ITEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO ^Štnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. fo. b. LeTO XXIV / ŠTEVILKA 33 CELOVEC, DNE 17. AVGUSTA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA DVOJEZIČNOST OSTANE FARSA! Zakaj deželni glavar ne upošteva slovenskih koroških strokovnjakov! ■ Objavljamo oficialni seznam dvestopetih koroških krajevnih imen, nesmiselnega ■ kot je, dobesedno. Četudi bo Narodni svet koroških Slovencev o svojem stališču ■ do seznama šele dokončno sklepal, naj nam bo dovoljenih par ugotovitev. ■ že pred sklepanjem zakona o dvojezičnih napisih smo pogostokrat opozarjali ■ odgovorne državne in deželne politike na nevarnost formulacije v zakonu „orts- ■ ubliche Bezeichnungen". Nihče se seveda ni zmenil za naša opozorila in vse se ■ je sklepalo, kot smo to že navajeni, brez nas. Delali so, kot da med Slovenci na ■ Koroškem ni nobenega strokovnjaka. ■ Priloga k seznamu pove, da je iskal slovenska krajevna imena dr. Neumann — ■ poznamo ga po nestrokovnih napadih na prof. Grafenauerja v Karntner Tageszei- ■ tung — s svojimi sodelavci v ..večmesečnem zamudnem" delu. Pregledovali so 5 'J menda deželne arhive in povpraševali domače prebivalstvo. (Če je to prebivalstvo ' --1 tudi znalo slovensko, seveda niso povedali.) Našli so imena kot za Eibelhof v po- ■ krški občini spet Eibelhof (kolikor mi vemo, pa pravijo tej vasi domačini OVČJAK, * ampak seveda za kraj severno od Celovca niso smeli najti slovenskega imena), za ■ Freibach v občini Sele Frajbah (namesto BOROVNICA kot je pravilno) in za dru- ■ ge kraje spet druge nesmiselne izmišljotine. Mogli bi verjeti v ..slučajnosti", če ne ■ bi na lastna ušesa slišali dr. Einspielerja v Borovljah na prireditvi Heimatdiensta, ■ ko je ta opozarjal politike in strokovnjake, da Freibach ni Borovnica ampak Fraj- ■ bah! Polemika okoli besedice vas in ves ostane le še stranskega pomena, bolj ■ zanimiva je obrazložitev, zakaj naj pride ves in ne vas: treba je bilo zavrniti vsak ■ poizkus „jugoslavizacije“. ■ Koroški Slovenci smo vedno preradi verjeli v lepe besede in zagotavljanja, dej- ■ stvo pa je, da se Avstrija ni dokopala do nujnosti, da je treba manjšine zaščititi, ne ■ pa izigravati! Okraj Šmohor °bčina Brdo: Občina Brdo: Brugg — Moste; Fritzendorf r~ Limarče; Mellach — Mele; Nampolach — ■ ^°le; Potschach — Potoče. Okraj Celovec - podeželje l Občina Žrelec: Mieger — Medgorje; Moos-er9 — Mosberg. Občina Borovlje: Glainach — Glinje; Laak (7 ^°ka; Otrouza — Otrovca; Rauth — Rute; •J^glainach — Vesca; VVaidisch — Bajdi- Občina Grabštanj: Sand — Prod. Ig.Občina Hodiše: Dobein — Dobajna; Hof-Dvorce; Hohe — Na Gori; Keutschach 3 .^diše; Plaschischen — Plesišče; Ple-^ erken — Plešerka; Rauth — Rut; Reauz “iavc; St. Margarethen — Šmarjeta. Občina Kotmara vas: Gaisach — Čežava; FWa°b — Gorje; Ploschenberg — Plešivec; n gotoviti vso škodo, ki jo je atentat povzn^ prebivalcem, pri državnih oblasteh in dež nem odboru pa je nujno doseči jamstvo, ^ bo poravnana vsa škoda. Občinski svet Je; tudi zahteval, naj državni organi in mini?j-stva ne dovolijo gradnje novih zbiralnik^ dokler ne bodo na sedanjih uredili potret$Q varnostne naprave. Na te je občinski v Dolini večkrat opozarjal brez uspeha. ‘jfr)| djert; to so poudarili, da se tudi vodstvo podj ne more povsem otresti odgovornosti za sledice katastrofalnega naftnega požara. Preiskava o vzrokih požara se nadalje vija v temi različnih domnev. Tričlanska J misija izvedencev bo prihodnje dni skuf odgovoriti na nekatera vprašanja o izf , atentata. fdii fi ZAČETEK GRADNJE AVTOCESTE Ta teden bodo začeli graditi odsek Beograd—Ostružnica, del avtoceste Beograd— Obrenovac. Vsa pripravljalna dela so opravljena, odsek pa bo imel šest pasov, ki jih bodo ločevale zelenice. Predvidoma naj bi bil dograjen do oktobra prihodnjega leta. Denar, 65 milijonov dinarjev, so prispevali svet uporabnikov cest (20 odstotkov), zveza za ceste (40 odstotkov), prav toliko pa tudi beograjska skupščina. Drugi odsek: Ostružnica—Obrenovac, pa bo ožji — s štirimi pasovi in zelenim pasom. Investitorji bodo isti, denar pa še ni zagotovljen. Če bodo dela na prvem odseku potekala po predvidenih načrtih, se bo gradnja drugega odseka začela oktobra prihodnjega leta, ko bo končan prvi. JAT KUPIL ŠEST LETAL Jugoslovanski aerotransport bo od sredine prihodnjega leta povečal svojo letalsko floto za novih šest letal tipa DC-9. Pogodbo med JAT in ameriško firmo Mcdonell Douglas, po kateri bo ta firma v prvi polovici prihodnjega leta dobavila vseh šest novih letal, vrednih 30 milijonov dolarjev, so včeraj podpisali v Beogradu. Zdaj ima JAT sedem letal DC-9. Na zemunskem letališču pa so včeraj prikazali naj novejše letalo iste firme DC-10. To je bil prvi polet 60 metrov dolgega in skoraj 200 ton težkega letalskega velikana v Jugoslaviji. Neuradno se je zvedelo, da je JAT zainteresiran za DC-10 in da je možen njegov nakup leta 1974. ZDAJ VSI V OBRAMBO DOLARJA! Borzni komentatorji ugotavljajo v zadnjem času zanimiv pojav: Čeprav spada dolar med prosto nihajoče valute, se je proti koncu prejšnjega tedna dokaj utrdil nasproti drugim valutam. Ker imajo emisijske banke na zalogi velike rezerve v dolarjih, je tudi v njihovem interesu, da se tečaj dolarja ohrani na čim višji ravni ter so zato dolar v zadnjem času krepko podpirale. To je bilo tudi v duhu vvashingtonskega dogovora, sklenjenega v decembru lanskega leta. Presenečenje je izzvalo dejstvo, da so v zadnjem času tudi Združene države Amerike močno podprle dolar, čeprav ni več konvertibilen v zlato in niha svobodno. Prav o tej novi taktiki Združenih ameriških držav krožijo različna ugibanja. Utrjuje se domneva, da hočejo Združene države Amerike kreniti na novo pot v svoji denarni politiki in uvesti strožje nadzorstvo nad dolarjem. Gre za novo taktično potezo, saj je doslej ameriška denarna politika šla za tem, da se čimbolj dvigne izvoz s tem, da se ameriško blago poceni. To je najlažje doseči s prepustitvijo dolarja, da lahko svobodno niha ter se suka na nižji ravni. imMŠmlm, I * r T( Pc le Pr to se sn Pr ko ko 9s Ve ie Pe Častni gostje (od leve stt^ Hans Ausservvinkler, Hans Oskar VVeihs, podkancler K ser in Erwin Friihbauer. Proces proti voditeljem hrvaških študentov o ..psihičnih neravnovesjih". Iz protesta P1 temu, da ga skušajo prikazati kot duše' V Zagrebu se nadaljuje sodni proces proti štirim bivšim glavnim voditeljem hrvatskih univerzitetnih študentov Čičaku, Paradjiku, Budišu in Dodigu. Medtem ko prvi trije nočejo odgovarjati na vprašanja predsednika sodišča, češ da nima zagovor nobenega pomena, ker so bili od političnih instanc že vnaprej obsojeni, pa je Dodig odgovarjal in celo očital ostalim trem, zakaj ne govorijo pred sodiščem. Rekel je, da to zahtevajo od njih tisoči študentov, katere so vodili in ki so jim zaupali. Zato je obširno pojasnjeval svoje politično delovanje. Odločno je zavrnil obtožnico, ki dolži študentovske voditelje prevratnega delovanja, namreč da so hoteli vreči jugoslovanski socialistični sistem in da so ustanovili posebno nacionalno gibanje hrvaških študentov ter delovali za odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. Dodig je dejal, da MILIJONI VOZIL ČEZ MEJO Čez jugoslovanske meje je v prvi polovici tega leta pripeljalo 6,7 milijona cestnih motornih vozil, kar je dobrih 140.000 več kot v prvem polletju lanskega leta. Od tega pride na vozila s tujimi registracijami 5,1 milijona. V skupnem številu motornih vozil je bilo daleč največ osebnih avtomobilov, in sicer 6,4 milijona, če računamo tudi mali obmejni promet — to je okrog 160.000 več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. ni nikoli obstajalo kako posebno nacionalno gibanje in da so študentje vedno nastopali v skladu z delovanjem bivšega hrvatskega partijskega vodstva, ki je bilo potem decembra odstavljeno z znano odločitvijo predsednika Tita. Rekel je, da bi moralo vprašati sodišče o usmerjenosti tistega delovanja bivše partijske voditelje, ne nje. Študent Čičak je vzel mandat svojemu zagovorniku Faruku Kapetanoviču, ker je ta trdil, da je njegov varovanec psihično neuravnovešen. Ker se je Čičak nekoč zdravil na neki zagrebški kliniki zaradi živcev, je sodišče zahtevalo zdravniški izvid, ki govori !