TEDNIK
GLASILO ,
l^glA^ISTICNE
DELOVNEGA
JUDSTVA
leto XXVU. št. 17.
PTUJ, 9. maja 1974
cena 1 din
s prve seje vseh treh zborov so ptuj
Novi sestav občinske skupščine - novi pogoji in možnosti
v ponedeljek, 29. aprila je bila bb
8. uri zjutraj v veliki dvorani
Narodnega doma v Ptuju I. seja vseh
treh zborov nove SO Ptuj, ki jo je
sklical prejšnji predsednik Franjo
Rebernak. Sej je vodil - do izvolitve
novega predsednika - najstarejši
odbornik Viktor Knez. Člani zborov
so sprejeli odlok o sestavi in izvoUtvi
komisije za verifikacijo poblastil in
za imunitetna vprašanja delegatov-
ločeno za posamezne zbore. Za tem
so poslušali poročila volilnih komisij
in verificirali pooblastila delegatov
za vse tri zbore, obravnavali in
sklepali o začasnem poslovniku
občinske skupščine, izvolili komi-
sijo za volitve in imenovanja ter
kadrovska vprašanja ter prešli na
volitve vodilnih mest v občini.
IZVOLITEV PREDSEDNIKA
IN PODPREDSEDNIKA OB-
ČINSKE SKUPŠČINE
Na predlog občinske konference
SZDL Ptuj so izvolili za novega
predsednika SO Ptuj BRANKA
GORJUPA, diplomiranega politolo-
ga in direktorja Temeljne organiza-
cije združenega dela Panonija -
Mercator Ptuj. Branko Ggrjup je bil
rojen 9. febriiaija 1933 v Iž^ovcih
pri Murski Soboti, sedaj stanuje v
Ptuju, Ciril-Metodov drevored 5.
Član ZK je od leta 1951. Od leta
1961 do 1964 je bil predsednik
(Nadaljevanje na 2. strani)
Od leve: predsednik SO Ptuj - Branko Goijup, podpredsednik SO Ptuj Oton Polič in generalni
sekretar SO Ptuj Ivan Rau.
Trideset let varnosti
.Zarotnikom proti lastnemu narodu je treba slediti na
vsakem koraku. Tega pa niti najboljša obveščevalna služba
ne more, če je aktivno ne podpira ves narod. Toda sama
pripravljenost še ni dovolj. Pomoč obveščevalni službi OF je
treba organizirati, in sicer množično organizirati. Pri
zasledovanju notranjih in zunanjih sovražnikov slovenskega
naroda moramo zavestno in požrtvovalno sodelovati vsi
narodno zavedni Slovenci."
Boris Kidrič
V teh dneh praznujemo 30.
obletnico ustanovitve službe držav-
ne in javne varnosti. Spomin na dan
13. maja 194'4, ko je vrhovni
komandant narodno-osvobodilne
vojske Jugoslavije, tovariš Tito v
Drvarju izdal listino o ustanovitvi
službe državne, varnosti. S tem je
bila postavljena tudi enotna jugo-
slovanska varnostna služba, ^ ki je
povezovala vse organizacije z
varnostnimi in obveščevalnimi nalo-
gami, katere so nastajale, se
Usposabljale in jeklenele že od
začetka oboroženega upora proti
okupatorjem.
Tudi v Sloveniji sta bili že leta
1941 ustanovljeni VOS - varnostno
obveščevalna služba za boj proti
okupatorju,in domačim izdajalcerh
ter narodna zaščita, ki je varovala
slovensko ljudstvo pred nasiljem
okupatorja. Ko se je narodno-
-osvobodilna vojna bližala zmago-
vitemu koncu, je bilo treba na novih
temeljih zgraditi tudi novo državo.
Na zasedanju črnomeljskega zbora
odposlancev slovenskega naroda, v
začetku leta 1944, je bil pri SNOS
- slovenskem narodno-osvobodil-
nem svetu formiran odsek za
notranje zadeve. S tem je prvič v
zgodovini slovenskega naroda bilo
tudi državno-pravno določeno me-
sto in vloga organov za notranje
zadeve.
V tem okviru je bila takrat
ustanovljena VDV - vojska državne
varnosti, kije prevzela boj proti peti
koloni, proti sovražnim obvešče-
valnim službam, domačim izdajal-
cem, proti razrednemu sovražniku;
ustanovljena pa je bila tudi narodna
zaščita, ki je imela prv^enstverio
nalogo varovati prebivalstvo in
njegovo premoženje pred kriminal-
nimi elementi ter varstvo javrtega
reda in miru.	i
To je le bežen pregled nastajanja
in razvoja naše varnostne službe, ki
ni samo v težki NOB uspešno
opravljala svoje naloge, temveč je
bila enako uspešna in učinkovita
tudi vsa leta po vojni, ki je enako
učinkovita tudi dan"es prav zato, ker
je neposredno povezana z delovnimi
ljudmi, ker je del našega samouprav-
nega socialističnega sistema. Z novo
ustavo je ta povezanost z ljudstvom,
z delavskim razredom in vsemi
delovnimi ljudmi dobila še posebno
mesto v družbeni samozaščiti, ki je
postala, sestavni del samoupravljanja.
V uvodu citirane besede Borisa
Kidriča, ki jih je zapisal v
Slovenskem poročevalcu, 5. decem-
bra 1941, veljajo za družbeno
zaščito enako še danes. Družbena
samozaščita, zasnovana na samo-
upravnem položaju delovnega člo-
veka, na dosežkih sociaUstične
revolucije in na patriotizmu je
samoupravna pravica in dolžnost
vsakega občana. V okviru svoje
temeljne organizacije združenega
dela, krajevne in interesne skup-
nosti, v samoupravnih organih in
družbenopolitičnih organizacijah,
vsak občan razvija varnostno
kulturo, preprečuje in odkriva
dmžbeno škodljiva dejanja in krepi
odgovornost; vsaka delovna in druga
organizacija, dmštvo in skupnosti pa
v svojih samoupravnih aktih določa,
v skladu z ustavo in zakoni, pravila
ravnanja in organizirane oblike
samozaščite. Tudi samoupravna
delavska kontrola je ena od teh
oblik.
Tridesetletni jubilej službe dr-
žavne in javne varnosti tudi v ptujski
občini ustrezno proslavljamo z vrsto
športnih srečanj, predavanj in
drugih prireditev, ki manifestirajo
medsebojno povezanost občanov s
pripadniki JLA, delavci javne
varnosti, predvsem pa mladine. Na
sam praznik delavcev javne varnosti,
v ponedeljek, 13. maja pa bo
predsednik občinske skupščine -
Branko Ck)qup pripravil sprejem za
delavce milice in jim v imenu vseh
občanov izrekel priznanje za
njihovo požrtvovalno in Uspešno
delo.
I
Radio Ptuj pa je za nedeljo, 12.
maja pripravil poseben kviz, v
■katerem se bodo pomerile v znanju
ekipe ptujske garnizije JLA, postaje
milice, ZZB NOV skupno z ZRVS
. in mladine. Odgovarjali bodo na
vprašanja iz zgodovine državne in
javne varnosti, iz ustavnih določil o
ljudski obrambi, poznavanju spo-
minskih obeležg iz NOB v ptujski
občini in partizanske peSmi. Kviz bo
radio Ptuj neposredno prenašal.
F. Fideršek
2 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^
NOVI SESTAV OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
občinskega odbora SZDL Ptuj. Po
diplomi na drugi stopnji Visoke šole
za politične v^e v Ljubljani se je
leta 1966 zaposlil pri trgovskem
podjetju „Panonija" Ptuj na delov-
nem mestu analitika. Od marca
1967 do januarja 1969 je bil
sekretar komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, funkcijo je opravljal
neprofesionalno in je bil razrešen na
lastno željo, ko je bil imenovan za
direktoija TP „Panonija" Ptuj. Na
VI. kongresu ZKS je bil izvoljen za
člana CK ZKS in je to funkcijo
uspešno opravljal do aprila letos,
prav tako pa tudi več drugih
odgovornih mest v občini, re^ji in
republiki. Sedaj je član občinske
konference ZKS, član komisije za
ekonomska vprašanja pri ZKS, član
sveta za ljudsko obrambo in opravlja
še več drugih dolžnosti.
Za podpredsednika skupščine
občine Ptuj je bil izvoljen OTON
POLIC, kmetijski tehnik in vodja
finančno računskega sektoga kme-
tijskega kombinata Ptuj. Rojenje bil
22. januarja 1932 v Mariboru, sedaj
stanuje v Ptuju, Gajzerjeva ulica 13.
