109. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 13. maja 1901.
XXXIV. leto
SLOVENSKI NAROD.
gahaja rak dan zvečer, izimRl nedelje in pramike, ter velja po p o iti prejeman as •vatro-ograke defiele aavae leto » K, *a po» leta 13 K, aa četrt leta 6 K BO h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 23 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za posojanje na dom računa se sa vse leto 2 K. — Za tuja dažala toliko več, kolikor snaaa poštnina. — Posamezne številu« po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne oaira. — Za oznanila plačuje ae od atiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, le ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adniinistrativne stvari — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vbod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. - Jffarodna Tiskarna1* telefon st. 85.
Občni zbor kat. pol. društva za Slovence na Koroškem.
S Koroškega, 10. maja.
Dne 9. maja se je vršil v Celovcu dvanajsti letni občni zbor »Katoliško-poli-tičnega društva za Slovence na Koroškem«. Bil je jako slabo obiskan. Navzočih je bilo kakih 50—60 društvenikov, med temi skoraj polovico duhovnikov. Zborovanje je vodil predsednik Gregor Einspieler.
Po običajnem pozdravu predsednika je dobil besedo društveni tajnik Rozman. Le-ta je poročal o društvenem delovanju prošlega leta, ter navajal kje in kdaj je društvo prirejalo svoje shode. Vse shode je označil, samo tistega slavnozna-nega protestnega shoda, na katerem so Slovenci delali Nemcem stafažo in h kateremu je on pod društveno stampiljo zaupne može vabil, ni niti z besedico omenil. Je pač vedel zakaj! Poročal je tudi o državnozborskih in občinskih volitvah in o ljudskem štetju. Po sebi umevno spominjal se je tudi II. katoliškega shoda v Ljubljani. V gospodarskih zadevah — o zadrugi v Sinčivasi je govoril slavnoznani svederc P od gore.
Volitev novega odbora je pokazala našo vzor-duhovščino v pravi luči. Zaslužnega Legata ni več v odboru. Predsednik je sicer naznanil, da je Legat zbog svoje bolezni vsako izvolitev odklonil. Mi smo pa prepričani, da tega ni storil zaradi bolezni, marveč zato, ker je za svoje 121etno delovanje na narodnem polju prejel tako plačilo, kakoršnega so zmožni dati le naši klerikalci, in ker je uvidel, da s takimi ljudmi ni mogoče delati za probujo naroda.
Značilno pri volitvi je bilo, da je neki mlad kmet vstal in predlagal, da naj se Legat vendarle še voli, ker bi bila velika škoda, izgubiti moža, ki ima toliko zaslug za koroške Slovence. — Predsednik je sicer pustil glasovati za izvolitev Legata, a je to glasovanje, pri katerem bi se bila večina za Legata pokazala — posvetnjaki so vsi zanj glasovali — opustil, ker je neki mlad hribovski župnik izrecno pred-
LISTEK. j
Spomen — cvieće
iz hrvatskih i slovenskih dubrava.
(Izdala „Matica Hrvatska" 1900, Zagreb.) (Dalje.)
Izmed pesnikov, ki so poslali svojih duševnih proizvodov za vele lepi zbornik Strossmayerjevega jubileja, nam je omeniti krasnega pozdrava našega toliko let onemelega, a v največjo radost vsega slovenstva zopet oživelega ljubega goriškega slavca, našega Simona Gregorčiča, dasi moramo pripomniti, da ta pesem ni bila baš za to slavlje zložena, nego jo je pesnik zložil že ob priliki petdesetletnice Strossmayerjevega mašništva in jo je tačas prijavil tudi .Slov. Narod*.
A. Aškerc je položil v .kripti djakovske katedrale" na papir ona čuvstva, ki so mu prevevala dušo, ko je presenečen strmel v ves ta bajni kras, s katerim je dal Strossmaver uvekovečiti prekrasno svojo katedralo.
Nakrat zagleda Aškerc tudi grob, kterega si je dal veliki mož že za živega isklesati.   Toda   pesnik   meni,   da  bo I
lagal, da naj se glasuje o predlaganih odbornikih, češ, Legat izvolitve itak ne bo sprejel, in kaj pa naj potem storimo? — No, Legat sicer ni izvoljen. Pokazalo se pa je, kako je pri koroških Slovencih priljubljen in kako ga tudi kmetsko ljudstvo čisla.