# skušal f neuravnovešenega človeka, je praviti Čičak eno zadnjih noči samorno1 ro tem, da je pogoltnil nad 20 tablet nekega \ Pc mirjevalnega sredstva. Toda jetniški zd^kg nik mu je hitro izpral želodec in ga rešil’ C* Ta proces vzbuja v Jugoslaviji in posePVir na Hrvatske m veliko pozornosti, ker sc »liti toženci zelo znani, saj so bili v času pr' njega političnega vodstva v ospredju vs1 študentovskega dogajanja. V Sarajevu pa so obsodili na tri leta J profesorja Živojina Vujiča pod ■el da id da rk ifiih obtožbo, (j je rušil bratstvo jugoslovanskih narodov, cVg loval proti državi itd. Sovjetsko-kiealsha potonika o celotnem mejnem podre« in zj' kateri so izšle pesniške zbirke Karla Kro-j (QWa, w. H. Audena, Eugenia Montaleja, Ar-eri ckibalda Mac Leisha, Adama Wazyka, Hein-,tir£a Pionteka, Odysseasa Elytisa, Williama ,jararlosa Williamsa, Vladimira Molana, Anto-Brouseka, Alaina Bosgueta, Johanne-t,/3 Poethena in drugih, do zdaj šestinštiri-apeset zvezkov. Poleg tega je pri tej založbi najavil svoje prozne izdelke modernist Ar-pn° Schmidt, a tudi avstrijska pesnica Chri-srifine Lavant in katoliška pripovednica Pau-□a 9 Grogger. Založba izdaja tudi strokovne, ^c^etniške, bibliografske in zgodovinske lež^iige in ponatise starih knjig, o, februarja 1972 je nemški spored avstrij-et^e9a radia (2. program) oddajal preko niž-njijeavstrijskega studia Detelovo prozo, 4. ju-ijrla Pa je bila na sporedu koroškega studia ^Ponovno nemška oddaja o Deteli, v kateri s£° brali njegovo kratko prozo. (Poleg tega rQtela redno sodeluje v kulturnem progra-j)5u slovenskih oddaj celovškega radia in ra-a fQla Deutsche Welle v Kolnu.) ^ najnovejši številki švicarske literarne re-Berna „SANDUHR“ (št. 4, pomlad 1972) je Detela objavil esej o poeziji in prozi mlajšega nemškega književnika D. P. Meierja Lenza pod naslovom ..Eksotična realiteta". V drugem letošnjem zvezku saar-briickenske literarne revije „Unio“ pa je Detela priobčil odlomek iz knjige ..Izkušnje z nevihtami" pod naslovom „Lov na slone". V isti številki te revije je Milena Merlak objavila prozo „Tekma“, že v prvi letošnji številki iste revije pa pesem „Smrt mesečnice". Vse te tekste je iz slovenščine prevedla Hilde Bergner. KONGRES PEN ODPOVEDAN ZARADI HUDE FINANČNE STISKE Mednarodni sekretariat svetovne organizacije pisateljev PEN v Londonu je razglasil, da bo letošnji svetovni kongres PEN, ki bi moral biti v Manili na Filipinih, odpadel. Filipinski center PEN je namreč sporočil, da so bili kljub vsem pripravam, ki so se jih že lotili, zaradi naravnih katastrof prisiljeni skrčiti vladne proračune tako daleč, da so odpovedali vse mednarodne konference, ki naj bi bile sicer letos v Manili. Filipinski center je hkrati izrazil upanje, da bodo ostali nacionalni centri odločitev o črtanju letošnje prireditve z razumevanjem upoštevali. Slovensko gledališče v Trstu ob koncu sezone % GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI Jzšla je knjiga ZA GLOBALNO ZAŠČI-'° SLOVENCEV V ITALIJI. Aktualno in pre-I °trebno izdajo Založništva tržaškega tiska 6 uredil Stanislav Renko, ima 128 strani, (rinaša pa historiat boja za zakonsko zašči-l,0 slovenske manjšine, skupno pismo pred-^6tjniku vlade. E. Colombu in zakonske o-‘‘Hutke SKGZ, KPI, PSI, SS—SDZ in PSIUP. Dceno te knjige bomo prinesli v eni od ^'hodnjih številk NT. UKRADLI DRAGOCENO SLIKO , ^ Komiži pri Visu je bila iz cerkve sv. Ni-^°le ukradena oljnata slika, za katero stro-^°vnjaki menijo, da je delo Tiziana ali ene-3 ujegovih učencev. Vrednost slike je zelo v '^a- Na žalost pa slika ni bila registrirana '■ l ytalogu regionalnega zavoda za zaščito sP°menikov v Splitu. Zato jo bodo jg 0 našli. Preiskovalni organi smatrajo, da sliko ukradla neznana oseba pri običaj-111 ogledu cerkvenih znamenitosti, ri' sT*------------------------------—------- H1 Sezona 1971/72 pomeni važen mejnik v delovanju tržaškega gledališča: aprila letos si je nadelo status Stalnega slovenskega gledališča in v njegovem upravnem svetu sedijo predstavniki občinske in pokrajinske, pa tudi deželne uprave. Zdaj čakajo na pristop še predstavnikov državne uprave, ki se še obotavlja, ker sme biti po zakonu v enem mestu samo eno stalno gledališče, v Trstu pa bi imeli dve; izjema pa je tu nujna glede na manjšinsko problematiko. Z gmotnim pristopom države bi končno rešili finančni problem, s katerim se venomer ubadajo slovenski gledališčniki in zaradi katerega se bo prihodnja sezona začela s predvidenim primanjkljajem ter številnimi nerešenimi vprašanji (pomladitev ansambla i. dr.). Spričo doseženega uspeha smo zadovoljni — je naglasil dosedanji predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar na tiskovni konferenci, ko je z ravnateljem gledališča Filiber-tom Benedetičem in dramaturgom Miroslavom Košuto seznanil časnikarje z delom v minuli in načrti za bodočo sezono — sicer se nahajamo v zelo delikatni prehodni fazi. V minuli sezoni je slovenski ansambel dosegel vrsto zavidljivih uspehov, od prvega gostovanja v Kanalski dolini (v Trbižu), s katerim je SSG raztegnilo svojo dejavnost na vsa področja, kjer prebiva slovenska narodnostna skupina, do laskavih priznanj na Borštnikovem srečanju v Mariboru („Bobni v noči" so bili proglašeni za najboljšo slovensko predstavo in bili deležni kar 4 nagrad), uspešnega začetka Ljudskega odra SSG in okrepitve dejavnosti na Goriškem. Vsega so bile uprizorjene 204 predstave, ki si jih je ogledalo kar 51.729 oseb. V načrtu je razširitev delovanja na Koroško, in to v sklopu meddeželnega sodelovanja, pa tudi skupna predstava Mahničevega Slovenskega pasijona, Vojaškega mi-zerera in Kmečkega rekviema, v izvedbi SSG in italijanskega stalnega gledališča iz Trsta na mednarodnem festivalu beneškega bie- nala predvidoma v začetku sezone 1973-74. Repertoar za prihodnjo sezono ni še dokončno izdelan, predlogi pa so sledeči: dramatizacija Pregljevih ..Tolmincev", Pirandel-lov „Pensaci Giacomino", izvirno domače delo (morda Benedetičevo), sodobno delo (Forte: Martin Luther in Thomas Miinzer ali „Uvod v knjigotrštvo"), lahkotna dunajska komedija (Raimond: ..Ljudomrznik") itd., v rezervi pa sta Medvedovo in Kozakovo delo. Slovenski glasbeniki na „graški jeseni“ Oktobra bodo priredili v Gradcu, glavnem mestu Štajerske, festival pod naslovom „Šta-jerska jesen". Spored določa med drugim vrsto simfoničnih koncertov. Kot zadnji bo na sporedu 17. oktobra koncert simfoničnega koncerta Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Izvajal bo skladbe Donatonija, Niculescuja, Denisova, Lutoslavskega in Lebiča. Medtem ko so naslovi skladb vseh ostalih na uradnem programu festivala že navedeni, je označeno Lebičevo delo samo s Črko U (Urauf-fuhrung — praizvedba), kar pomeni, da bodo neko njegovo delo prvič izvajali, a verjetno ga do natisa programa, ki ga že nekaj časa delijo vsepovsod, v Gradcu, še ni dokončal. 