Član ZK je od leta 1956. Na
območje ptujske občine je prišel
leta 1956 in se zaposlil v takratnem
kmetijskem gospodarstvu Kidričevo;
po integraciji pa je na sedanjem
delovnem mestu v KK Ptuj. Ves čas
je družbeno in politično aktiven
tako v okviru delovne organizacije
kot v občini; opravlja več
odgovornih dolžnosti.
IZVOLITEV PREDSEDNIKA,
PODPREDSEDNIKA IN ČLA-
NOV IZVRŠNEGA SVETA
Na predlog občinske konference
SZDL je bil izvoljen za predsednika
izvršnega sveta skupščine občine
Ptuj Franjo GNILŠEK, diplomirani
inženir; pomočnika glavnega direk-
toija TGA „Boris Kidrič" Kidri-
čevo. Rojen je bil 29. januarja 1934
v Slatini pri Cirkulanah, sedaj
stanuje v Ptuju, Langusova ul. 4.
Leta 1959 je diplomiral na fakulteti
za kemijo v Ljubljani in se še isto
leto redno zaposlil v TGA. Član ZK
je od leta 1965. V okviru delovne
organizacije in v občinskem merilu
je uspešno opravljal več odgovornih
dolžnosti. Dve mandatni dobi je bil
tudi član komisije za mednarodne
stike pri CK ZKS. Sedaj je član
komisije za ekonomska vprašanja pri
OK ZKS in opravlja več odgovornih
dolžnosti.
Za podpredsedilika izvršnega sveta
je bU izvoljen dr. Mitja MRGOLE,
rojen L 1926 v Ptuju, zdravnik
specialist za notranje bolezni, sedaj
direktor splošne bolnišnice Dr.ožeta
Potrča v Ptuju. Aktivno je sodeloval
v NOB, član ZK je od leta 1969.
ZA CLANE IZVRŠNEGA SVE-
TA SO PTUJ SO BILI IZVOLJENI:
Janez BelšaJc za področje stanovanj-
ske skupnosti. Martin Berden za
področje kmetijstva in gozdarstva,
Jože Botolin - šef odseka v oddelku
za gospodarstvo in urbanizem SO
Ptuj, Lojze Cene - načelnik
oddelka za notranje zadeve pri SO
Ptuj, Jožica Carman - načelnica
oddelka za finance in planiranje pri
SO Ptuj, Marica Fajt - načelnica
oddelka za družbene službe in delo
pri SO Ptuj, Mihael Gobec - za
področje kulture in telesne kulture,
Jože Kolar - za področje krajevne
samouprave, Miha Kolarič -
načelnik davčne uprave pri SO Ptuj,
Zvonka Kneževič - načelnica
oddelka za inšpekcijske službe.
Franc Krajnc TGA Kidričevo - za
področje industrije in obrti, Franc
Krajnc - direktor doma upokojen-
cev in oskrbovancev Muretinci - za
področje socialnega varstva. Cvetko
Pantar - načelnik oddelka za
narodno obrambo pri SO Ptuj,
Franjo Rebernak - za področje
trgovine, turizma in gostinstva,
Maks Rubin - načelnik oddelka za
občo upravo pri SO Ptuj, Bogdan
Samobor - načelnik geodetske
uprave ter Ivo Težak ravnatelj OŠ
Kidričevo - za področje šolstva.
IMENOVANJE GENERALNE-
GA SEKRETARJA SKUPŠČI-
NE OBCINE PTUJ:
Za ^neralnega sekretarja SO Ptuj
je bil imenovan Ivan RAU,
diplomirani pravnik in dosedanji
tajnik občinske skupščine. Član ZK
je od leta 1947. Aktivno je
sodeloval v NOV. Do leta 1957 je
bil zaposlen pri okrajenm ljudskem
odboru Ptuj, od takrat dalje pa je
opravljal funkcigo tajnika občinske
skupščine. Vsa leta po osvoboditvi
je aktiven družbenopolitični delavec
in je v tem času opravljal vrsto
odgovornih dolžnosti.
IZVOLITEV SVETA ZA
LJUDSKO OBRAMBO:
Svet ima 15 članov; predsednik
sveta je Branko Goqup - predsed-
nik SO Ptuj, podpredsednik sveta je.
inž. Franjo Gnilšek - predsednik IS
občine Ptuj, tajnik sveta je Cvetko
Pantar - načelnik oddelka za NO
Ptuj, ostali člani pa so: Alojz Gojčič
- sekretar OK ZKS Ptuj, Stanko
Lepej - predsednik OK SZDL Ptuj,
Franc Prime - sekretar )K ZMS
Ptuj, vsak predsediuk ali podpred-
sednik občinskega sindikalnega
sveta, Karel Žmavc - načelnik
štabne službe SLO Ptuj, Ivan Rau -
vodja občinskega štaba za civilno
zaščito. Stane airovnik, komandir
postaje milice Ptuj, Lojze Cene -
načelnik oddelka za notranje
zadeve, Jože Botolin - šef oddelka
za gradbene zadeve in urbanizem,
Jože Sotlar, direktor TOZD Vinko
Reš - Intes Ptuj, vsakokratni
komandant garnizije JLA Ptuj, ter
Stanko Meglič, tajnik UO sklada za
financiranje obrambnih potreb v
občini Ptuj.
Člani zborov so nato skupno
izvolili še delegate, ki so poobla-
ščeni za sklepanje zakonskih zvez v
občini Ptuj, nato pa so ločeno na
posameznih sejah izvolili še predsed-
nika in podpredsednika vsakega
zbora. Tako so bili izvoljeni:
V	zboru združenega dela: za
predsednika inž., Mladen Vuk iz
TAP-a za podpredsednika Milena
Kralj, PTT Ptuj;
V	zboru krajevnih skupnosti: za
predsednika - Maks Kampl, Agro-
transport Ptuj; za podpredsednika -
Rozina Markovič, TVI Majšperk.
V	družbenopolitičnem zboru: za
predsednika - Franc Tetičkovič,
KK Ptuj; za podpredsednika -
Marija Belak, OŠ Maksa Bračiča
Cirkulane.
Člani vseh zborov so na sejah
glasovali tudi o listi kandidatov za
člane predsedstva SR Slovenije ter o
listi kandidatov za delegate v Zvezni
zbor skupščine SFRJ. Iz svoje srede
pa so tudi izvolili skupine delegatov
za delegiranje delegatov na zaseda-
nje zbora občin skupščine SR
Slovenije.
M. Ozmec
SLOVENSKA BISTRICA
27. april in 1. maj v znaku
kulturnih prireditev
in kresovanja
Frebivalci obCme biov. Bistrica so
letošnji 27. april, ustanovitev OF in
praznik dela 1. maj proslavili zelo
slovesno. Čeprav ob tej priložnosti
niso v občini odprli novih objektov
družbenega pomena pa so oba
praznika proslavili z velikim števi-
lom kulturnih prireditev. Bilo je
izvedenih več dramskih del v
priredbi domačih kulturno umetni-
ških društev in gostovanja znanih
slovenskih ter jugoslovanskih pevcev
zabavne glasbe.
Značilnost letošnjih praznovanj je
•bila ta, da so bile svečanosti ob 27.
aprilu in 1. maju združene in v vseh
laajih množično obiskane. Sprem-
yali so jih bogati kulturno umetniški
programi v izvedbi učencev osnov-
nih šol, aktivov ZM in kulturno
umetnikih društev.
Osrednja proslava je bila v soboto,
27. aprila popoldne v vasi
Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Ob
udeležbi najvidnejših predstavnikov
družbenopolitičnega življenja obči-
ne je predsednik OK SZDL Slov.
Bistrica Vinko Pristovšek podelil
priznanja OF Leopoldu Gašperiču,
Jožetu Kodeliču, Ivu Vokaču in
Avgustu Vidmaqu. V nadaljevanju
so podelili priznanja in pokale
najuspešnejšim tekmovalcem v šahu,
streljanju z zračno puško, streljanju
na glinaste golobe in odbojki.
Svečanosti so ob udeležbi velikega
števila prebivalcev nadaljevali z
razvitjem prapora Krajevne konfe-
rence SZDL Crešnjevec in polaga-
njem vencev pred spomenik NOB
pri osnovni šoU Crešnjevec.
V bogatem kulturnem programu
so sodelovali učenci osnovne šole
Crešnjevec, moški pevski zbor tega
kraja in godba na pihala IMPOL iz
Slov. Bistrice.