Predsednik se je Legata laskavo spominjal in predlagal, da se mu za njegovo uspešno delovanje izreče zahvala. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Pri točki »razni nasveti in predlogi« je predlagal Rozman, da se nadvojvodi Franc Ferdinandu, zato ker je prevzel pokroviteljstvo »Nemško-katoliškega šolskega društva«, izreče udanostno izjavo. Ta predlog je bil sprejet in se je sklenilo, da se pošlje udanostna izjava.
Na Koroškem znani tercijal, župnik T run k se je razkoračil nad »Slov. Narodom« in nad njegovo pisavo glede zadrug ter predlagal, da se dr. Šusteršiču kot očetu gospodarske organizacije in katoliškemu možu z ozirom na razmere v parlamentu, kjer so se proti njemu združili liberalci vseh narodnostij,da zaupnica. Pri tem je prišlo do jako burnih prizorov. Proti Trunkovemu predlogu se je najprvo oglasil dr. Kraut iz Celovca, kateri je z jedrnatimi besedami dokazoval, da koroški Slovenci nimamo prav dobe-nega povoda, potegovati se za dr. Šuster-žiča; on se potaplja in mi mu ne bomo podajali roke v rešitev. Koroški Slovenci ne potrebujemo Šusteršičeve politike.
Proti predlogu se je tudi oglasil župnik Bayer, rekoč, da se Slovenci ne smemo cepiti; rajši naj se na to deluje, da se slovenski poslanci obeh strank v državnem zboru združijo. On je odločno proti zaupnici.
Starosta koroških Slovencev, dr. Valentin J a n e ž i č je povdarjal, da mej koroškimi Slovenci ni potreba prepira, in zato se je tudi on izrekel proti zaupnici.
Predsednik Einspieler jt dejal, daje njegova misel ta, naj se kor< >ki Slovenci ne vtikamo v take stvari, in naj pustimo Kranjce naj delajo med seboj kakor hočejo. Zato ni na mestu, da bi se shod iz-
ta tesna gomila pač premajhna za tako veliko srce in zato svečano vzklikne v konečnih stihih:
„Ne, večji, živ to grob bo moral biti!"
V vesoljnega Blovanstva srcu — tam kdaj srcu tvojemu prostora da se! Tam živel boš, oživljal, grel, bodril Slovane svoje Ti na večne čase".
V dvogovoru „Samsonov genij", ki ga je zložil A. Medved, govori genij Samsonu — Strossmaverju.
„Tvoj srčni duh ne bo imel večera, Ime bo tvoje vekomaj slovelo, in glas o tvoji bode moči slul, ko davno ti ne boS ga v grobu čul".
Večina slovenskih pisateljev je pisala
prozo.
Njih proizvode lahko delimo v leposlovne, literarno • historiške, kulturnohisto-riške in toristiške.
Novelist dr. Ivan Tavčar nam je v kratkih, ljubeznivih potezah poetično naslikal pomlad, kakor se nam kaže v raznih trenutkih mladostnega in mlade niškega življenja, in nas konoen slike pri* vede na ljubljanski južnoželezniški kolodvor, kjer so .mladi ljudje z mladimi idejah v mladih dušah" željno pričakovali brzo vlaka, ki je imel pripeljati Stroasmayerja
rekel bodi za Šusteršiča ali proti. Tajnik Rozman je nato predlagal, da naj se preide od te točke na dnevni red, na kar je Trunk svoj predlog umaknil in se je Rozmanov predlog sprejel.
Iz predstoječega je spoznati, da se je na tem občnem zboru pokazala v celi nagoti taktika jednega dela naše mlade, v jezuitskem duhu vzgojene »internacionalne« duhovščine. Pokazalo se je pa tudi, da imamo še nekaj pravih duhovnikov, katerim je narodnost res še pri srcu in kateri dr. Šusteršiševo politiko odločno obsojajo.
Pripomniti se še mora, da tako slabe udeležbe, kakor letos, redni občni zbor tega društva še ni imel. To pa najbrže zaradi tega, ker so bili kmetje na »Nemškem protestnem shodu« preveč razočarani in so se bali, da bi se tudi danes kaj ta-cega ne pripetilo.
Ako hočemo, da nam v najkrajšem času ne zapoje mrtvaški zvon, mora naše društvo iti d rug o smer, vzeti mora vodstvo društva mednarodnim klerikalcem, — zakaj če se to ne zgodi, klicali bomo v najkrajšem času: Morituri vos salutant!
V ljubljeni, 13 maja
K položaju.