12. oktobra pa bo nastopil Komorni orkester Radio-televizije Zagreb pod vodstvom dirigenta Maria di Bonaventura. Izvajal bo skladbe, ki so jih zložili Zeljenka, Lutoslav-ski in Goeykaerts. Pariški orkester „Musique vivante" pa bo 14. oktobra izvajal med drugim Globokarjevo skladbo „Concerto gros-so“, praizvedbo nove priredbe. Teološki tečaj v Tinjah Spoštovani(a)! Gotovo si že pričakoval(a) vabilo na naš vsakoletni teološki tečaj — »dneve srečanja" v Tinjah. Letos se bomo zbrali 24. in 25. avgusta v Domu v Tinjah. Vzemimo si za geslo srečanja besede Henrija Bordeauxa: „Na svetu je zame na svetu ena sreča: sreča drugih. Kdor pozabi na svojo srečo in išče srečo drugih, dobi svojo za nameček." Naša predavatelja: univ. prof. dr. Janez Janžekovič in prof. dr. Olaf Colerus-G e I d e r n. SPORED: ČETRTEK, 28. avgusta: 9.00 Janžekovič: »Zgradba življenjskih resnic" 11.00 Skupna evharistična daritev 16.00 Janžekovič: »Smotrnost v naravi kot pot do Boga" V četrtek proti večeru bomo obiskali Bergovo galerijo v Pliberku. Dr. Berg sam nas bo vodil skozi galerijo! PETEK, 25. avgusta: 9.00 Janžekovič: »Krščanstvo in narodnost" 11.00 Skupna evharistična daritev 16.00 Dr. Olaf Colerus-Geldern: »Sinodalna predloga o miru" Svidenja se veselijo in pozdravljajo bogoslovci in THT-jevci Turistični napotki za Primorsko n 1 A 0itQ.e ss boste v Gorici želeli okrepčati, na-ifpQ'lte si goriško frtaljo, ki je zelo tečna jed. jrčkgjSezite Po furlanskem ali briškem vinu, to-jl £e,u ali merlotu, ki sta dobri namizni vini. »-Vjn Pa bi želeli vrhunsko furlanskoprimorsko 3r *itu° b°vprašajte po cividinu ali celo piko-rj ’ prvi je prijetno kiselkast, drugi pa je sla--e ^a ^olit j® plemenito vino in je bilo nek-’’rjc. 2nano tudi na cesarskem dvoru. V Go-jih'h6 tudi nekaj slovenskih gostiln, ki vam t ^ °do domačini radi pokazali. /tj T° zapuščamo mesto in se usmerimo prodaš rS&U’ se peljemo mimo velike slovenske jn 1 standrež, ki prosvetno živahno deluje ri P°tem dalje mimo slovenskih vasi na go-ern polju, ki spadajo v občino Sovodnje (2. nadaljevanje) ti po av- Krtirna s'ovensko hranilnico in posojilnico, be h,U Se vzPnemo na Kras na Planoto Do-^"'dob, znano iz prve svetovne vojne in t strnem uP°ru slovenskih fantov proti , ve'JS*11’ Grund darin, da p wir zvigentlich noch ,il' d i e s e Freiheit spilrten, nach der u' uns so sehnen. Das wdre jene Freiheit, f uns sagen liefše, wir sind gleichberechtif und gern gesehene Burger unseres gem^1' samen Heimatlandes. Diesem Zweck sov' auch unsere deutschen Lieder in unsetf'1 Programm dienen: dem besseren Versta ni s ziuischen den Volkern.«. BOŽIDAR TENSUNDERN — PISATELJ Prelat Božidar Tensundern je bil velik Pr| jatelj tudi koroških Slovencev. Večkrat * je mudil med njimi in je tudi gmotno P°p ' ral njihove kulturne ustanove. Moho*. družbi v Celovcu je namenil izdajo svoj) Spominov, ki jih je — na srečo — že v m®) dovršil. S to slovensko knjigo si bo vel' pokojnik, prijatelj našega naroda, post®v trajen, časten spomenik. _______________________________/ Pridobivajte nove naročnike za „NAŠ TEDNIK" HEMA-ORATORIJ komponista Hermana Kronsteinerja v okviru proslavitve 900-letnice krške škofije, bo v nedeljo, 20. avgusta 1972, ob 17. uri v Krki. Izvaja ga celovški radijski orkester, zbor Norberta Artnerja in solista Helga VVagner in prof. Janez Kampuš. Prisrčno vabljeni1 ! i pisma, račune, kuverte, poslovne karte, vizitke, računske in dobavniške bloke, letake, lepake, razne prospekte z eno-ali večbarvnim tiskom, jedilne liste, razglednice, poročna naznanila, razna vabila, voščilne karte, listine, osmrtnice, spominske podobice, knjige, brošure, časopise ter vsakovrstne vezave vam izdela v najkrajšem času mohorjeva tiskarna 9020 celovec, viktringer ring 26, tel.: 0 42 22 - 82 6 69 izdelujemo tiskovine v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku, po potrebi pa tudi v ostalih jezikih. Smrt Figovčevega očeta Antona Grila 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 34 1 97 Pred enim letom je dobila slovenska kmetijska šola v Podravljah z odlokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo pravico javnosti. Neštete intervencije vodstva šole in centralnih organizacij koroških Slovencev so bile potrebne, končno pa so le rodile sad. — S podelitvijo javnosti pa je slovenska kmetijska šola dobila tudi nov, oficialen naslov: ..Kmetijska strokovna šola za fante v Podravljah11. S tem je postala javnopravna Institucija in je enakopravno uvrščena med ostale kmetijske strokovne šole. Kot taka se mora ravnati po istem učnem načrtu, ki je predpisan za vse ostale kmetijske šole. Pouk poteka v obeh jezikih, predmet »korespondenca11 pa je le v nemščini. Bistveni premiki v zgodovini podraveljske šole so: Leta 1953 je bila ustanovljena kot Privatna slovenska kmetijska šola. Lastnik je bil Slovensko šolsko društvo (SŠD). Leta 1966 je bil za vzdrževanje slovenske kme- NT: Gospod ravnatelj, vaša šola je dobila lansko leto pravico javnosti. Kaj se le s tem spremenilo na njenem statusu? Einspieler: Uvodoma bi rad opozoril na dejstvo, da je s podelitvijo javnosti postala slovenska kmetijska šola v Podravljah javno-pravna strokovna institucija koroških Slovencev. To pomeni, da gredo podraveljski kmetijski šoli enake Pravice kot vsem drugim kmetijskim šolam. Predvsem bi želel opozoriti, da je šola s tem dobila priznanje strokovne kvalifikacije učencev, da je pridobila pravico do nastopa pri pošolskih strokovnih izpitih in do nadaljevanja strokovnega šolanja na višjih strokovnih šolah, nadalje, da je s tem dobila tudi pravico do internatskih in šolskih podpor in navsezadnje še do brezplačnih strokovnih knjig. NT: Gospod ravnatelj, glavni vzrok, zakaj slovenski kmetje ne pošiljajo svo-]ih sinov v podraveljsko kmetijsko šolo, Se navajajo sledeči vzroki: Da prvič kot absolventi te šole nimajo poznejših perspektiv v poklicu zaradi strokovne pomo-bi, subvencij in poceni kreditov. Einspieler: Čeprav je kmetijska šola v Podravljah pridobila pravico javnosti, je ostala na področju pridobivanja naraščaja povsem neenakopravna. In to zaradi tega, ker je raznim činiteljem, sov- RADIO CELOVEC NEDELJA, 20. 8.: 7.10 Duhovni nagovor — S Pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 8.: 13.45 informacije — Iz znanih oper. — TOREK, 22. 8.: 9.30 Za vsakega ne-kai- — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam ~~ Otroci, poslušajte. — SREDA, 23. 8.: 13.45 informacije — Iz popotne torbe (V. Zaletel: Siam — 2. del) — Zbori pojejo. — ČETRTEK, 24. 8.: t3-45 Informacije — Žena, družina, dom. — PE-TeK, 25. 8.: 13.45 Informacije — Za razvedrilo °b koncu tedna. — SOBOTA, 26. 8.: 9.00 Od Pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 20. avgusta: 16.30 Za otroke od 6. 'eta: slikovna zgodba — 16.40 Kenguru Skippi 17.05 Škratje — 17.20 Za družino: dvignite sidra, spustite vrvi — 17.45 Pes in gospodar — 18.05 Lahko noč za najmlajše — 18.10 Potovanje na konec sveta — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Zvijača in ljubezen, opera — 21.30 Čas v sliki in šport. PONEDELJEK, 21. avgusta: 18.00 Znanje — ektualno — 18.25 Lahko noč za najmlajše — "I8.30 Avstrija — slika — 18.55 Stan Laurel in 0|iver Hardy — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Poštni Predal 7000 — 21.20 Telesport — 22.20 Čas v sliki. TOREK, 22. 8.: 18.00 Znanje — aktualno — 18,25 Lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Raj živali — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 štress v troje — 22.40 Čas v sliki. SREDA, 23. 