Svečanosti so se odvijale tudi v
vseh delovnih kolektivih bistriške
občine. Tako so v mnogih podjetjih
posvetili temu dogodku vso pozor-
nost že kmalu po prvi polovici
delovnega časa, v drugih pa so to
opravui 00 zaKijucKu. i>tii giauuiscui
TOZD Granit Slov. Bistrica so
izvedli tekmovanji v šahu in
streljanju z zračno puško. Najbolj-
šim pa so podelili priznanja.
Vetrovno in deževno vreme je
prekrižalo mnogim občanom in
prirediteljem prvomajsko veselje,
kljub temu pa so najbolj vztrajni
proslavili svoj praznik. Planinski
domovi na Pohoiju in Boču so bili
dobro obiskani pa tudi gostišča niso
ostala prazna, saj je slabo vreme
obiskovalce sililo, da so si poiskali
toplejše zavetje.
Svetleje kot zadnja leta pa je bilo
na mnogih hribih in okolici naselij,
saj so se tokrat izkazali mladi s
kresovanji, ki jih je bilo mogoče
opazovati iz velUcih razdalj. Nekateri
aktivi ZM pa so bo tej priložnosti
pripravili tudi krajše zabavne
programe in svečanosti zaključili s
petjem. Tudi postavljanje majskih
dreves pomeni za mlado in staro
pomemben dogodek, saj se ob tej
priložnosti zbere veliko število
krajanov, ki postavitev drevesa
pozdravijo s pesmijo in tudi domačo
kapljico. Tako tudi ni bilo kraja v
bistriški občini, kjer ne bi stalo
večje ali manjše okrašeno majsko
drevo.
Značilnost letošnjih praznovanj
27. aprila in 1. maja v občini Slov.
Bistrica je bilo v številnih kulturnih
in športnih prireditvah, lepo okraše-
nih naselij in s kresovi osvetljenih
hribov, ki kljub slabemu vremenu
niso izgubili svojega čara.
POPRAVEK
V članku „Javni nastopi učencev
glasbene šole v Ptuju" v letošnji 16.
številki Tednika z dne 24. 4. 1974 je
pomotoma izostalo v odstavku, ki
navaja delovanje pedagogov v glas-
beni ŠoU ime Emila Senčarja. Na 4.
mestu (v 7. vrsti tega odstavka) bi
moralo pisati: EmU Senčar (blok-
flavta, klarinet in 2 zbora blokfiav-
tistov).
D. H..
Letošnja osrednja svečanost na področju bistriške občine v
Crešnjevcu se je odlikovala po dobri organiziranosti in udeležbi
občanov.	Foto in tekst: Viktor Horvat
.jfiDNiK — četrtek, 9. maja 1974
stran 3
Od leve: Miiko Novak, Martin Kramar, Drago Zabavnik, Matija Ratdc in Franc Novak. (Glej sestavek: ,JKdo je kaj v Ormožu")-
Kdo je kaj v Ormožu
Prvo zasedanje vseh treh zborov
novoizvoljene skupščine občine Or-
ntož, bilo je v ponedeljek pred
1. majem, je pričel najstarejši dele-
gat - Slavko Stampar. Po konsti-
tuiranju zbora Krajevnih skupnosti
je povzel besedo Jože Tomažic, naj-
starejši delegat zbora združenega de-
la in potem še Martin Toplak, naj-
starejši delegat družbenopolitičnega
zbora. Ko se je tako ob skoraj
100-odstotni udeležbi delegatov
konstituirala nova skupščina občine
Ormož, je bil sprejet začasni poslov-
nik skupščine, nato pa je sledila
izvolitev novega predsednika in pod-
predsednika skupščine občine Or-
mož.
ZA. PREDSEDNIKA OBČINSKE
SKUPŠČINE
-	je bil izvoljen Mirko Novak,
rojen 28. marca 1943 na Hajndlu pri
Veliki Nedelji. Opravlja funkcijo di-
rektorja Delavske univerze Ormož,
pO poklicu je učitelj. Stanuje v Or-
možu, ulica dr. Ozvalda št. 3.
za podpredsednico občin-
ske skupščine
-	je bila izvoljena Marica Brazda,
rojena 19. novembra 1925 v Sre-
dišču ob Dravi. Po poklicu je eko-
nomski tehnik; sedaj opravlja funk-
cijo profesionalnega sekretarja ob-
činske konference >SZDL Ormož.
Stanuje v Ormožu, Keleminova 1.
ZA PREDSEDNIKA ZBORA
ZDRUŽENEGA DELA
-	je bil izvoljen Martin Kramar,
rojen 2. novembra 1931 v Korači-
cah (obč. Ormož). Po poklicu je
avtomehanik; sedaj je reierenet za
material v tovarni Jože Kerenčič
Ormož.
ZA PREDSEDNIKA DRUŽBE-
NOPOLITIČNEGA ZBORA
-	je bU izvoljen Drago Zabavnik,
rojen 2; decembra 1925 v Jastrebcih
pri Kogu. Po poklicu je pravnik; je
sekretar SLOVIN - skupnost TOZD
„Jeruzalem" Ormož.
ZA PREDSEDNIKA ZBORA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
-	je bil izvoljen Matija Ratek,
rojen 22. februarja 1927 v Malem
Brebrovniku. Po poklicu kmetijski
tehnik; je direktor skupnosti TOZD
Jeruzalem Ormož.
ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNE-
GA SVETA O BCINE '
-	je bil izvoljen Franc Novak,
rojen 28. februarja 1925 na Libanji
pri Ormožu. Po pokhcu je kmetijski
tehnik; doslej je bil predsednik SO
Ormož. Stanuje: Hum 48, pošta Or-
mož.
za Člane izvršnega sve-
ta so biU izvoljeni:
VINKO ŠTEFANCIC, rojen
21. oktobra 1936 na Prihovi pri
ovenskih Konjicah. Po poklicu dipl.
inž. agr.; je tehnični direktor SLO-
VIN - skupnost TOZD »Jeruza-
lem" Ormož.
ANICA LUKACEK, rojena 4. ju-
nija 1933 v Obrežu pri Središču ob
Dravi. Po poklicu je dipl. ekono-
mist; je direktor trgovskega podjetja
Zarja Ormož.
FRANC KRIŽMANCiC, rojen
13. marca 1936 v Ljubljani. Po po-
klicu je ekonomist; je predstojnik
oddelka za gospodarstvo in finance
SO Ormož.
FRANC FORSTNERIC, rojen 15.
oktobra 1927 v Bukovcih pri Ptuju.
Po poklicu je kmetijski tehnik; je
predstojnik davčne uprave SO Or-
mož.
ANICA GEC, rojena 15. februarja
1945 v Sodincih pri Veliki Nedelji.
Po poklicu je viga med. sestra;
opravlja patronažno terensko delo v
ZP Ormož.
ANTON PRAPOTNIK, rojen 16.
decembra 1943 v Ormožu. Po po-
klicu socialni delavec; je predstojnik
odseka za notranje zadeve SO Or-
mož.
BOŠKO BOR J AN, rojen 15. ja-
nuarja 1926 v Bjelem Polju (obč.
Titova Kamenica - SR Hrvatska).
Je predstojnik oddelka za narodno
obrambo SO Ormož.
MINKA RAJH, rojena 3. januapa
1941 v Veličanah pri Ivanjkovcih.
Po poklicu je pravnica; je pred-
stojnik oddeUca za občo upravo in
družbene službe SO Ormož.
VLADO OŽBOLT, rojen 14. sep-
tembra 1927 v Kratečkem (obe.
Sisak). Po poklicu je učitelj; je ra-
vnatelj osnovne šole Velika Nedelja.
MILAN RITONJA, rojen 11. sep-
tembra 1930 na Libanji pri Ormožu.
Po poklicu je ekonomist; je direktor
tovarne Jože Kerenčič Ormož.
Opomba: Izmed izvoljenih funk-
cionarjev bo opravljal posle profe-
sionalno samo predsednik občin-
skega izvršnega sveta - Franc No-
vak.
ZA SEKRETARJA OBCINSKE
SKUPŠČINE
— je bil imenovan dosedanji tajnik
SO Milan Vičar, rojen 13. oktobra
1925 v Jastrebcih pri Kogu. Po po-
klicu je pravnik.
