo in krulo
nnstopajo proti slabejšim. Rooseveltova
željit so bo kmalu izpolnila v Kolumbiji,
^jer bodo odprli dvorano, v kateri bodo
^leli batino možem, ki pretepajo svoje
iene. —
Narodno gospodarslvo.
^pri'iiiembe v belcm   viiui   pri   pve-
takaiiju in prevažanju.
Vsak vinogradnik je že opazil, da
Ho z belim vinom vedno večje sitnosti
nego z rudečim. Rudeče, zlasti črno vino,
Se rajši čisti, in ko se včisti, je tudi bolj
sianovitno od belega. Že očiščene č-rno
ali rudeče vino,   se zopet   skali  le,  ako
je bilo slaho Hhr»njrjno, 6e se je ž njim
poznoje slabo ravimlo ali pa, (:e. jo priSlo
žo v mo At mnogo ^niloga grozdja.
Da s(k črno ali rudečo vino boljo
čisti in da ostano slanovitnejše, vpliva
njega polnost t. j. moc ter obilna čre-
slena kislina. I-'ri belem vinu pa igra
glavno vlogo glodo hitre in stanovitne
čistosti — alkohol. Čim več alkohola
ima torrj vino, tern hitrejše in boljše se
očisti.  —
Zato je pa pri Faditvi novih trt
gledati na to, da so pomnožo kolikor
možno le tako vrste trt, ki dajejo moč-
riojSa vina, ki pa polog tega tudt obilno
rode.  —
Če ravno je bilo belo vino tako
skrbno spravljeno, se vendar pri preta-
kanju, bodisi tin se ja to izvršilo z na-
monom, da so loči od drož, ali pa pri
polnjenju pred razpoäiljanjem, se v barvi
več ali manj spremoni in kolikortoliko
iudi v okusu Spromemba barve jo nekaj
naravnega. To se pripoti pri vsakem
bolom vinu, ko pride z zrakom v dotiko,
da natecne namreč nckoliko rumenkaste
barve. Neprijetno je pa, čo popolnoma
spremeni prvotni okus.
Da se to ne zgodi, shrbeti je treba
to žo pri polnjenju v nove, čiate sode.
To pa je mogoče preprečiti edino le z
žvcpljanjem. Zveplo pomori namreč vse
kü'nosl. povzročnjočo snovi, ki se potom
kmalu  sexedejo v podob'r   goäfo na dno.
ZvcpljuijO ima lo lodaj dobri uspoh,
če žvoplona sokislina (žveplrni dim),
dobro preäine protočono vino.
Zato se inora sod napulniti z žvo-
plenim diniom, So preden se vliva vino
v sod. S tern, da pada vino skozi lijak z
visoceg», sn mod padanjem v nolranjom
razprši in hO tako na«iti žvepleno soki-
sline
Če je sod velik, n. pr. 5 6 vedor,
se mora žveplanje, ko je dotični sod že
do ali čez polovico poln, zopet zažgati,
krr med casom uide mnogo prvotnega
dima, na kar se sod, kakor popred, do-
liv«, dokler je poln. Večje sode je treba
colo 3 do 4 krat zažveplati.
Za vsakih 5 veder so vzame en
kos, na približno 15—20 cm dolgem pa-
pirju ali platnu nalepljenega žvepla, se
tak kos razrežo na 2 ali 4 dele, ter se
zažge vsakokrat po en košček.
Pri žvepljanju je strogo na to gle-
dati, da žveplo ne kaplja v sod v vino.
Zato naj se pri taki manipulaciji posluži
posebnih žVej-lalnic, pri katerih gori
žvoplo zunaj soda ter gre dim skozi po-
sebno cev v sod. Take žveplalnice sta-
nojo, i'o so iz ploha 2 — 3 krone, bakrono
pa 4—6 kron. Pri pretakanjn belega vina
naj se toraj sodi v vsakem slučaju ne-
koliko zažveplajo. Iz gnjilcga grozdja na-
pravljeno vino pa se mora prav močno
zažveplati.
Sicer se pa tudi rdeča vina žve-
plajo, le proveč so jih ne sme, ker zgube
na barvi. Žveplena sokislina razje nainreö
rdeče barvilo. Ce se pa rdeče vino le
noče očistiti tej* poslane kalno, kakor
hitro sloji le nekaj časa na prostem,
potem ga je treba prav močno zažveplati,
in če je zgubilo mnogo barve, se ga
čisti äe z žolatino, ki tudi vzame vinu
mnogo barve, ter se je potem, ko se je
očistilo, še onkral pretoči v snažen sod,
ter zmeäa s temnordecim vinom, najbolje
s takim, ki ima ali mnogo kisline ali ki
je trpko.