V soboto popoldne so imeli načelniki klubov levice in načelniki češkega kluba skupno posvetovanje radi izpre-memb v vodocestnem in v načrtu za regulacijo vod. Seja je trajala poltretjo uro, doseglo seje edinstvo v nekaterih točkah, a seja se bo te dni nadaljevala. Vendar bode menda možno ves veliki gospodarski program (investicijski, vodocestni, regulacijski in železniški zakon) še v tem držav-nozborskem zasedanju dognati. Med Mla-dočehi in češkimi fevdalci je prišlo radi vodocestne predloge, katero je hotel zlasti knez Scbwarzenberg zavleči do drugega zasedanja, do ostre kontoverze. — Delegacije bodo zborovale letos na Dunaju. Cesar sprejme delegate 20. t. m., a 21. se začno že seje. Tega dne poda grof Golu-chowski svoj ekspoze, 25. pa bode debata o etatu zunanjega ministrstva. Po Binko-štih pride armadni proračun na razpravo.
da zazro na njegovem častitljivem in ve lem obraza obraz, s katerega v kij u b pozni starosti odseva večna, rajska pomlad.
Priznani naš strokovnjak v statistiki, g. Evgen Lah pripoveduje nam, kako so slovenski rodoljubje z dr. L. Tomanom na čelu takoj ob ustanovljenju .Slovenske Matice" leta 1863 opozorili Strossmsyerja na svojo namero, katero je leta iskreno pozdravil in nam potem v štirih jubilarje-vih pismih pokazal, kako tesna zveza je vedno spajala njega in .Slov. Matico8.
Marljivi in plodoviti naš zgodovinar, g. Simon Rutar, nam pripoveduje .nekaj o bojnem bratstva Slovencev in Hrvatov".
Opisuje nam, kako so se Slovenoi skupno s Hrvati borili proti Turkom in Benečanom in pa splošno preseljevanje Hrvatov na Kranjsko v 16 stoletja.
Ivo Šorli nam je podal v svoji sliki .Med hrastjem", katero smemo prištevati med najboljše slovenske prozajiške proizvode v tem zborniku, globoko pogledati v svojo dote in vidi se, da je pisatelj le marsikaj proučeval in premišljal.
Šorli opisuje čudaka, starega Ivana. V mladih letih je zaljubil Tinico. Toda bolj in bolj je bledela in neka pomladi je morala revica umieti. Po njeni smrti je postal
Delegacije bodo baje dovršile svoje delo do 10. ali 12. junija. Potem pojde cesar v Prago, kjer ostane štiri dni.
Vojna v Južni Afriki. Zadnje čase dohajajo zopet številnejša poročila z južnoaf ričanskega bojišča. Bitke in male praske se vrše pogostoma v Kap-landiji, v Oranju in v Transvaalu. Vojna se torej nadaljuje, in nič ne kaže, da bi se bližal konec. Dewet je nekaj časa počival s svojimi oddelki, ter ta čas porabil za to, da je svojo vojsko organiziral in discipliniral. Sedaj pa namerava iznova začeti a ofenzivo, ter se loti v družbi s predsedni-kvm Steinom novih operacij v Oranju. Kriiger je dobil obvestilo, da stoji še 24.000 Durov pod puško, ter da je med njimi 7000 Burov iz Kadlandije. Število Barov, ki so še v vojni, je menda nekoliko pretirano, a gotovo je še tako veliko, da bode vojna, — kar priznavajo tudi Angleži — trpela vsaj še pol leta, predno se sklene mir. Vse pa kaže, da bodo morali odnehati Angleži, ter se zadovoljiti le z moralnimi, ne pa dejstvenimi vspehi. General Dalarej je angleške oddelke pod generalom Ba-bingtonom blizu Hartebeestfonteina tako zdelal, da so vsaj za nekaj časa za boj nesposobni. Velike operacije Frencba v jugozahodnem delu Transvaala so ostale brez uspeha, in general Botha se je utaboril v Ermelu, Kjer je vsak čas pripravljen začeti boj iznova Botha sam je naslikal Krugerju vojni položaj, ki je za Bare baje jako ugoden, ter izjavil, da ne odneha do zadnjega diha, ako Angleži ne priznajo neodvisnosti barskih dveh republik. French je sedaj bolan v Kapstadtu, ker ima hudo mrzlico, malarijo. V Kaplandiji so Buri v okolici Cradocka, kjer je menda general Kruitzinger, porušili več železniških nasipov. Ponoči je ustavljen ves promet Ali so Bari v zadnjih večjih bitkah v severnem in vshodnem Transvaalu res imeli tako velike izgube, kakor poročajo angleški listi, se izkaže kmalu, ko dospo še druga zanesljivejša poročila. .Times" poroča, da so imele angleške operacije v Bnschfeldu velike uspehe, da se je udalo ali bilo ujetih 1500 oboroženih Burov, da so Angleži zasedli Pieter-maritzburg in da se godi Barom v Busch-