8.: 11.00 V Pariz zaradi ljubezni — tijske šole sklenjen med centralnima organizacijama koroških Slovencev — Narodnim svetom koroških Slovencev ter Zvezo slovenskih organizacij — poseben aranžma. Leto 1971 pa je končno pomenilo priznanje javnosti po ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Kot na ostalih kmetijskih šolah se prične pouk 23. oktobra in se konča konec marca naslednjega leta. To pa zaradi tega, ker kmetje v zimskem času, ko je manj dela, raje pošiljajo svoje sinove v šole. Na podraveljski šoli deluje 13 učnih moči. Med njimi so tudi profesorji slovenske gimnazije, ki so delno zaposleni na kmetijski šoli in drugi znani slovenski akademiki. To in isti učni pripomočki zagotovijo šoli potrebni nivo. Z ravnateljem, dipl. inž. Einspielerjem, ki je na podraveljski šoli od leta 1957, od leta 1958 pa kot ravnatelj, smo vodili naslednji razgovor: ražnim krogom slovenske kmetijske šole dopuščeno, da z nestvarnimi argumenti nastopajo proti kmetijski šoli v Podravljah in tako skušajo odvrniti naraščaj slovenske kmetijske šole. Predvsem bi opozoril, da tu nastopajo z nestvarnimi argumenti, kot na primer, da bodo absolventi te šole imeli pozneje težave, kar se tiče strokovne pomoči s strani kmetijske zbornice, da pa bodo imeli težave tudi v zvezi s prošnjami in podelitvijo subvencij in navsezadnje tudi še poceni kreditov. Tu bi mogoče dodal, da so to nestvarni argumenti, kajti do strokovne pomoči ima pravico vsak kmet že z ozirom na obii-gatno članstvo pri kmetijski zbornici. Prav tako pa ima pravico, v kolikor izpolnjuje potrebne pogoje, tudi do subvencij odnosno do pocenjenih kreditov. Torej tu ni pravica deljena na Slovence in sodeže-lane nemškega jezika, marveč imajo slovenski kmetje iste pravice kot ostali kmetje na Koroškem. NT: Kot drugi argument se navaja, da slovenščina na Koroškem ni enakopravna in da dijaki pozneje se ne bi znali izražati v nemščini. Kako se glasijo tozadevni učni načrti? Einspieler: Sovražni krogi slovenske kmetijske šole zelo radi uporabljajo ta argument, ko skušajo starše in pa tudi bodoče gospodarje prepričati, da bodo, 12.20 Telesport — 16.30 Škrat ur — 17.15 Čarobni karusel — 17.20 Antena — 17.35 Lassie — ko noč za najmlajše — 19.30 Avstrija slika — 19.55 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki In 18.00 Za družino: poletje z Nicole — 18.25 Lah-kultura — 19.55 ORF-olimpia-študio — 20.15 Svet knjige — 21.05 Rdeča kapela — 22.15 Čas v sliki. ČETRTEK, 24. 8.: Potovalna služba golob — 18.25 Lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Športni mozaik — 19.30 Čas v sliki — 19.55 ORF-olimpia-študio — 22.15 Krog Portland, špijonažni film — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Študijski program: In memoriam. PETEK, 25. 8.: 11.00 Sedem žena — 18.00 Zeleni svet — 18.25 Lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 To je moj svet — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 ORF-olimpia-študio — 20.15 Senzacije izpod kupole cirkusa — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Morski razbojnik. SOBOTA, 26. 8.: 14.50 Evrovizija iz Miinchna: Otvoritev 20. olimpijskih iger v Miinchnu — 17.00 Ježevec Gnum-Gnum — 17.20 Mala hiša — 17.45 Slava — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura specialno — 18.55 Greta Keller in njeni šansoni — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Snubitev — 21.45 ORF-olimpia-študio — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Vroče blago za Pariz — nočna kriminalka. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 20. Vlil.: 9.40 Po domače z zadovoljnimi Kranjci — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Mestece Pey-ton — 12.40 TV kažipot — 18.00 Dirka za soncem — barvni film — 19.35 Za konec tedna — če bodo obiskovali slovensko kmetijsko šolo, imeli pozneje v praksi težkoče z jezikom. Ta nestvaren argument pobija že zgolj dejstvo, da imajo učenci podraveljske kmetijske šole na razpolago za pouk iste učne pripomočke kot ostale nemške kmetijske šole. To pomeni, da se učijo izrazov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Po drugi strani bi pa rad opozoril na dejstvo, da ima kmetijska šola v Podravljah isti učni načrt kot ostale kmetijske šole. Ta učni načrt odgovarja ne le z ozirom na razdelitev učnih predmetov, marveč tudi z ozirom na razdelitev učne snovi strogo učnemu načrtu, ki je vpeljan tudi na ostalih kmetijskih šolah. NT: Podraveljski kmetijski šoli se večkrat tudi očita, da nima pravega strokovnega nivoja. Einspieler: Tudi ta argument nikakor ne odgovarja, čeprav se ga nasprotniki kmetijske šole zelo radi kot 0-stalih poslužujejo in z njegovo pomočjo skušajo negativno vplivati na starše in s tem odvračati učence od kmetijske šole v Podravljah. Lahko tu zagotovim, da je z ozirom na prejšnjo ugotovitev, da ima kmetijska šola v Podravljah isti učni načrt, da vsako leto dobavlja od deželne vlade učne pripomočke v nemščini, ki so obvezni za nemške kmetijske šole in sedaj jih uporablja tudi kmetijska šola v Podravljah, da je že zgolj to jamstvo, da je strokovni nivo šole vsaj na isti višini kot na nemških kmetijskih šolah. V ostalem bi opozoril še na dejstvo, da je od lanskega leta naprej, odkar je kmetijska šola v Podravljah dobila pravico javnosti, prav tako podvržena nadzorstvu deželne vlade kot nemške kmetijske šole, kar v enaki meri jamči, da je strokovni nivo šole zadovoljiv, odnosno na vsaj takem nivoju kot na nemških kmetijskih šolah. NT: Še eno zadnje vprašanje: Kako se šola vzdržuje? Einspieler: Žal pravica javnosti strokovne šole za fante v Podravljah ne vključuje v enaki meri tudi vprašanje finančne podpore. Sicer je bil v letošnjem letu tudi na tem področju napravljen premik naprej, ko je kmetijsko ministrstvo na Dunaju priznalo kmetijski šoli v Podravljah vsaj del finančne podpore. V ostalem pa je kmetijska strokovna šola v Podravljah še naprej navezana na podporo s strani naših narodnih organizacij. NT: Gospod ravnatelj, najlepša hvala za ta razgovor! 20.00 TV dnevnik — 20.30 Ko nisem bil več vojak — nadaljevanka — 21.15 Nastop sovjetskega ansambla CRERO — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 21. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 En dan v Kobengavnu — 18.40 Danska pop glasba — 19.05 Kot krogi v vodi — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Copenhagen design — 21.00 Dobro življenje — TV drama — 22.10 Zdravje — sex — izobraževalna oddaja — 22.35 Poročila — 22.40 Šahovski komentar. TOREK, 22. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 Medvedov godrnjavček — 18.55 Sodobni pouk v JA — 19.25 Banja Bašta — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zapuščena zemlja — 22.20 Labodje jezero — 23.10 Poročila. SREDA, 23. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 Sebastijan in Mary Morgane — 19.00 Na sedmi stezi — 19.30 Naši operni pevci: Bogdana Stritarjeva — 20.00 TV dnevnik — 20.35 V. Brancati: Raffaeie — 21.25 Avstralija — 21.55 Poročila — 22.00 Šahovski komentar. ČETRTEK, 24. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 Gospod Piper — barvni film — 19.00 Čarni svet živali — barvni film — 19.25 Jugoslovanska mesta: Pulj — 20.00 TV dnevnik — 20.35 G. Ne-veux: Vidocg (Človek s sto imeni) — 21.25 Sodobniki: Pablo Neruda — 22.10 Vohuni, agenti, vojaki: Izginula raketa — 22.45 Poročila. PETEK, 25. Vlil.: 18.15 Obzornik — 18.30 Veseli Tobogan: Jesenice — II. del — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Varujmo gozdove pred požari — 20.35 Močnejše od življenja — 22.10 Poročila — 22.15 Šahovski komentar. SOBOTA, 26. Vlil.: 14.50 Munchen: Začetek olimpiade — 17.40 Po domače z ansamblom Slavka Žnidaršiča in oktetom Jelovica — 18.10 Obzornik — 18.25 V deželi klobukov — 18.50 Obisk v živalskem vrtu — 19.20 Poplave v Prekmurju — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Festival zabavne glasbe v Novem Sadu — 21.35 Začetek olimpiade — 22.35 Moj prijatelj Toni — 23.25 TV kažipot — 23.45 Poročila. Kmetijska strokovna šola v Podravljah NOVOSTI S SEJMA: Polnoavtomalična kuhinja v Kelag-paviljonu „Technovision“ se imenuje polnoavtoma-tična kuhinja, ki je razstavljena v Kelag-paviljonu celovškega sejma. Zaenkrat je ta kuhinja še prototip. To kuhinjo je sestavilo avstrijsko podjetje Elektra Bregenz. Ta kuhinja zmore vse, pri tem