Pofiodi radi iaftofe po €€§€§n SĄ€fD. V Ameriki je pričelo. Bojevniki izza svetovne vojne ali veterani so korakali proti prestolici Zedinjenih ameriških držav — Washingtonu. Mesta, skozi katera se je pomikal lakotni sprevod, so pozdravljala veterane, oblasti so se potrudile, da so poskrbele za prehrano in brezplačni prevoz. Dospel je slednjič, 30.000 mož broječi oddelek, v Washington. Tudi tukaj so jih najprej gladili z rokavicami in so postopali z njimi previdno ter popustljivo. Veterani so se nastanili po starih barakah, kjer so pričakovali, kar jim gre na invalidnih prejemkih. Prišlo pa je v resnici povsem drugače. Policija in vojaštvo sta naskočila taborišce veteranov z — bombami za solzenje, zažgala kočure ter barake. V nekaj urah so odpremili veteranski oddelek nasilnim potom vsakega posameznika v domovino. — Omenjeni brezplodni pohod veteranov je zelo mnogo škodoval Hoovru pri zadnjih presedniških volitvah. " Par tednov zatem se je ponovila ista igra v kanadskem dominijonu v Neufundlandiji. Preko 5000 mož je vkorakalo v St, John, ikjer so demonstrirali, pretepli nekaj uradnikov in policija na fconjih je morala razpoditi nasilne demonstrante na vse štiri vetre. Ko je zborovala gospodarska konferenca v kanadski prestolici v Ottawi, se je pojavilo nekaj tisoč brezposelnih pred ministrsldm predsednikom Benetom in so zahtevali delo in kruha. — »AkO boste zakone ikršili, boste plačali«, se je glasil odgovor z najvišjega mesta in 200 mož brczposelnih demonstrantov so vtaknili v zapore. Kanadi sta sledila angleška dominijona Avstralija in Nova Zelandija, ki spadata k najbogatejšim pokrajinam angleške svetovne vladavine, nista še preobljudena in nista imela doslej nikakega opravka z brezposelnostjo. Po večjih avstralskih mestih: Sydneju, Melbournu, Kinrstonu in Brisbani — povsod je morala ' \stopati policija. V V/ellingtonu so '^ropali demonstranti trgovine, v Brisbani so uporabili proti nasilnežem ok'opne avtomobile. Še le nato so krenile izčrpane množice demonstrantov vsak na svoj dom. Nato.so se še le pojavili pohodi izstradanih v Evropi. Prvi je bil vprizorjen na Romunskem, kjer so se podali na pot po vzgledu Združenih držav veteranci in njim na čelu vpokojeni podčastniki. Tritisoč mož je po večtedenskem potovanju doseglo Bukarešto. Slovesno so prisegli, da ne bodo tako dolgo zavžili nobene hrane, dokler ne bo odobrila vlada njihovih pravičnih zahtev. Oblasti so zbrale z vso naglico nekaj. milijonov, jih razdelile med najbolj potrebne, nakar so se razšli veteranci. Lakotni pohod na Poljskem so zatrli koj ob pojavu. Na Poljskem so postavili ob cestah strojnice, ki so zagrozile tako temeljito z obračunom, da se invalidni demonstranti sploh niso upali uvrstiti v pohodne vrste. Na Grškem so postopali v očigled parlamentarnim volitvam z vcterani veliko milejše. Potujoče množice, pred vsem svoječasne maloazijske begunce, so zastonj prehranili, podarili vsakemu par drahem in so jih pregovorili z dobrim, da so se razkropili zo.pet vsak na svoj dom. Za Grčijo je prišlo na vrsto lakotno gibanje na Angleškem. Pomanjkanje trpeči moški, ženske in otroci so preplavili londonske ulice, kjer jih je pa sprejela strogo pripravljena policija. Tekom 10 mesecev so se pojavili pohodi izstradanih po vseh delih sveta. Edini, ki je pozival na te pohode, je bil — prazen želodec. Demonstracije sti adajo čih. so dale celemu svetu ta dober nauk, naj store na odgovornih mestih za bodoče leto vse, sicer se bodo ti pohodi ponovili in v večjem obsegu ter z nepregledno opasnimi posledicami.