Delegati prvega zasedanja nove
skupščine so imenovali še predstoj-
nike dru^h temeljnih upravnih orga-
nov občinske skupščine, ki niso čla-.
ni izvršnega sveta ter potrdilo pred-
sedstvo SR Slovenije, delegate za
zvezni zbor in delegate za združbe-
nopolitični zbor SRS.
Za prvo zasedanje zbora občin
SRS so kot delegata izvolih Matijo
Rateka iz Ormoža.	jj-
ORMOŽ:
Obletnica
v dneh pred praznikom in na dan
OF se je v ormoški občini zvrstilo
precej prireditev in proslav. Pripra-
vile so jih osnovne šole, krajevne
organizacije SZDL in mladina, pone-
kod pa so sodelovali tudi člani pro-
svetnih društev. Organizirano je bilo
tudi mladinsko strelsko tekmovanje
(o tem poročamo posebej).
Osrednja, ah kot temu pravimo po
domače - občinska proslava je bila
na dan praznika v domu Partizana v
Ormožu. Pripravila jo je občinska
konferenca SZDL Ormož. Slav-
nostni govornik je bila sekretarka te
organizacije Marica Brazda. Potem
ko je orisala pomen sedanjega časa
za razvoj naše družbe in poudarila
uspehe pri volitvah in formiranju
novega skupščinskega sistema, je
nadaljevala: „Pred 30 leti je sloven-
dco ljudstvo organizirano v OF do-
seglo zmago nad fašizmom. Sile, ki
smo jih premagali v 11. svetovni voj-
ni znova segajo po slovenskem na-
cionalnem ozemlju. Najbolj reakcio-
narne sile italijanske družbe,'tako
imenovana iredenta, so dobile pod-
poro itaUjanskih vladajočih krogov v
svoji zahtevi, da bivša cona B po-
stane italijansko ozemlje.
Slovenski narod in jugoslovanska
vlada sta v odnosih z Italijo poka-
zala veliko dobre volje in potrpežlji-
vosti. Umaknili smo se iz Trsta, kjer
je leta 1945 ob osvoboditvi v straš-
nih bojih izgubilo življenje 8.000
jugoslovanskih partizanov. Po za-
ORMOŽ:
DENAR ZA KUMROVEC
Delovni ljudje in občani občine
Ormož bodo do 25. maja, rojstnega
dne maršala Tita, končali akcijo
zbiranja denarja za graditev doma
borcev in mladine v Kumrovcu.
Sklep o tem so na zadnji skupni seji
sprejeli člani komiteja občinske
konference ZKS Ormož ter člani
odbora za zbiranje sredstev pri
občinskem odboru zveze borcev
NOV Ormož.
Od predvidenih 94.500,00 dinar-
jev je bilo doslej v občini Ormož
zbrane nekaj nad polovico te vsote,
ostanek pa bodo zbrali do
omenjenega roka.
__jr
slugi naše miroljubne politike je ju-
goslovansko - italijanska meja po-
stala najbolj odprta v Evropi. Itali-
janska vlada seje zmotila, ko je našo
željo po sodelovanju ter samouprav-
ne procese v Jugoslaviji, razlagala
kot našo slabost.
Vsi jugoslovanski narodi in narod-
nosti so še enkrat na številnih in
množičnih demonstracijah izpričali
enotnost in zgodovinsko pomembno
zavest, da je ta enotnost vir neod-
visnosti Jugoslavije. Jasno in ponos-
no smo iredenti in vsem sovražni-
kom Jugoslavije pokazali trdnost in
odločnost, da branimo vsak košček
naše lepe domovine. Cone B ni, to je
SR Slovenija in SFR Jugoslavija. Če
je kdo žrtvoval, potem je slovenski
narod. Ce se hočejo pogovarjati o
conah, potem se lahko pogovarjamo
samo o coni A, o Trstu in številnih
dru^h krajih v Italiji, kjer živijo naši
ljudje," je zaključila Marica Brazda.
Potem je podelila enajstim obča-
nom srebrne značke OF (o dobitni-
kih smo poročah!), potem pa so
nastopili recitatorji osnovne šole Or-
mož in člani prosvetnega društva ter
skupaj z moškim pevskim zborom
izvedli priložnostni kulturni recital.
Lepo prireditev je popestrila tudi
ormoška godba na pihala. Škoda le,
da se je proslave udeležUo tako malo
ljudi.	jr
Obveščamo prebivalce naselij Vičava, Orešje, Štuki,
Grajena in druge, da sta novozgrajena visokonape-
tostni električni vod Štuki—Orešje in jamborska
transformatorska postaja v Orešju pod napetostjo.
Plezanje po drogovih in jamborju je nevarno za živ-
ljenje.
4 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj za-
posli večje število mlajših delavcev pri delu v elektrolizi. Inte-
resenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
50 sej SO Ormož in vse
so bile sklepčne
Preden so se odborniki skupščine
občine Ormož 25. aprila razšli za
vedno, so morali spraviti „pod
streho" 11 točk dnevnega reda. Med
temi je bilo tudi nekaj zelo
pomembnih, kot je proračun občine
za letos, ki obeta 14.367.740,00 din
dohodkov ter odlok o davkih
občanov.
Na dnevnem redu je bUo tudi
sprejele posebnega družbenega
dogovora o financiranju splošne
porabe v tekočem letu. Ta dogovor
ureja vprašanja solidarnostnega pre-
livanja sredstev iz razvitejših v manj
razvite sredine pri fmanciranju
splošne porabe v občinah. Tiste
občine, ki ustvarjajo več dohodkov,
kot je dovoljeno po splošnem
družbenem dogovoru porabiti, odva-
jajo „višek" sredstev na poseben
račup pri SDK; tiste občine pa, ki
ustvarjajo manj lastnih dohodkov za
dovoljeno splošno porabo, dobivajo
razliko iz tega sklada. Ta razmerja
ureja poseben družbeni dogovor, ki
obeta občini 4.560.000,00 din za
potrebe splošne porabe s tem, da
ostane skupna poraba še posebej
dopolnjevana prek izobraževanja.
Tudi pri republiški izobraževalni
skupnosti se ustvarjajo solidarnostna
sredstva za dopolnjevanje manj
razvitih občin. Odborniki so
dogovor sprejeli.
Izmed obravnavanih točk dnev-
nega reda še naj omenimo sklep o
najemu kredita za raziskavo termal-
ne vode v Ključarovcih. Pred leti je
namreč skupina iskalcev nafte (INA
Zagreb) v omenjenem kraju namesto
»tekočega zlata" našla znake
termalne vode. Občina Ormož bo iz
sredstev sklada Borisa Kidriča najela
2.000.000,00 dinarjev ter poskušala
v vrtini raziskati količino vode ter
njene hidrološke in kemične
vrednosti za morebitno zdraviliško
uporabo. Še letos bosta dela
opravila INA Zagreb in zavod za
raziskave v Ljubljani. Rezultati
bodo lahko usodni za ravoj Lešniške
doline.	x
slovo
Prejšnji sklic obeh zborov skupšči-
ne občine Ormož je svoj petletni
mandat zaključil z jubilejno 50. sejo
občinskega zbora in zbora delovnih
skupnosti. Tako je zaključUo
obdobje plodnega dela v občinski
skupščini 50, sedaj že bivših
odbornikov, ki so delovali s ciljem,
da bi bilo vsem občanom bolje. V
besedah slovesa je bilo izrečenih
mnogo pohval. Ta sklic SO je svoje
delo opravil dobro, predvsem zaradi
iskrenosti in tvornega sodelovanja.
V tem času je občina Ormož
doživela preporod, tako na gospo-
darskem področju kot tudi v vseh
dru^ sferah dela in ustvarjanja.
Skupščina je delala kot je bilo
želeti, zato tudi uspehi niso izostali.
N^večja priča in dokaz delovne
zavesti ormoških odbornikov je
dejstvo, da v vseh petih letih niti ena
izmed 50 sej skupščine ni bila
nesklepčna
Cisto na koncu, ko je nekatere že
prevzemal občutek slovesa, so
izmenjali knjižna darila, ne kot
plačilo za delo, temveč v spomin na
skupna prizadevanja. Še ena man-
datna doba je potekla in odborniki
so se razšli. Ostali so občani, ki
bodo s pridobljenimi izkušnjami
živeli in delali naprej. Nekateri so
postali člani temeljnih delegacij v
novem skupščinskem sistemu,, kjer
bodo svoje bogate izkušnje lahko s
pridom uporabljali.
jr
Kaj skriva vrtina, porasla z grmičevjem? Bo topla voda v
Ključarovcih?	Foto: J. Rakuša
6 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^
Dominik GLUŠIČ
17
SPOMINI NA PIUISKE ZAPORE
V Ptuju je deloval tudi urad za popravilo in gradnjo cest in
mostov z imenom „Organization Todt" s seedežem v Berlinu in
podružnicami po vseh okupiranih deželali.