pa gospodinja lahko v sedenju opravlja vsa gospodinjska dela. Pred seboj ima stikalno mizo in treba ji je samo pritisniti na primerni gumb, pa avtomatična kuhinja prične z zaželjeno funkcijo. Ta kuhinja vsebuje poleg električnega štedilnika še napravo za umivanje posode, hladilnik, prostore za lonce in pribor, shrambo, osvetljavo mize, ki je kuhinji priključena ter seveda primerno glasbo, ob kateri gospodinja še lažje dela. To čudo zaenkrat stane 150.000 šilingov, ko pa bodo avtomatično kuhinjo dali v serijo, bo gotovo cenejša. V Kelag-paviljonu razstavlja tudi tovarna baterij Jungfer. Poleg električnega vozila kažejo še najnovejše baterije, katerih posebna lastnost je, da imajo ohišje iz poly-propylena, ki je mnogo trpežnejši kot doslej uporabljeni trdi gumi. Novost je tudi sistem povezave celic: Medtem ko so dosedaj povezovali celice nad ohišjem ali nad vmesnimi stenami, po novem povezujejo celice kar skozi vmesne stene, kar prvič pomeni krajšo pot toka, drugič pa je teža take baterije znatno manjša. leseni enoosni traktorji Nekateri stroji — rezultat poslovno-proiz-vodnega sodelovanja Gorenja s švicarsko tvrdko Rapid (največ zanimanja je za enoosne univerzalne traktorje z 12 konjskimi močmi ter kosilnice), bodo po trdnih zagotovilih na tržišču že to jesen. Izvedeli smo, da bo kooperacijska proizvodnja traktorjev srednje moči v sodelovanju s Steyrom (dvo-osni traktorji) stekla konec leta ali pa takoj na začetku prihodnjega leta. V obeh primerih bo obseg posla odvisen od medsebojne menjave sestavnih delov in sklopov. Velja omeniti, da že sedaj vežbajo posebne kadre, ki bodo popravljali in vzdrževali v servisni mreži Gorenja izključno pogonske in ostale kmetijske stroje. Vrednost dinarja v inozemstvu Jugoslovanski dinar je letos v inozemstvu zelo iskan. Inozemske banke so v sedmih mesecih odkupile 110 milijonov din. Dinar kupujejo v švicarskih, zahodnonemških, avstrijskih in italijanskih bankah. To je pomembno predvsem zato, ker jugoslovanski državljani lahko prenesejo čez mejo od 1. januarja letos vsakič, ko potujejo, po 500 din. Omenili smo že, da so inozemske banke do 1. avgusta odkupile po uradnem tečaju okrog 110 milijonov din, kar hkrati pomeni, da so v letošnjih sedmih mesecih kupile inozemske banke za 1,5 krat več dinarjev, kot v vsem lanskem letu. Gibanje dinarskega tečaja v inozemstvu je bilo do sedaj zelo dobro. Zahodnonemške banke dajo za 539,08 din 100 nemških mark, svojim turistom, ki potujejo v Jugoslavijo, pa dajo za 100 mark 522,19 din. V Italiji dobijo Jugoslovani za 2,9411 din 100 lir, če pa kupujejo dinarje Italijani, dobijo za 100 lir 2,8511 din. V Beogradu se dobi za 100 švicarskih frankov 440,50 din, ravno toliko pa se dobi tudi v vsaki švicarski banki, najbolj pogosto 440,55 ali 440,58 din. Super-tank za Nixona Iz strogo varovane proizvodne dvorane avtomobilske družbe Ford, je prišel novi Ni-xonov avtomobil, pet ton težka oklepna limuzina lincoln Continental. Predsednikov avtomobil velja poldrug milijon dolarjev. Je dvakrat težji kot standardni lincolni, varuje ga 2,5 cm debele jeklene plošče, ima posebne, zelo široke, proti kroglam odporne gume, neprebojna stekla in premično streho. ..Avtomobil je močan kot tank," je izjavil funkcionar Forda, „in zelo močna bomba ga lahko v najslabšem primeru prevrne." Avtomobil so delali tri leta, poganja ga motor z močjo 365 KS (8000 kubikov, število cilindrov ni znano). Fox bo tožil Pravi, da ne more dovoliti kraje fotografij — Nočni izlet Bobbyja V zvezi s Fischerjevo pritožbo zaradi prevelikega hrupa v igralni dvorani je sodnik Schmid izjavil, da je bilo med 12. partijo res precej hrupa. „Nemir so delali predvsem o-troci, to je res. Večji del svojega sojenja mirim občinstvo, čeprav to ni moja dolž- DEKLETA, NAŠI KMETIJSKO-GOSPODINJSK1 ŠOLI VAS VABITA! Koliko deklet, ki se čez poletje zaposlijo v turizmu, se sprašuje in ugiba, kako bi najbolje uporabile čas preko jeseni in zime do nove sezone. Za vsa dekleta, ki so kjerkoli že absolvirala 9. šolsko leto, je prava sreča, če morejo obiskati še kakšno gospodinjsko šolo. Za taka dekleta vodijo šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu 8-mesečno kmetijsko-gospodinjsko šolo. Pouk se na teh šolah prične 2. oktobra in konča 25. maja naslednjega leta. Poudarek je v šoli dan pouku kuhanja, šivanja in modernega gospodinjstva. Poleg drugih strokovnih predmetov se poučuje kot neobvezen predmet tudi strojepis. Finančne težave, ki so doslej marsikateremu dekletu obisk šole onemogočile, so sedaj odpadle, ker dobijo učenke, ki so avstrijske državljanke, državno podporo (Stu-dienbeihilfe in Heimbeihilfe). Tudi vse potrebne knjige dobijo brezplačno. Za dekleta, ki imajo predvsem veselje do šivanja, je v Št. Jakobu v Rožu priključen še poseben šivalni oddelek. V obeh razredih zadostijo dekleta obveznosti za obisk nadaljevalne šole (Fortbildungsschule). Svoje prijave pošljite na vodstvo Kmetijske gospodinjske šole, 9100 St. Ruprecht pri Velikovcu ali Kme-tijsko-gospodinjske šole, 9184 Št. Jakob v Rožu. UŽIVALCI MAMIL V ITALIJI Po podatkih italijanskega senata je v vsej Italiji 600.000 uživalcev mamil. Tretjina je mlajših kot dvajset, večina drugih pa je iz starostne skupine 20—30 let. Hašiš in marihuana sta na prvem mestu, potem pa sledita opij in heroin. Vlada pripravlja akcijo proti uživanju mamil. Za narkomane nameravajo ustanoviti posebne klinike, v načrtu so strožje kazni za prekupčevalce z mamili. nost,“ je še povedal Schmid. Predsednik islandske šahovske federacije Thorarinson pa je dejal, da ne bodo odstranili nobene vrste več. „S tem, ko smo odstranili kamere, smo izgubili veliko denarja. Novih izgub pa ne moremo prenesti. Vendar pa bom storil vse, kar je v moji moči, da bom zagotovil popolni mir v dvorani," je bil komentar prve osebnosti prirediteljev dvoboja. Fischer je ponoči s svojimi spremljevalci ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Slovenski atletski klub (SAK) se je čez konec tedna udeležil nogometnega turnirja na Gozdanjah. Mladi fantje so igrali deloma dober nogomet, a so po nesrečni kombina-viji izgubili finalno tekmo z 0:1. Med igralci je zelo dobro ugajal novi vratar Vlado Wa-kounig. V nedeljo igra SAK ob 17.30 na domačem igrišču v KoschatstraBe proti reprezentanci vojaščine — Heeressportverein (HSV). Navijači vabljeni! Celovška Avstrija, ki je po večletni odsotnosti zopet med šestnajsterico tistih, ki se borijo v najvišji nogometni ligi, je v prvem kolu nacionalne lige igrala proti rekordnemu mojstru Rapidu z Dunaja. Celovčani so se sicer hrabro borili, a na koncu kljub optični premoči podlegli z 2:3. Za Rapid sta dala gole Gallos (2) ter Fak, za celovčane pa je ustrelil oba gola mladi VVidmann, ki je kot najboljši igralec na polju imel boljšo primero kakor moštvo in kot celota. šel v dvorano, da bi videl novo šahovnico. Ta naj bi bila že tretja. Prva, marmornata, je mila zanj prevelika in tudi polja naj ne bi bila vsa enaka, lesena je bila začasna, zdaj pa je narejena nova. Veljala je 150 dolarjev in Fischer se je moral prepričati, kako se bo skladala z okoljem. Pozornost je vzbudila tudi grožnja Che-sterja Foxa, da bo tožil več časnikov po svetu, ki so brez dovoljenja objavili njegove slike. On ne ve, kako so listi prišli do teh slik, zatrjuje pa, da bo preko svojih odvetnikov ukrepal kar najostreje. „Veliko izgubo imam že zaradi odvzete pravice snemanja, tako da ne morem dovoliti kraje fotografij," je izjavil. Na Osterreichringu je preteklo nedeljo zmagal v dirki formule I Brazilijanec Emerson Fittipaldi na Lotusu ter si s tem praktično že osvojil naslov svet. prvaka. Teoretične možnosti imata še Stewart ter Hulme. V Zeltvvegu je bila nedeljska dirka dirka rekordov: rekordno je bilo število