. Ce se vina sedaj v tern času v
sodih kale, naj to nikogar ne moti in
straäi, ker to se več ali manje pripeti
pri vsakem vinu, če je v sodu dalje
časa mrzloti izpostavljeno ; posebno se
to kaj rado dogaja v prav slabih mrzlih
zidanicah. Ko postane 'gorkejše, se tako
skaljeno vino Bamoobsebi očiiti če ni
zmrznilo. Zato pa ne priporočamo pre-
važati vina v jako mn-.lem času.
„N. G.M
Vabilo
na
Y. redni občni zbor
»?
Centralne posojilnice",
reg. zadruge z omejeno zavezo v Gorici,
ki se vrši v četrtek 11. maja ob 10 Va uri
v prostorih „Gorigke zveze"
v ulici Vetturini št. 9., 1. nadstropje
8 sledečim dnevnim redom:
1.   Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.   Potrjenje računov   za   IV.   upravno
leto   1904   in   sklepanje   o    porabi
dobička.
3.  Volitev nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Odbor.
Tuznim srcem naznanjamo, da je izdilinila svojo
bla^o dušo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne niojn lju-
bljena soproga, oziroma inati
KAROLINA
v Ü8. letu yvoje sUirosti po dolgej in niučni  holezni, pro-
videna se svetimi zakramenti za umirajoco.
Ob jednem se iskreno zahvaljujemo vsetn sorodnikoin,
prijaleljem in znancem, kateri so jo ob času dolgolrajne
bolezni obiskovali in lolažili ler koncčno spremili blago
pokojnico k zadnjemn počilkn. ¦
Bog povrni!
G r a h o v o, dne 20. aprila 1905.
Franc Golja, soprog.
Ivanka, Marica in Dragica, otroci.
k
list,
*****+**,+
župnik v Št. Jer-
noju na Kranj-
skom, spričuje, dn
je slabo in malo-
krvnim z najbolj-
äim uspehom pri-
poročal
železnato vino
G. Piccolija,   d vorne ga  za-
ložnika Nj.  Svetosti in  le-
karja v Ljubljani.
Pollitrska stekl.   velja 2 K in se
vnanjh naročila točno izvršujejo.
<O
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Oorici
ulica Vetturini št. 3,
z a j a hi č e it o - p r i s t e 11
1=3 C^=
^
se prodaja na drobno v sveearni
J. KOPAČ
(iorica, ulica Sv. Autona $t 7
po sledecih ceuah:
Mt'd izpihani poniladanaki beli kg K l'2O
„       „       jesenski ....„„ 120
„ v satju........„   „ 1*—
„ cejen.........
,, za pitanje öebel   .   .   .    •
Na dtbelo po znžanlh cenah.|
">
Rojohi!
hupujte nnrodni hoick!
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske. ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti.
Priporoča
se slav.
y     občinstvu.
Y4k
1-20      J
J
^
& %
mizar in
lesni   trgovec
%
v Poijori, na tojIb novep
železništeca mosta
(na cesti, ki pelje proti Gradiški)
ter podružnica
za Soštim mostom pri Pevmi
Tr^i^e tudi r opeko, ima vc-
liko xalo^o vHakovrntnega trde-
^a iu mekhe^a lesa domače^a
in titjega, veliko zalogü pohišt-
va, viuHkih poHod, Htiskalnic itd.
Anton Ivanov Pečenko, Gorica
Veliha zalogo
pristnih belih in Črnih vin
iz lastnih in drugih ftrizna-
nih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpo-
šJlJa pu železnici na v«e kraje
avstro-ogernke monarnije vho-
dlh od 56 lnaprej, Nazahtevo
poiilja tudi uzorce.
Zaloga piua
Auerjemh dedičev
it Ljubljani,
in plzenjskega piva „pra-
zdroj" iz sloveče češke„Me-
ščanske pivovarne".
Zaloga ladu, katerega se od-
daja le nadebelo od 100 kg. napej.
Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.
„Cenfralna posojilnica'
registpoüana zadruga Ü Dorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9.
Posojuje svojim Članom od 1. aprila 1906 dalje :
na menico pu 5%% na vknjižbo pa po 5°|0
z  Vs% upravnoga prispevka za vsacoga pol  leta. Obreslnu mrra
za   hranilne   vloge   ostane   nespremenjona.
Naznanilo.
Podpisani si usojimi naznanjati slavnemu
občinslvu v mestu in na deželi, da setn otvo-
ril v prejšnjih pi'ostorih »Mizarske xudruge«
v Solkanu   svojo   vHiko   delavnico   (tovarno)
pohistva vseh slog-ov
od najpriprostejšega do najmodcrnejšega.
Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih
načrtih ter jamčim ^leile svoj« tehmčne naobrazbe
za precizno in v vsakem poglodu zadovoljivo dovr-
šilo. Cene so take, da se ni bati nikake konkiirence.
Za obilna naročila so toplo priporoeam z odlič-
nim spoštovanjem
FP. SrebPliiČ, mizarski mojsfer u Solhanu.
Prosiva   a a li t e v a t i   listke!   ~1
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze),
cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrslne
okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, žolezno pocinkano
medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene
in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter
vsakovrstna orodja.
Cenc nizke, nolidna postrežbii!
I&HO krois<f> na«;ra<le izplačava vsakemu, kdor dokaže
s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri naju za
100 kron blajja.
Proaiva   aahtevati   listke!
1 Poaor! Eno krono nagrade!
Pozor! Eno krono nagrade!
I. =«S * W    V llsisf S"5*5"" "^    U3
s.    ™ S- e: § g- e?t?-f       r?:   ö - CD   5"
Lekrna Cristofoletti,
v Gorici na Travniku.
Trskino (stokflžcvu) jetrnu ol.ie
Posebno sredstvo proti
prsnim bolezniu in splo-
šni   telesni   slabosti.
izvirnasteKienicategaoljanapavno-rmene barne poKl'4O,bele barve K 2
R;ib;i tujsii olja je sosobno priporoč-
jiva oliokoiii in deCkom, ki so iiervozni
i» nežiie iinrave.
I I 3MIIU JKll IIU   UIJD   3C  /.Cll'^llllll  JUUftCnin.
S tcni oljein so ozdnivejo v kratkcm
čnsu in z gotovostjo vse kostno bole/ni,
žlezni otuki, golše, nialoktvnost itii. iUl.
(viu\ v\w steklenicc je 1  krono 40 vinarjev.
Opomha. Olje, k;i(eri'g;i naročam direktno iz   Norvegije,   preiSče se vedno v niojem
keni. lalH)ialorijii prod no se napoliiijo steklcnice.   Zalo  zamorem   jamčiti svojim čc\
\odjcmalccm glcde nslote in stalni> sposubnostr za zdravljenje.                   j
CriHtofoletlijeva pijača izkiiiein zcleza   S
¦¦    ^k     najboljši iM-iponioiVk pri /dravIjruju   s trskiiim oljoiu.     ^s  A
^^^^^L            Ena steklenica stane Ion« 60 kr. win.           ^r^*.^m
Samo enkrat P»M
naj vnakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki
J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7,
kfn nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,!
W lepšega in kakovosti primerno cenegaTblaga,!
rkakor se tu dobi.                                *        %
l         Došle so uže zadnje  novosti  modnega
blagaTza
pomladaimko in poletuo  se-
zoiio v nedosegljivi izberi
kakor: krasnirnkraski za obleke najnovejše
mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile,
pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo,
rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne
ovratnice, hlačniki, iepne rute, solnčniki, dež-
niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd.
Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami
za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn,
svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno
blaao za vezenie itd.
.Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dunaiska cesta 19
w Mfs * v^j win +m   •
1.  zavarovaiija vsakovrstnih poslopij, preuilčnlii in
pridelkov proti pužarnl škodi;                                  v
2.  zavarovanja zvonov proti poškodbi in                       s
3.  za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Diinaji:     >
a)  zavarovanje   na   doživetje   in   za smrt, jednoetavna zavarovanja      ^
za slučaj Bmrti, na doto in rento, Ijndska zavarovanja z mesečnim      v
plačilom zavarovalnine po 50 vin.,   1, 2, 3 in 4 K   in   daje   po      \
neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna  hranilnica" deželne za-      x
varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ;                >
b)  zavarovanja proti vsakovrstnim  nezgodam (telesnim   poškodbam)      >
in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena
zavarovanja vsake vrste.
Pojaanila daje in vsprejema ponudbe  ravnateljstvo zava-
rovalnice ter postreže na željo ludi s prcglednicami in coniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejetna aatmrovanje
pod tako ugodnimipogoji, dase Jahkomerits vsako drugo
savarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti
proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel.
Postavno    vloženi    ustanovni   zaklad   jamči    zavarovalcem
:==:=:=:=== popolno varnosi. =========
W Svoji k svojim! ^^|
Kastopnik za pokneženo grofljo gorifiko-gradlsčansko jc vodja „Centralne posojilnice" v Oorid.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!