PRIHOD OTROK V PTUJSKE ZAPORE
Nacisti niso bili le strogi do staršev, če se niso vklonili šolskim
predpisom, ampak so se znašali tudi nad otroki. Tako sta v jeseni leta
1944 privedla dva nemška uslu žbenca pri okrajnem mladinskem
uradu - v naše zapore šest fanto v - šolaijev. Prosila sta, naj jih
zapremo vse skupaj v eno cehco čez noč. Dejala sta, da jih bosta
odvedla drugega dne nazaj v Avstrijo v zavod, odkoder so fanti
pobegnili. Morala bi jih odpeljati še isti dan, a ni bilo šefa Steinerja,
da bi podpisal potni nalog. Tak o sta nam pripovedovala.
Ker po zaporniškem redu nismo smeli sprejeti v zapore šolarjev,
smo odklonili, da bi privedene šolarje čez noč zaprli v naših zaporih.
Stari so bili namreč od deset do dvanajst let. Za mladoletnike so
imeli na okrajnem sodišču v Ptuju rezervirano v prvem nadstropju
sobo štev. 7. za trenutni pripor, ali boljše za čakalnico pri
zasliševanjih. Sodišče je sobo le redkokdaj uporabljalo, večkrat pa
okrajni mladinski urad.
Uslužbenca, ki sta privedla otroke v zapore, sta odšla na sodišče,
da poizvesta, ali bi lahko v sobi štev. 7 otroci prenočili. Jaz pa sem
otroke v tem času odvedel v gestapovsko spalnico v bivši razpravni
dvorani v stavbi samih zaporov. Vprašal sem jih, zakaj jih preganjajo.
Fantki so se razživeli, ko so zaslišali slovenska vprašanja. Kar vsi
hkrati so hoteli odgovarjati. Žal si nisem zapomnil imen, ki so mi jih
povedali, razen za dva bratca Pernek iz občine Podlehnik. Tudi drugi
štirje so bili Haložani. Vsi so bili obdolženi, da so se raje potepali po
gozdovih, kakor da bi redno obiskovali pouk.
Otroci so bili po zunanjosti usmiljenja vredni, bledi,
podhranjeni, slabo obuti in oblečeni, premraženi. Starejši Pernek je
bil od skupine najstarejši, najmočnejši in najbolj zgovoren. Povedal
je, da ne marajo nemških učiteljev, ki jih tepejo za slovensko
govorico in se iz njih norčujejo. V tako šolo, je dejal, da ga ne bo
nobeden več spra^'' . Povedal je, da so starše kaznovah, ker otroci
niso hoteli v šc.o. Pernekovega očeta so tudi zaprli. Orožniki so
otroke polovili. Pri tem jim je pomagal blokfirer. Tedaj so jih
odpeljali najprej v Ptuj, nato pa dalje v Nemčijo. Tam jim je tudi
slaba predla. Vzgojitelji so jih zmerjali z banditi in z njimi še drugače
slabo postopah.
Tu se je končal moj pogovor s šolarčki, kajti ponje je prišel
sodni uslužbenec Miroslav Hagauer, ki "je bil obenem hišnik na
sodišču. Svoje stanovanje je imel v prvem nadstropju nasproti sobe
številke sedem. Čez dva dni mi je Hagauer pripovedoval, da je dal
lačnim in prezeblim otrokom večerjo. V sobi je imel še enega
pripornika iz Dravskega polja. Po večerji jim je pripravil ležišča,
kamor so se polegli. Hagauer je mislil, da trdno spijo, a fantiči so
spletli načrt za beg v prostost. Hišnik je, odšel v svojem stanovanju k
počitku, fantiči pa so odprli dvoriščno okno nad vodnjakom,
ftiplezaii so do robnika pod okni prvega nadstropja in do strelovodne
žice. Po njej so splezali na tla. Vseh šest fantkov iz Haloz je srečno
pobegnilo, sedmi iz Dravskega polja pa se ni ojunačil. Hišnik ga je
našel samega, ko je zjutraj vstopil v sobo.
USODA BERAČEV, CIGANOV IN STARČKOV
Ko je okupator končal z izseljevanjem zavednih Slovencev, seje
spravil nad berače, ki so brez doma tavah iz kraja v kraj in prosili
miloščine. S posebnim aktom je okrajni deželni svetnik ukazal
orožnikom poloviti berače inigane. V ptujskem okraju niso našli
nobenega Cigana pač pa le berače. Zanje so namenili staro opuščeno
stranišče v zaporih med prvim in drugim nadstropjem. Prostor je bil
dolg in širok en in pol met^a, visok pa približno tri.
Na koncu julija 1941. leta je nekaj orožnikov na tovornjaku
pripeljalo v naše zapore osem starčkov, stari so bili okrog sedemdeset
let. Vsi so bedno izgledali. Njihova obleka je bila zanemarjena, komaj
so se držali na nogah. Po vrhu vsega tega so bili še gluhonemi.
Orožniki niso prinesli o njih s seboj nobenih dokumentov. Prevzel jih
je jetničar Jerman, čeprav bi se lahko uprl in jih ne bi hotel sprejeti,,
kajti spadaU so v zdravstveni zavod in ne v ječo. Ker siromaki niso
mogli stati na nogah, jih je Jerman položil v staro stranišče na tla,
drug na drugega, kakor zlagamo drva. Delo so pravzaprav po
Jermanovem navodilu opravili trije priporniki in hišni delavci Franc
Kralj, Anton Plohi in Ludvik Farkaš, doma iz Kukave v Slovenskih
go^^^fh.	prihodnjič
VSI v nedeljo, 12. maja 1974, ob 14.30 na SVETOVNO
CONSKO PRVENSTVO V SPEEDWAYU na peščeni
stezi v Gornji Radgoni
Sodelujejo:
Velika Britanija — Ivan MAUGER, Barry BRIGGS
Avstrija — Josef BOESSNER, Gunter WALLA
CSSR — Miroslav VERNER, Stanislav KUBICEK
Švedska — Soven SIGURD, Hans UTTERSTROEM
Danska — Jan HOLM NIELSEN, Ruben BOLLEMP
Zah. Nemčija — Otto BARTH, Joakim KALL, Josef
UNTERHOLZNER, Josef WIESBOECK
Norveška — Jan JACOBSEN, Nils 0. HARALDSEN
Jugoslavija — Evald BABIC, Štefan KEKEC, Alojz
VURCER, Drago BREZNIK, Vlado KOCUVAN
Vabi vas AMD Gornja Radgona.
ooooooooooooooooooooooc
SPEEDWAY V G. RADGONI
12. maja bodo na radgonskem
dirkališču na Tratah velike speed-
wayske dirke na 1000 metrov dolgi
peščeni stezi, ki bodo veljale za
NOVO
NOVO
IZ KRONIKE RADGONSKIH
DIRK
Društvo v G. Radgoni je eno
najstarejših pri nas, bogato pa ima
zlasti športno zgodovino. Tradicija
sega v prva leta po vojni, ko so
dirkači tekmovali okrog gradu,
zatem po mestnih ulicah, kasneje
proti Radencem, na sedanjem
dirkališču pa so bile dirke med
odmori konjskih dirk, šele v zadnjih
15 letih so motorji povsem dobili
primat.
AMD G. Radgona je doslej
pripravilo 5 društvenih, 16 medna-
NOVO
rodnih, 5 ekstranacionalnih dirk, 2
dirki za četrtfinale EP, 1 dirko za
polfinale EP, 3 dirke za četrtfinale
SP.
Očitno so uspele izvedbe in
laskave ocene delegatov FIM,
pripomogle k temu, da si je G.
Radgona zagotovila svoje častno
mesto med vodilnimi organizatoiji
dirk na peščeni stezi v Evropi in ji je
zato tudi zaupana sklepna dirka za
SP leta 1975.
svetovno prvenstvo. To bo najelit-
nejša športna prireditev leta v
Pomurju, ki pa bo imela zavoljo
pomembne dirke z:a svetovno
prvenstvo 1975 velik pomen za
uspešno izvedbo vseh- organiza-
cijskih služb. Prihodnje leto bo na
našem dirkališču finale SP, torej
dirka kakršne ni bilo v Jugoslaviji in
prav letošnja generalka mora
pokazati vse slabosti, kijih moramo
popraviti.