gledalcev (150.000), padel je rekord za obkroženje ringa in prav tako skupni čas trajanja dirke je postal še krajši. Avstrijec Niki Lauda se ni mogel uveljaviti in dosegel le deseto mesto. Spričo pomanjkanja točk ter tudi denarja je vprašljivo, če bo mogel nadaljevati svojo kariero v formuli I. MLADI NISO SVET ZASE Neki beograjski tednik je junija letos spraševal skupino maturantov srbskih gimnazij, kako gledajo na svoj delež v današnjem družbenem življenju, iz njihovih odgovorov izhaja, da imajo precej zrele poglede o tem vprašanju. Izjavili so, da si ne delajo utvar, da bodo čez noč spreobrnili svet, želijo pa Veste kaj so rekli ? RICHARD BURTON, igralec: Ljubiti, to se pravi biti maksimalno toleranten in nerazumljivo popustljiv. * MELINA MERCOURI, igralka: Žena se lahko zaljubi najkasneje do petintridesetega leta. Kasneje deluje smešno. * MIA FARROW, igralka: Ljubezen je sočutje. Ljubiti se pravi ne bati se odgovornosti in ran, ki jih zapušča ljubezen. * CASSIUS CLAY, boksar: Ravno tak sem kot pred dvajsetimi leti, le da imam več razuma. Mnogi se smejejo mojim smelim izjavam. Toda ti ne vedo, da danes ne bi bil milijarder, če ne bi toliko govoril. a- MARLON BRANDO, igralec: Novinarji so mi odvratni. Da bi si prislužil svoj honorar, kot hijene brskajo po tujih življenjih. * MAJDA SEPE, pevka: Oblačenje je slaba točka vseh žensk. Na srečo imam jaz opravičilo za to — kot pevka moram biti okusno oblečena. s- ŠENKA VELETANLIČ, pevka: Naši moški ne pretiravajo s kavalirstvom. Mogoče smo temu krive tud£)f me ženske, ki jih premalo vzpodbujamo k temu. H- LADO LESKOVAR, pevec: Rad hodim na koncerte po Sovjetski zvezi, čeprav so strahovito naporni. Toda tam je čudovita publika, kakršna je bila naša pred desetimi leti. * JOSIPA LISAC, pevka: Nimam preveč velikega kroga oboževalcev. Toda veseli me, da so med njimi tudi starejši ne le mladi. vsaj preprečiti njegovo uničenje. Dobro se zavedajo, da samo gola kritika ne pomaga, marveč je treba pokazati, „da za našo kritiko stoji sposobnost in želja narediti nekaj bolj' šega, kot je to, kar kritiziramo." Vprašan:'', maturanti se tudi zavedajo, da ne živijo ločeni od ostale družbe, marveč so njen sestavni del. „Nismo svet zase". Pojem „sve< mladih" je prazna beseda. S tem so mladino hoteli odvrniti od soudeležbe pri nedeljivem in resničnem življenju. Nismo opazovalci s strani niti sami sodniki, ampak hočemo po svoji naravi biti sodelavci v življenju družbe." Svetovni prvak Emerson Fittipaldi g.miiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiMiHinmm«iiimiumuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiim j Zadnja pravda | | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybašek § liiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiiiiiili Martin se je pomiril, nevede je odnehal in kosi zopet kakor sicer. „Znesel se je in travnik jo je odnesel," se smeje sam zase Adam in prizanaša bratu. Preden sta se nadejala, sta bila dokosila do studenca, iz katerega izvira srebrno-tračen, vesel potoček. „Kosca pa sva," se smehlja Martin in zre na sršaste redi pokošene trave; — „če rečeš komu, da sta pokosila dva človeka do malice, ne bodo ti verjeli! Ko bi naju oče videl, bi bil vesel!" „Seveda, — pa kako — ta travnik mu je bil prirastel k srcu!" „ln ta moja nesrečna Manca sili in sili, da bi razdelila tudi ta travnik, nas da je več za delo, vas manj, in da ne bo delala za vas. Najbrž zato ni prišel njen oče za nama in ga je rajši poslala drugam — kosit morda v Rosovko." ..Travnik razdeliti? — Martin kako bi mogel zahtevati kaj takega? Saj vendar veš, kaj so naročili oče. Ta travnik naj bi bil za večne čase spomin, da sta bila oba naša rodova in obe posestvi nekdaj eno." „Saj se tudi ne bo zgodilo!" se je smehljal zmagoslavno Martin. „To pa je res in je le pravično: če deliva krmo na po- lovico, morala bi deliti tudi delo —“ je mislil odkrito Adam. „Stric Adamov," se je razlegel v tem trenutku po gozdu otroški glas. „Cerkvenikova mati pravijo, da pridite takoj domov." Drobni sel je sporočil naročita in izginil s posodo za jagode v gozdu. Cerkvenikova teta je bila v Klenči in okolici znana babica, in če je poslala na travnik po Adama, se je gotovo doma nekaj pripetilo. „Pojdemo za botre," se je smehljal Martin. Toda sedaj mu Adam ni odgovoril. Pobral jo je proti Klenči, kakor bi mu za petami gorelo; preden pa je prihitel domov, je imel v hiši ena usta več. „Fantek je, pravi hrust," se je pohvalila krojačica že med vrati. V. „Pri drevescu" za mizo je sedel Martin Porazil in pil. Tri dni že sedi v gostilni, tri dni pije in čim bolj pije, tem bolj je žejen. Seno kose, suše, spravljajo, a Martin pije v največji košnji. Vsem v Klenči je to znano in nihče se ne čudi. Zgodila se je nezaslišana stvar. ..Štirideset let sem babica, pa kaj takega se mi še ni pripetilo," je pripovedovala po resnici cerkvenikova žena; „vsak, kogar sem prosila za botra, je še šel, samo zdaj je odrekel brat bratu tako sveto uslugo." „Bolje z volkom živeti pod eno streho kakor z ono jezljivko," je dvignil Martin po dolgem molku težko glavo, zvrnil vase vrček piva, da se je pokazalo dno, udaril ob mizo in ukazal: „Še eno!" Vtem je zadonel strel. Kakor bi bil vanj ustrelil, je planil Martin, se opotekel in se prijel za glavo. „Zdaj gredo h krstu — streljajo fantku, fantje streljajo iz pištol, da se ne bo bal ne doma ne v vojski nikogar, da bo pogumen mož. Moj zlati oče, moja mati draga, kaj pravita vidva na to v grobu?-----------Gostilničar, nalij, nalij, da pogasim v sebi ta ogenj!" „Pusti že enkrat te misli!" ga je pogovarjal krčmar-„Povej mi, zakaj ni hotela Manca iti za botro, odleže ti in zopet bo dobro." „Povem, zakaj ne bi povedal, pa čeprav me je sram govoriti o tem. Mi ne bomo nikdar več krstili, — je rekla Manca, — čemu bi si torej delali škodo, ko nam tega Adamovi ne bodo mogli povrniti?" ,.Prekleta ženska!" je zaklel sedaj tudi gostilničar. ..Zibelko, v kateri so me zibali, je nesla v drvarnico, i° razsekala na tnalu in sežgala v peči, češ da je na poti! „Vrat bi zavil taki mrhi!" „Čakaj, prijatelj, to še ni vse!" „Še ni?" „V podstrešje se je preselila in ne spi z menoj." „ln zakaj pa to, lepo te prosim?" „Da bo, je rekla, Martinček enkrat najbogatejši fan1 daleč naokoli!" Tačas je hodila Manca doma z obvezano glavo in P° telesu vsa lisasta. Martin jo je nabil, prvič, toda hudo. Ak° bi sama ne bila močna kot konj in če bi ne bilo očeta m matere, ki sta mu iztrgala hčer iz rok, bi jo bil ubil. Moral' so jo zakleniti pred njim, toda on je vrata vdrl; sreča, da je medtem skočila skozi okno in ušla. Pri Martinovih j6 bil sodnji dan. Gospodar je bil razjarjen kakor bik in \e razbil v sobi vse na drobno, celo sklednik s posodo v črepinje in treske. — Potem je šel in sedaj pije; kakor maV' Mister Lamb je stal sredi sobe v podpritličju. Soba ni imela nobenega okna. V krvavi roki je držal ostro dleto. Na tleh zraven njega je ležala bleda in drhteča ženska. Za njim, na mizi, je izrezljana konjska glava iz rdečega okvira buljila brez oči v prostor pred sabo. Nad njim, na dolgem premičnem jermenu, se je zibala močna svetilka. Izrezljane živali, resnične in fantazijske, deloma tudi cele, ne samo glave, to je bil njegov poklic in te so napolnjevale prostor v sobi brez okna v podpritličju. Njihove črne in izmaličene sence so se skupno in posamezno črtale na enostavno pobeljenem gova spalnica. Nekajkrat na dan je šel iz nje in to samo do kuhinje, da si je iz velikega hladilnika vzel nekaj hrane. Vsaka njena pripomba je pri njem ustvarjala odpor proti družbi in vse bolj se je držal svoje sobe, užaljen, da žena in njena okolica ne cenita njegovega velikega kiparskega talenta. * In tako je sedaj mister Lamb izvlekel umazan robec