.jfiDNiK — četrtek, 9. maja 1974
stran 7
Dr. FRAN BRUMEN:
Obolenja arterij
3. nadaljevanje.	Za
gangreno so ZNAČILNE OSTRO
OMEJENE OKVARE, ki kažejo
podobo mumifikacije. Ločimo suho
1X1 mokro gangreno. Mokra nastopa
pri sladkorno bolnih in ima
nagnenje k razširjanju - medtem ko
ostanejo gangrene iz drugih razlogov
ostro omejene in suhe.
Včasih so prizadete večje žile
odvodnice, ki napajajo večja, ali pa
taka področja, da njih okvare
povzročajo značilne enovite bole-
zenske slike. Tedaj govorimo o
posebnih tipih tega obolenja. Tako
poznamo poseben aortni, mede-
nični, nadkolenski in ročni tip. Te
oblike imajo zaokrožene slike zna-
čilnih simptomov, na podlagi kate-
rih jih lahko razpoznamo.
Razmeroma pogosta oblika je
takoimenovani Raynojev fenomen,
katerega vzroki leže v zamašitvenih
procesih na prstnih žilah odvodni-
cah, oziroma arterialnem loku dlani.
Nesimetrično pojavljanje loči ta
pojav od prave Raynojeve bolezni.
Zdravljenje je tudi tu podobno, kot
pri ostalih oblikah.
Splošno razpoznavanje - diagno-
sticiranje posameznih oblik obolenja
se opira v glavnem na podrobnosti v
nastajanju obolenja in na posledične
lokalne znake. Posebno pri teh
obolenjih je zato NATANČNOST
ANAMNEZE z navajanjem vseh
podrobnosti odločilnega pomena.
Ta obolenja spadajo namreč med
tista, ki so najbolj odvisna od
izčrpnosti navajanja bolnika. Zato
se mora bolnik potruditi, da čim
podiobneje navede vse opažene
spremembe. Zdravnik pa mora imeti
seveda dovolj časa in volje, da vse
podrobnosti zajame rn upošteva.
SPLOŠNA OSNOVNA ZNAČIL-
NOST ZA OBOLENJA ŽIL OD-
VODNIC je dejstvo, da se težave,
posebno v okončinah, j. naporom
pojavijo, oziroma povečajo. Dočim
sicer podobni glasniki pri bolez-
nih na žilah dovodnicah, hrbtenici,
ali sklepih z gibanjem in naporom
običajno ublažijo.
Otipavanje žil in vrednotenje
žilnega utripa je najstarejši način
ugotavljanja motenj krvnega obtoka.
Manjkajoče utripanje odvodnice na
tipičnem mestu pomeni lahko ali
anomalijo (neobičajen razvoj, ozi-
roma potek žile) ali pa zamašitev.
Kadar pa opazimo, da žilni utrip
izgine na mestu, kjer je bil poprej
otipljiv, pomeni izginotje skoraj
vselej zamašitev. Poslušanje arterij
pa spada v delokrog zdravnika, ker
ocenitve zahtevajo posebno znanje.
POZICIJSKI POSKUS je eno-
stavnejši način, ki ga je mogoče
izvesti brez posebnega znanja. Bol-
nik ležeč na hrbtu na ravni trši
podlagi privzdigne nogi v kolkih
čimbolj navpično in jih vrti v smislu
pogona pedalov na kolesu tako
dolgo, da se pojavijo značilne
bolečine klaudikacije, oziroma naj-
dalje 5 minut. Pri tem je potrebno
opazovati barvo kože na podplatih,
ki pri zdravem krvnem obtoku sploh
ne pobledijo, ali pa le neznatno.
Čimbolj natančno je treba tudi
izmeriti klaudikacijski čas - to je
čas, ki preteče do pojava bolečin.
Nato bolnik vstane in sede tako, da
povesi podkolenici navpično na-
vzdol. Nato opazujemo nabrekanje
žil dovodnic, kar nastopi pri zdra-
vem človeku tekom 20 sekund.
Vrednotenje žil dovodnic je izved-
ljivo seveda le, ako vene niso
bolezensko spremenjene, kar pa je le
pri razmeroma majhnem številu
ljudi, ker se v starejši dobi običajno
že pojavijo kične žile. Pri varikozno
spremenjenih dovodnicah je namreč
prostorninska kapaciteta tako zelo
povečana, da normalna količina
pritekajoče krvi ne more napolniti
žile v vsej njeni dolžini in se bolj
oddaljeni deli zato napolnjujejo z
zakasnitvijo.
Sledi 4. nadaljevanje.
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ
SLOVENIJE-OBCINSKI SVET PTUJ
prireja
XV. TRADICIONALNO REVIJO OTROŠKIH IN MLA-
DINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBCINE PTUJ
v nedeljo, 12. maja 1974 ob 14. uri na dvorišču bivšega
minoritskega samostana.
V primeru slabega vremena pa v osnovni šoli T. 2nida-
rič (Mladika).
Nastopajo pevski zbori naslednjih šol ptujske občine:
Ptuj: glasbena šola, posebna osnovna šola, T. 2nidariča,
I. Spolenjaka, F. Osojnika, gimnazija, srednješolski me-
šani mladinski zbor ter Podlehnik, Kidričevo, Juršinci,
Gorišnica, Markovci, Hajdina, Desternik, Rodni vrh, Le-
skovec, Cirkulane, Majšperk.
K POLNOSTEVILNI UDELEŽBI VABI OBČINSKI SVET
ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ
PTUJ
RAZSTAVA TISKOV ZA-
LOŽBE BORCA V PTUJU
17. maja 1974 bo ob 18. uri
v prostorih študijske knjižni-
ce v Ptuju otvoritev razstave
tiskov založbe BORCA ter
skulptur Toneta Svetine. Ob
svoji 15-letnici je založba s
sodelovanjem Ljudske in
študijske knjižnice Ptuj pri-
pravila to pomembno razsta-
vo svojih izdaj, ki bo odprta
od 17. maja do 7. junija
1974. Razstavo bo odprl
znani pisatelj TONE SVETI-
NA, ki bo istočasno tudi
podpisoval svojo „ UKA-
NO". Prav tako lahko vsak
obiskovalec kupi to znano
delo iz NOB pred samo
otvoritv^o na kraju razstave.
Vabljeni!
POZIV PREBIVALSTVU SLOVENIJE!
Nekaj let trajajoča suša v Senegalu, Maliju, Mavretaniji, Zgornji Volti,
Nigru, Čadu in Etiopiji je povzročila lakoto, ki ogroža milijone ljudi, od
katerih jih je več tisočev že umrlo. Puščavsko pleme Tuaregov danes zato
nima več živih otrok do tretjega leta starosti, živih novorojencev skoraj ni.
Ob takem trpljenju ljudi, ki meji že na genocid, ne moremo ostati
neprizadeti. Zato je republiški odbor RKS na seji 15. marca 1974 sprejel
poziv Lige društev RK, da naj tudi RKJ in RKS organizirata akcijo za
pomoč od lakote ogroženim ljudem v Afriki.
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije poziva prebivalstvo Slovenije,
da daruje denarna sredstva za pomoč stradajočim ljudem. Denar lahko
nakazujete na žiro račun
50103-678-51579 (ZA POMOC AFRIKI).
Podjetje lahko poleg denarnih sredstev pomagajo tudi s prehrambenimi
artikli, pri tem pa naj upoštevajo prehrambene navade ljudstev, ki jim želimo
pomagati in skušajo zagotoviti prevozne stroške. O načinu transporta bi bil
dogovor z vsakim podjetjem posebej.
Rdeči križ Slovenije pričakuje, da bodo prebivalci Slovenije tako kot
vedno doslej priskočili na pomoč, da bi lahko učinkovito in hitro zmanjšali
''^'^Šfan^fs ml"ca 1974	^^ECI KRIŽ SLOVENIJE
Ljubljana, 18. marca 1 y /4	REPUBLIŠKI ODBOR
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
17
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
Ponudili so nama majhno okrepilo in
utrujena sva legla k počitku. Naslednji dan naju
je prebudilo lepo jutro. Po nekaj dneh seje dobra
postelja zelo prilegla. Prijazni družini sva se
zahvahla za gostoljubje in pognala modrega
konjička proti Ptuju.
Kmalu sva pozdravila zeleno zahodno
pobočje Donačke gore. Tudi ta cesta ni bila
dobra, a bila je skoraj prazna, le včasih sva
dohitela ali pa srečala kmetiča, ki je z vprego
tovoril za gospodarstvo potrebne stvari. In že so
naju obdajale Haloze, najlepši gričevnati del male
Slovenije. Spominjam se prijatelja Oeltjena, kije
bil doma z Oldenburških tunder, pa mi je nekoč
dejal: „Prepešačil sem svet od skandinavske pasje
glave pa tja do pete italijanskega škornja. Nikjer
nisem našel lepšega kotička kot so Haloze."
Najmanj nekaj že mora biti resnice, ko pa je
toliko haloških motivov ovekovečil na svojih
platnih. Jutranje sonce je ožaijalo vzhodnja
pobočja gričev, zahodna pa so še dremala v senci
in to je dajalo slikovitosti kraja še poseben čar.
Komaj tri dni sva bila od doma, pa sva
blagodejno občutila kako nama je domači kraj
pobožal srce.
Dolina, po kateri se je vila najina cesta, je
bila vsakdanja, nikjer nobenega znamenja o
vojski, le tu in tam je preparal nebo zvok k^ega
izvidniškega letala, ki je kmalu zopet izginilo za
naslednjim gričem. Kilometri so tekli hitro in žeJ
sva prestopUa Dravinjo. V ptujskogorskih serpen-
tinah se je naselil v najine misli nov strah, kako je
in kaj je v Ptuju. Pri romarski cerkvici znamenite
ptujske gore me je nehote prešinila misel zahvale,
da sva se srečno vrnila v ožjo domovino.
Na previsu gorske ceste sva se malo ustavila.
Zvonček v stolpiču je na kratko poklenkal -
najbrže ga je pognal zahvalni romar. Pogled na
Ptujsko polje je bil edinstven. Še nikdar ga nisem
ozrl s taJco toplim pogledom, a tudi nikdar še s
toliko žalosti v srcu. Dobro sem se zavedal, da je
vse izgubljeno. Saj smo že tri leta nazaj čitali in
poslušah grozljive novice o barbarskih dogodkih
iz krajev, kjer se je prelila prepotentna soldateska
blazno zasanjanega „velikega rajha".
Na Ptujski gori so potekali zadnji trenutki
osebne svobode. Se bi se morda lahko umaknila v
neznano in tako preživela še nekaj dni v svobodi,
toda za dalje časa bi nikakor ne mogla ostati
prikrita. Z avtomobila sva odstranila še zadnja
znamenja iz Stubice.
Ko sva se spuščala s Ptujske gore v dolino,
sva že zopet srecavala nemška vozila, ki so bila
čedalje pogostejša, čimbolj sva se približevala
mestu. Celo v oddaljenejši okolici mesta je bilo
opaziti, da je zasedeno po sovražniku. Z
avtomobilom ni bilo mogoče čez Dravo, pustil
sem ga pri znancu blizu Mitreja. Kje ob glavni
cesti bi mi ga pobrali prej, kot pa na dvorišču
samotne hiše.
Da ne bi zbujala pozornosti, sva se razšla s
prijateljem, ki ga nato nisem videl cela dolga štiri
leta, do konca vojne, ko smo se začeli zopet
zbirati na svojih razdejanih domovih. Že na
desnem bregu Drave sem srečaval posamezne
znance s ceste, pa tudi prave znance. Mnogi so
bili že obloženi z različnimi hitlerjanskimi
oznakami. Še pred nekaj dnevi so me prijazno
pozdravljali, sedaj me nekateri niso hoteli videti.'
Morda je bilo nekaterim nerodno zaradi takojš-
njega vdinjanja, morda pa so hoteli tako
pokazati, da smo dokončno ločeni. Kakorkoli
že, poznal sem jih dobro, podrepnike, med njimi
mnoge izkoreninjence.
Dalje prihodnjič.
8 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^
.jfiDNiK — četrtek, 9. maja 1974
stran 9
10 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj za-
posli večje število mlajših delavcev pri delu v elektrolizi. Inte-
resenti naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
RODILE SO:
Herta Korez, Čermožiše 55 -
Leona; Danica Praprotnik, Središče
ob Dravi 15 - Natašo; Katarina
Medved^ Podleže 141 - Borisa; Mi-
lica Pecnik, Popovci 28 — deklico;
Marija Kukovec, Orešje 10 - dekli-
co;^ Marija Šešerko, Lahonci 18 —
dečka; Marija Petek, Hajdoše 12/a
-	Štefana; Marica Kodrič, Štur-
movci 28/a - Heleno; Danica Tešič,
Vošnjakova 10 - Dragana; Terez^a
Štrucl, Budina 54 — Bojana; Marija
Hartman, Dobrava 28 - Stanka; Ma-
rija Drevenšek, Žetale 109 - Ivan-
ko; Majda Megla, Polenšak 23 -
Klavdijo; Marija Dobnikar, Ljub-
ljanska 16, Slov. Bistrica - Uroša;
Pavla Zidarič, Loperšice 11 — dekli-
co; Jožica Peršohj Sj). Jablane 35 -
Mojco; Lidija Dezric, Potrčeva 25 —
Aljoša; Viktorija Tomanič, Hranji-
govci 3 — dečka; Danica Drobnič,
Draženci 5 5 - Mojco; Frančiška
Perša^ Slavšina 16 — Branka; Marija
Fegus, Podlehnik 27 - deklico; Ma-
rija Slavinec, Orešje n.h. — Dušana;
Elizabeta Vučina, Juršinci 46 - Ju-
reta; Jožefa Jeza, Stogovci 26 —
Mojco; Dragica Kikl, Salovci 4 -
Sofijo. Marija Šegula, Zagrebška 73
-	dečka; Marija Kolenko, Stojnci
131 - Roberta; Ljudmila Ver-
hovšek, Pušenci 7 — dečka; Jerica
Hazimali, Skorba 60/a — Valerijo;
Marija Krajnc, Podvinci 13 — de-
klico; Nada Fridl, Jadranska 10 —
Tomaža; Marija Popošek, Spuhlja 33
-	dečka, Katica Valant,^ Kočice 48
-	deklico; Berta Emeršic, Cirkulane
53 - Olgo; Nada Doliska, Selška
cesta 22 - dečka; Ana Tekmec,
Hajdoše 52 - Valerijo; Ema Kokol,
Skorba 19/a - deklico; Danica Pi-
berčnik, Vuzmetinci 40 - Ksenijo;
Olga Meško, Panonska 5 — Vanjo;
Marija Kostanjevec, Barislavci 4 —
deklico; Martina Tomanič, Lovrenc
22 — dečka.
POROKE:
Franc Kiselak, Gerečja vas 5 in
Silva Sagadin, Trniče 41; Anton
Medved, Mihovce 39 in Marija Bau-
man, Pongerce 17; Jožef Belšak, Re-
pišče 30 in Ivanka Vindiš, Skoriš-
njak 17; Franc Plohi, Kukava 5, in
Mar^a Roškar, Rotman 3; Ivan Žni-
daric^ Panonska 4, Maribor in Marija
Ivancič, Markovci 33/a; Franc Čeh,
Spuhlja 143 in Angela Simonič, Za-
bovci 33; Ignac Purg, Videm 9 in
Darinka Sajovič, Zagrebška 75; Jo-
sip Jagarinec, Spuhlja 86 in Verica
Bombek, Spuhlja 63; Andrej Prelog,
Zg. Hajdina 45 in Katarina Selinšek,
Lancova vas 33; Alojz Radolič,
Brunšvig 26 in Pavla Lah. Stanošin-
ce 43; Ivan Drobnič, Draženci 25 in
Darinka Meglič, Budina 31, Jožek
Stopajnik, Strmec 12 in Katarina
Krajnc, Sp. Leskovec 7; Jakob Vau-
potič, Jurovci 23 in Danica Jerenko,
Popovci 26; Štefan Sakelšek, Zg.
Pristava 46 in Ana Golob, Strelci
13; Marjan Zelenko, Kidričevo 4 in
Jožefa Kovačec, Kidričevo 4; Franc
Baklan, Sp. Jablane 21 in Angela
Solatnik, Pongerce 27; Stanko Zaj-
šek, Hajdoše n.h. in Dragica Mlakar,
Hajdoše n.h.; Silvester Glazer, Slo-
venski trg 7 in Nada Štumberger,
Zg. Hajdma 157; Martin Beranič,
Župečja vas 4 in Frančiška Murko,
Sela 8; Franc Košar, Prešernova 24
in Marijana Toplak, Sp. Velovlak
10; Janez Prosenjak, Brstje 17 in
Ana Kline, S p. Velovlak 11; Franc
Gojčič, Zlatoličje 57 in Marija
Šmid, Tomšičeva 15; Marjan Pivec,
Zagrad 90 in Jožefa Hren^^ Kersni-
kova 20, Celje; Ivan Starčic, Polen-
šak 48 in Ivanka Vrabl, Mezgove!