in pozorno očistil ostro dleto. Previdno ga je položil na mizo. Nato je spet pogledal na Elizabeth. Bila je preveč težka, da bi jo odnesel ven. Pogledal je naokrog in videl, da ni vode niti LAVVRENCE E. ORIN: Soba v podpritličju zidu in dajale videz nemih prič prizora, ki so ga pravkar videle. Mister Lamb je ravnodušno prenašal številne izpade svoje žene, toda tokrat je šla Predaleč. To je bila njena velika napaka. Ne bi ga bila smela udariti, ko je imel v roki ostro orodje. * Prišla je in ga z vrha stopnic poklicala, pa ie bil tako zatopljen v delo, da je ni slišal. V resnici sploh ni opazil njene navzočnosti, dokler mu ni prišla za hrbet, se mu zadrla v n uho in ga hkrati udarila po rami. Pravzaprav ) <5$? bolj porinila kakor udarila, vendar niti te-ya ne bi smela storiti, dokler je držal dleto v roki. Nemo je gledal postavo, ki je ležala na cementnih tleh. Bila je vsaj za dvajset kilogramov težja kot takrat, ko se je pred dvajsetimi leti poročil z njo. Od tiste Elizabeth zdaj ni bilo niti sledu. Njen obraz je komaj še kazal nekaj nekdanje lepote in svežine. vedra. Sel je po razmajanih stopnicah proti izhodu. Prav tedaj je zaslišal telefon, ki je vztrajno zvonil, in dejal si je, da je on sedaj edini, ki lahko odgovori. Šel je v ženino spalnico in dvignil slušalko. „Ja,“ je dejal. „Bi lahko govoril z gospo Lamb?" je vprašal hrapav moški glas na drugi strani žice. ..Trenutno je ni tu,“ je vljudno odgovoril mister Lamb. „Hvala, poklical jo bom pozneje," je dejal moški in spustil slušalko. Pogledal je okoli sebe po veliki in sončni sobi. Zares je bila zelo prijetna. Prepričan je bil, da so zavese nove. — Koliko časa je H7. SUKOWSKI: H že minilo, odkar sem bil zadnjikrat tu? — je pomislil. Po dolgem hodniku, pokritem z debelo preprogo, je prišel do kopalnice. Prižgal je luč, ki je osvetlila stvari in ogledalo ter kot sneg belo in kot avtomobil veliko kad. Pozabil je že, kakšna je prava kopalnica, ker je imel poleg svoje sobe samo majhno kopalnico s prho, ki ga je sedaj spomnila na kopalnice v vojski. Odločil se je, da jo bo hitro izkoristil. Pozorno si je umil roke, da bi odstranil z njih madeže krvi. Gledal je, kako rdeče o-barvana voda hitro izginja v izlivu. Obrnil se je in pogled se mu je ustavil na snežno beli brisači. Razmišljal je, ali naj jo uporabi. „Zakaj ne?" je pomislil. Pograbil jo je, si obrisal roke in jo spet dal na določeno mesto. Pomislil je, da jo bo potreboval še pozneje. Vedel je, da se mora hitro vrniti, šel je v kuhinjo in prav tedaj je zaslišal žvižg ladje, ki je plula pod velikim mostom. # Leta so minila, odkar je bil zadnjič na ulici, še manj pa na obali. In to bo sedaj kmalu storil. Našel je vedro in ga napolnil z vodo. — To ni zanj, — je pomislil. Z brisačo čez ramo in vedrom v rokah je šel po stopnicah v sobo v podpritličju. Svetilka se ni več zibala in sence niso plesale po zidu. Elizabeth je nepremično ležala na tleh. Postavil je vedro zraven nje in počasi pokleknil. Odvil je brisačo, jo pomočil v vodo in začel brisati ženin obraz In nenadoma mu je trzaj njenih vek pokazal, da je živa. Neverjetno, in vendar je bilo res: njegova tako sposobna žena se je bila onesvestila, ko je zagledala kri na njegovi roki. Vedno je mislil, da je neobčutljiva in močnejša. rana za papigo Za hip se mu je zasmilila. Ljubezni že dav-n° ni bilo več; pravkar se je vprašal, ali jo je nekdaj sploh ljubil. Ni vedel niti tega, kaj iu je doslej še vezalo, da sta vztrajala drug °b drugem. V začetku sta živela od njegovega skromna zaslužka, od prodanih kipcev in figuric, in to so bili, je pomislil, krasni in veliki dne-vi- Vsak bolje prodan kos sta proslavila z bogato večerjo v dobri restavraciji. Nato pa j® ona prišla nepričakovano do nekakšne dediščine, ki je vključevala tudi to staro in j ;*&rdo hišo. Od tedaj ga je začela zanemariti, nehala je ceniti njega in njegovo delo, ker ni bila več odvisna od njegovega skrom-nega zaslužka. Z njeno denarno gotovostjo so prišli tudi nJeni očitki, da on samo izgublja čas in dela 9noj s tem svojim rezbarjenjem. Ker je bil preveč ponosen, se je preselil v ta prostor v podpritličju, ki je bil tudi nje- Moški je prišel v trgovino s ptičjo hrano. Bil je utrujen, ko se je obrnil na prodajalca: »Ali imate kaj hrane za papige? Rad bi kupil nekaj hrane za svojo papigo.« »Seveda, seveda! S čim vam smem postreči? Marsikaj imamo,« je dejal prodajalec. »Od navadne hrane pa vse do vitaminskih koncentratov.« »Na primer?« »Na primer Pepperjeve sončne vitamine.« »Bom vzel.« »Dalje Šajterjevo eksotično hrano.« »Dobro! Pol kilograma.« »Zelo bi priporočal Hannemannove prosene glavice za moč.« »V redu. Tudi teh glavic za moč bom vzel pol kilograma.« »Potem imamo na zalogi tudi Mullcr-jevo sipo zgovornosti.« »Odlično! Tega mi natehtajte kilogram. To je res odlično.« Mož je vzel zavitek pod pazduho, plačal je in vesel odšel proti vratom. Prodajalec mu je dejal v slovo: »Svojo papigo imate zelo radi, kajne?« »Da jo imam rad? Ljubim jo,« se je kupec spet obrnil k prodajalcu, cenim jo nad vse! Pomeni mi več kot karkoli drugega.« »Zares! Majhen ptiček prinese v dom toliko sonca.« Mož je stopil spet bliže k prodajalcu ter mu priznal. »Saj smem biti iskren, kajne? Ne vem, kaj bi še počel, če ne bi imel več svoje ljube papige. Zadnji teden, na primer. . .« »Zadnji teden?« »Da, zadnji teden je bil še prav posebno težak. Vsak dan sem imel kakšno dolžnost, kakšen sestanek ali kaj podobnega. V ponedeljek je imel neki moj stanovski tovariš JUTRANJI SPOMIN V prsih se bude strune ljubezni, objemam polja, gore in gozde; zapoje pesem čisto mi srce, odpeva duša mu v radosti pravi. Obliti s sončnim svitom so vrhovi, nad njimi širi jasno se nebo. V pestrih barvah sanjajo gozdovi, za ribo plava jastreb nad vodo. Klic ptic nemirnih spod neba višave otožno mi prihaja na uho. Zbudi spomine davne — iz dobrave, odete v sanje, sinje kot nebo ... Nekoč poet je stopal skozi gozd — in nosil v srcu jutro, dan in mrak; skoz temo si on zgradil je most, ko bil svetal je v noči kamen vsak. V srcu vži'ga plamen se spomina, objame polja, gore in gozde. Obrazi znani s pticami hite — minulih dni ne zbriše jih daljina. rojstni dan. Proslavljanje se je pač zakasnilo. V torek smo imeli — da tako rečem — inavguracijo našega novega šefa oddelka. Bilo je spet zelo kasno. Potem smo imeli v sredo obletnico ustanovitve našega kegljaškega kluba. Tokrat ni bilo kasno, ampak je bilo, pravijo, že zgodaj. In potem, ah četrtek! In petek, eh! Še posebno pa sobota, na katero imam prav zares slabe spomine. Saj je bolje, da ne mislim na te stvari. Oh!« Iz prijaznosti je prodajalec sprva prikimaval, nato pa je vseeno tvegal in bil toliko predrzen, da je vprašal: »In kakšno vlogo ima pri vsem tem papiga?« Mož je prodajalca pogledal nepremagljivo otožno ter skoraj med jokom trepetaje dejal: »Od nedelje že, dragi moj gospod, od nedelje je že ona, namreč moja najdražja papiga, edino bitje v družini, ki sploh še govori z menoj.