29; Janez Kekec, Bukovci 69 in
Marija Krajnčič, Bukovci 108, Alojz
Erjavec, Turški vrh 34 in Silva Tav-
zelj, Zamušani 14; Janez Zajšek, Do-
brina 62 in Slavica Pintarič, Pri-
vlaka; Mihajl Hojski, Sp. Hajdina 23
in Veronika Jerenec, Dogoška 25,
Maribor; Milan Grohar, Ziwjile 13
in Marta Pučko, Brezje, Cernivec
11; Jovo Danilovič, Zelenikova 2 in
Darinka Purj, Koritno 23/a; Janez
Predikaka; Zupečja vas 18 tn Marp
Klasinc, Dragonja vas 38; Alojz
Krajnc, Vel. Varnica 8 3 in Terezija
Duh, Ljubstava 31; Vladimir Kova-
čič, Prešernova 6 in Lidija Serdin-
šek, Majšperk 51; Janez Vidovič,
Dornava 79 in Katarina Rogič, Do-
rnava 120; Ivan Bohinc, Juršinci 23
in Marija Pečuh, Dragovič 39; Franc
Gašpar, Kidričevo 80 in Ida Ivancič,
Kidričevo 80; Alojz Brvar, Šemniic 8
in Ana Potočnik, Dornava 148;
Franc Prelog, Gajevci 14 in Dragica
Šegula, Mezgovci 10; Milan Leber,
Cankarjeva 6 in Slavica Lozinšek,
Potrčeva 3; Anton Vo^rin, Malečnik
2 in Rozalija Drobnič, Maribor, Li-
ebknehtova 47.
UMRLI SO:
Jožef Ivanuša, Središče 251, roj.
1901., umrl 22. 4. 1974.; Franc
Rajh, Lahonci 31, roj. 1909., umrl
24. 4. 1974.; Marija Hadler, Jadran-
ska 17, roj. 1908., umrla 24. 4.
1974.; Franc Korošec, Brezovec 58.
roj. 1899., umrl 24. 4. 1974.; Janez
Vogrinec, Zagorci 54, roj. 1901..
umrl 24. 4. 1974., Uršula Herga,
Dobravska 2, Ormož, roj. 1889.,
umrla 24. 4. 1974.; Ivanka Šmigoc,
Rajčeva 9. roj. 1933., umrla 24. 4.
Veleblagovnica KOLONIALE Maribor,
TOZD Maribor
razpisuje za poslovno enoto Ormož prosto delo-vno
mesto
prodajalca na terenu
POGOJI:
visokokvalificirani delavec trgovske stroke s 3 leti
prakse ali trgovski pomočnik z 11 leti prakse; osebni
dohodki po pravilniku TOZD Maribor.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
.jfiDNiK — četrtek, 9. maja 1974
stran 11
rezervirano
za luizeUa
Dober den no fsen en deževni
pozdrof!
Joj, joj, pret smo za dež jomrali,
^aj pa se ga nemo mogli rasti. Toti
prvomajski prozniki so bii tak
mokri, ke smo jih lehko ožmikaii.
Jas sen meja lepi načrt, da bi goste,
ki so bli za proznike na obiski malo
koristno ponuca za sajeje krompira
no karuze, pa mi Je vremen fse
prekrižalo. Neje nan drugega
preostalo kak da smo v koči sedeli,
,se pogovorjali no jeli no pili poleg.
Gnes gdo van jas toti kot pisen, je
S)ndelek no še fort naprej dež rosi.
lake so fse pune tak, ke so se žabe
o kerih sen van ovokrat pisa —
drgoč z dopustof vrnole na majo zaj
drgoč večerne koncerte. Tudi
šmarnice že cvetejo. Joj, kak dišijo,
tak ke jih je veselo vohati. Tuti tiste
gorične ,,smai:nice" lepo ko žejo no
ze grozdeke obetajo, seveda, ce jih
nede toča ali kokšna druga
katastrofa potukla.
DRGOČ SEN DEDEK GROTA
Hčer, ki je že več let na delu v
Dojčlandi, mi je to ovi den s
telegramom jovla, da je dobila sina,
ki de seveda kak se to spodobi doba
moje ime — Lujzek. Na to sen še
posebno ponosen. Piše mi tudi, da
pride v jesen s familijo cokon-pok
domu, saj so se že fsi fkup navolili
tujega kruheka glodati, pa tudi
prišparali so pre ze tejko^ da do si
lehko novo hišico na nasen Suhen
bregu zbutali. Poslala mi je tudi
gradbeni načrt, tak ke mo lehko
začeli v krotken klet kopati. Zaj
man s ten vejke no hujde skrbi, saj
moren kupiti cigel, cement^ šoder
no druge ^adbene potrebščine. V
toti novi hiši ma tudi mija s ta storo
mala svoj kot na štora lata. To je
lepo no praf, da se je hčer spunila
tudi na noji dvo, saj se nama kočica
že čista v grabo nagib le no bi se
lehko zgodilo, seveda, če je ne bi
sproti podpirala, da bi mela
„lecetora". TAk provimo pri nas, če
se kumi štala ali pa hiša podere. Pa
še neke van moren povedati, da seje
hčer odločla, ke mo našo vun
izrojeno gorico obnovli. Tak vidite,
moje domačije no grunta nede vrag
vzeja. Toga sen se najboj ba, saj so
mi fsa deca kak lastavice od hiše
odleteli. No, zaj de naji te le hčer
totega stroha rešila. Če se to ne bi
zgodilo, te bi vena tak v krotken
grunt odala no šla kumi na
prevžitek. Za delo nesma več
sposobna, tista boga kmečka penzija
pa je tudi premala, da bi let^o od
nje živela. Premo| duši neke do nan
mogli toto mik)šcino zvišati drgačik
pomalen še za cigaretle no sol nede
zadosti. Vete jas sen že od negi
negda^ tabakar. Najpret sen si
domoči tabok v papirčke zamotova,
potu sen začeja Drovo kaditi, zaj pa
sen že tokšni gospod grota, ke Filter
57 kadin. Vena so toti cigareti tak
popularni zato, ke si vena lidje
mislijo, da je v Škot 11 57 cigaretov.
Jas sen jih to enkrat prešteja pa jih
(e premoj duši v škoth samo 20. Zaj
se kumer vidin kak lehko tabočna
tovarna z reklamnin trikon dober
kšeft na tržišči dela. Jas sen ba to
enkrat pri dohtari pa mi je reka naj
malo maje rauhan, če čen, ke mo
enih por let še toti puklasti svet
klača. Reka mi je, da je nikotin
poleg alkohola no kofeina za tokšne
store ^kriple kak sen jas eden
najhujših giftof. Jas sen ga za hec
pita, s^ vete, da man fčosik preveč
jezik ospičeni, če je tudi „baboklin"
strup za starše moške. Gespod
doktor so se nasmejoli, me pogledali
od pet do glave no skimali: ,jPje, pje
Lujs, nič se mi še nesi pobojsa. Meni
se zdi, da ti „baboklin" več nemre ,
škoditi. To sen duma Mici poveda i
no me je samo žalostno pogledala
no rekla: „Trotl ivori, kaj sploh to
dohtara spitavleš, če tudi son dobro
veš, da si tudi v toten oziri že dve
leti upokojeni. . ."
Tejko sen van meja za gnes
povedati. Mica že kruli okoli voglof,
da naj vzemen koso no gren malo
detelce za male pujceke nakosin.
Vidite tak se mi godi. Vunigre dež,
jas pa moren iti kosit. Lehko blo je
to delo gdo sen še mlodi bija. T^
sen koso potegna, ke je kosa
zafučkala, zaj na štora leta pa to več
ne gre. Po vsokih por plostih si
moren odehovati. Te pa po nabrusin
koso, plunen v roke no zamohnen.
Toti kseft več neje za mene, pa kaj
si čen, če delo sili no ne pita kejko
križof nosiš na svojih plečah.
Ta pa srečno. Vaš Lujs
12 stran
TEDNIK — četrtek, 9. maja 197^