« DOBER ODGOVOR Brezbožnež je zasmehoval vernega človeka: „0, ti revež, ti! Kako boš razočaran, ko boš videl, da so nebesa bajka!" Veren človek pa se odreže: „ln ti šele! Kako boš razočaran, ko boš videl, da pekel ni bajka!" ra P'je, pa ni pijan, samo natrkan je. Sedaj pije sam, toda Zvečer pijejo tudi drugi in on plačuje. „Zapili bomo to, ar bi me sicer botrinja stala," vpije in napaja vse po vrsti, in zopet se je oglasilo streljanje. »Zdaj gredo domov, — stari Krejč nese malega Adamka 'n njegova žena stopica ob njem; — fantje slovesno stre-Jaj°, Adam se lahko veseli in ni treba, da bi ga bolela Sramota, da mu je lastni brat odrekel botrstvo. Ne — jaz Pisem odrekel, moja žena ni hotela iti za nič na svetu; Piti s prošnjo niti z grožnjo, niti zlepa niti zgrda je nisem P^egel pregovoriti, naj bi Dodlički skuhala juhe, ji nesla °lač ali venec, pa pozdravila otročička s križcem in ga Popestovala, kakor se spodobi." — »Le sam pojdi!" je vpila venomer. „Ali sem mar vdovec, da bi hodil sam?" razmišlja Martin nad vrčkom in njegovo občutje prehaja iz jeze v žalost: „Adama sem ujezil, do rv' sem ga užalil, do smrti mi ne bo mogel odpustiti sramote- ki sem mu jo napravil. Ne govori in nikdar več ne bo spregovoril z menoj. Konec je. Brezno sto sežnjev globoko Je izkopala Manca med bratoma Poraziloma. Steno do Peba visoko je postavila med naju, prekleta Manca! In jaz sem jo imel tako rad, da brez nje nisem hotel živeti!" Mar-dP je bruhnil v jok pijancev. V jezi je neizprosen kot ka-j^en, srdit kot lev, a v žalosti je mehek kot maslo in krotek °t jagnje; vse si da dopovedati, posluša krčmarja in se dvi9ne, da bo šel. »Seštej vse in napiši s kredo in za plačilo se nikar ne °i — grunt je tega vreden in je moj, je ves moj — in bo Pstal do smrti moj. Mance ne bom vzel v polovico in je ne bom!" »Ne jemlji je, Martin, ne jemlji! Za plačilo me ne skrbi, le pojdi z Bogom!" je klical za njim krčmar in Martin se je opotekal v tihi noči proti domu. Košate lipe v Klenči so cvetele, njih medeni vonj je polnil hladni zrak, nebo je bilo posejano z zlatimi zvezdicami, lunica se je smehljala na nebu kakor načet kolač, psi so se z glasnim lajanjem zaganjali proti vratom, kjer je hodil mimo, v ribniku za cerkvijo je regljala žabja družina svojo enolično pesem; ostre, hripave krike ptiča kosca je bilo slišati v pravilnih presledkih s travnikov in iz trstja, voda v vodnjakih je pela, sicer se pa niti miška ni ganila v spečem trgu. „Če si vodica sme popevati, zakaj si ne bi moglo pivo?" je mislil Martin, kateremu sta prijala hlad in nočna tihota, in že je začel: ..Nesrečna ženitev — najhujša vezitev. Iz voze si človek pomore, od hude žene ne more." Njegov krepki glas je bilo slišati daleč naokrog; slišala ga je dobro tudi Manca. Manca leži v podstrešju v sobici, pa ne spi. Tretjo noč že ne spi, odkar nori njen mož. Nihče nima poguma, da bi šel ponj v gostilno, niti ona, niti njeni starši, in tako le željno posluša in čaka. Mučno čakanje! Minuta se vleče kot ura, ura kot dan in dan kot večnost. Ne na mehki pernici, ampak kakor na iglah leži Manca, se premetava in računa, koliko sedaj njen mož požene po grlu ... Kako ona varčuje z vsem, kako si odtrgava od ust; a on razsiplje, celo tuje ljudi napaja; in vse to le zaradi tistih tam nasproti. Ko bi onih ne bilo, nikdar ne bi bilo prišlo do tega. Neukrotljivo sovraštvo čuti Mana v srcu, v žlici vode bi jih vtopila vse, Adama, Dodlo in njune otroke... „Kot zmaj te huda baba drži, a vraga nobenega ponjo ni!" se približuje pevec s pesmijo o hudi ženi. Manca razločno razume vsako besedo. ..Pijanec pijani," godrnja in se spravlja s postelje. Vse jo še boli, ne od dela, marveč od moževih udarcev. Skozi okence v podstrešju pogleda v krasno poletno noč in vidi, kako koraka mož proti vratom na dvorišče; modrikasti lunin sijaj ga obliva. Sedaj je zaropotala kljuka, zaškripala so vrata, korake in petje je čuti na dvorišču. Manca sliši bose noge materine, ki hiti odpirat hišna vrata. „Nikar ne odpirajte," bi najrajši zavpila Manca, „kjer se je napil, tam naj spi." Toda boji se, da bi začel Martin razbijati, in škodi, jezi in sramoti bi ne bilo konca. „No, pojdi, Martin, pojdi, postelja te že čaka, lezi in naspi se," govori ljubeznivo z zetom Gašperka, kakor z otrokom. „Kje pa je Manca?" rentači Martin. „Ni te mogla dočakati, spat je šla!" „Če le zine, mati, usta ji stolčem!" „Saj ne bo, saj ne bo, niti besedice ne bo rekla, le sleci se." „Grunt je moj, in če ga vsega zapijem, ne bom še vedno ničesar odjedel od njenega." Manca se je stresla v podstrešju. Glej, na to ni niti pomislila. Saj je res, na tujem gara, ničesar niso njej prepisali, mož jo sme pognati in s starši vred bi morala iti gostovat. Martin je spodaj že trdno zaspal, a Manca se premetava na vse strani in od samih skrbi ne more zaspati. (Dalje prihodnjič) kil rzeste wegzu kleinen preisen Herren-Freizeithemden Kurzarm, bugelfrei 59.80 gewebt 49.80 Herren-Mode-Batisthemden, Langarm 89.— Herren-Mode-Leibchen 29.80 Herren-Mode-Pulli, Acryl 99.— Herren-Slip oder -Leibchen aus gutem Baumwoll-Ripp 10.90 Herren-Socketts, Baumwolle 7.90 Herren-Taschentucher, farbig 2.60 Herren-Turnhosen oder -Leibchen, Baumwolle 9.80 Herren-Badehosen aus Helanca 39.80 Herren-Schniirlsamthosen in Modefarben 149.80 Herren-Frottee-Bademantel 159.— Kinder-Socketts, Frottee oder Baumwolle, alle GrdBen 9.80 Kinder-Hakellook- Strumpfhosen ab 19.80 Baby-Garnitur 19.80 Madchen-Slip-Hosen, Baumvvolle 4.90 Madchen-Unterkleider ab 19.80 Kinder-Mode-Leibchen gestreift 29.80 Kinder-Dralon-Pullover 39.80 Baby-Kleidchen, Langarm 39.80 Madchen-Frottee-Kleider 48.— Madchen-Trevira-Hangekleider, alle GroBen 59.80 Damen-Badeanzuge aus bedrucktem Helanca 119.— Damen-Nachthemden aus bedrucktem VVaschestoff 39.80 Damen-Slip-Hosen Baumvvolle oder Perlon 7.90 Damen-Hosen mit Bein, la Baumvvolle 10.90 Damen-Perlon-Unterkleider in vielen Farben 29.— Damen-VVaschegarnitur Hemd und Hose 49.80 Damen-Frottee-Kleider in Modefarben 89.— Damen-Mode-Bikini 99.— Damen-Mode-Pullover 49.80 Damen-Dirndl-Blusen 24.90 Damen-Moderocke 89.— Damen-Morgenrocke aus Perlonstepp 99.— Damen-Acryl-Westen 89.— Damen-Leinen-Kleider 119.— Damen-Jersey-Hosen, modische Facon 199.— Frauen-Hauskleider aus gemustertem Perlon mit ZippverschluB mit Knopfen 39.80 35.90 Perlon-Georgette-Tucher in allen Farben 5.90 Damen-Perlonstriimpfe 3.90 Damen-Krauselstriimpfe, fehlerfrei 9.90 BH, Markenvvare 19.80 Damen-M iederhosen 14.90 Damen-Strumpfhosen fehlerfrei, in Modefarben 7.90 Seidenbrokat-Steppdecken 169.80 Polster, gefullt mit 1 kg Huhnerrupf 45.90 Leintucher aus reiner Baumvvolle 49.— Liegetucher 70X140, aus gutem BW.-Frottee 39.80 Frottee-Handtucher Strapazgualitat 8.90 Badetucher Jacguardfrottee 100X150 69.80 Bettbeziige BW. gevvebt, kochecht, 130X190 99.— Polsterbeziige, dazupassend 60X80 28.90 Acryl-Dekor-Vorhange pfiegeleicht, 120 cm breit 29.80 Diolen-Stores 300 cm breit, gemustert 39.80 Sommer-Kleiderstoffe ab 9.80 Mode-Crimplene-Kleiderstoffe einfarbig oder gemustert 79.— fOMlins Kaufflous VHadiam SAM0HI6-ECK Zur Osterreichischen Holzmesse besuchen Sie auch heuer vvieder unsere groBe Mobelschau in der Messestadthalle, 1. Stotk STIHL 050AV eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN 3S stark und 9,8 kg eicht,au8erdem hatsie den vibrati-onsdampfert-den STIHL-AV-Griff. Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte si zaloge In kupite ugodno! Letos smo se odpovedali velesejmskemu vrvežu! Zato pa Vam bomo tem bolje postregli v naši trgovini. Vezenje preprog, modna volna, PaS' sap pletilni stroji — vse to pri: WOLLBAfl< Klagenfurt — Celovec, nasproti kapucinske cerkve. ugodno nudi tvrdka Ing. Alois leeb VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17 MIT SCHOFFMANN FANGT DAS WOHNEN AN POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE Rutar-Center Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger- strope, Purator čistilne naprave, Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 — 281 SENDEN SIE MIR AUS DEM SONDERANGEBOT: 10 Vorstecker, 10,5 mm . . S 45.— 25 Vorstecker, 10,5 mm . . S 100.— 100 Vorstecker, 10,5 mm . . S 350.— Gevvunschtes bitte anzeichnen! Postkarte geniigt! KURT MARKTL & Co. Landmaschinen 9020 KLAGENFURT Vlas UcUUU Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddeli 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25— šfr., Zjj Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroškil1 Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.