Ivan čudak in končno samotar v nekem gozda. Toda ko mu umrje sestra, mu je postajalo bolj in bolj samotno in rad bi si bil dobil tovarištva Njegov prijatelj Maren, ki ga je semintja posečal, je to zapazil in skušal mu vriniti za ženo svojo slabo glasno nečakinjo Zalko, .tridesetletno veliko žensko z nerodno, konjsko hojo!" I a končno, kakor je v življenji že v navadi, če si kdo v bije v glavo ženitvene muhe, se jih ne iznebi nikdar več. Tudi Ivan se je ulal in oženil. Zalka ni pustila svojega poprejšnjega ljubimca Baloha. Ivan je hodil za .robom", kjer je delal ogljenioo. Nekega dne je bil Baloh zopet pri Zalki. Tudi Ivan se je vrnil iz .robote". Sprli so se. Ivan je bil zelo nagle jeze. Vzel je naposled sekiro in udaril ž njo svojega tekmeca, ljubimca svoje žene, Baloha, se sekiro po glavi, ki je šesti dan na posledicah tega udarca umrl. Ivana so obsodili na šestmesečno ječo, Zalka je pa pobegnila v Aleksandrijo.
Čez šest mesecev je prišel Ivan is ječe. Ogibal se je ljudij bolj kot kdaj prej, govoril ni i nikomur več in nekega dna so ga našli mrtvega na poti iz vasi...
Dejanje se vrli skozi in skozi psihi* loški razvito, Is konec se nam zdi nekamo prezagoneten, prisiljen.
felda slabše kot Angležem. Tadi ta reno-msža ni potrjena. Vojni poročevaloo lista aDaiIy News" pa vzlic tema javlja, da je Botba pogajanja, katera ma je ponudil lord Kitsohenor, odklonil, ako ne dovoli Anglija neodvisnosti Burov. Dokler so Bari tako ponosni in nepristopni, ae gotovo ne more trditi, da jim vojna sreča ni mila!
Izleti čeških kolesarjev.
NaSi bratje Čehi prirejajo vsako leto večje večdnevne izlete, kateri imajo v prvi vrsti namen spoznavanje ožje češke domovine, v drugi vrsti pa tudi spoznavanje drugih slovanskih dežel. Take izlete prireja navadno zveza čeških kolesarjev .češka nstfedna jednota velocipedistov", katera v sebi zdrnžoje vse češko kolesarstvo. Teh izletov udeležuje se vsikdar veliko število kolesarjev iz raznih krajev, katerim se navadno pridruži še večje število nekolesarjev. Aranžovani so zmirom v velikem slogu. C. B. J. V. izda za vsak izlet posebni iz-letni list, v katerem so navedeni v prvi vrsti razni odbori in činovniki, kateri prirejajo izlet in vzdržujejo red pri istem, zatem je izletni red, ki natanko določuje po sameznikom, kako se imajo vesti, oblačiti in ravnati v posebnih slučajih, navedena so tudi razna znamenja za trobila itd.
Daljave posameznih potov, katera se na dan prevozijo, eventualno tudi prehodijo, zaznamovane so po kilometrih ravno tako morske višine posameznih krajev. Poleg natančnega opisa cele poti pridejano je še veliko število podob posameznih na progi ležečih mest, trgov itd. Časi so natanko določeni, tako da je vsak dan popolnoma izkoriščen, in da je vsak udeleženec poučen o posameznostih. Izletni list služi na ta način vsakomur kot njega lastni voditelj.
Takih izletov priredila je dosedaj C. U J. V. pet, in sicer leta 1896 iz Prage na Moravsko do Brna, leta 1897 po severovzhodnih in vzhodnih krajih čeških dežel, lota 1898 po jugozapadnih krajih Češke, leta 1899 na Moravsko in med Slovake, leta 1899 na Krkonoše. Vsi ti izleti vršili so se od pet do deset dni, udeležba vsikdar velika. V posameznih krajih prirejale so se došlim kolesarjem slavnosti in veselice.
Tudi letos priredi C. U J. V. devetdnevni izlet, in sicer, kakor smo že poročali, m«d nas Slovence Češki odbor slov. planinskega društva uživil je mej Čehi zanimanje za naše krasne planine, sosebno zasloveli planinčar in izvrstni oboževatelj naših krasnih planin, profesor dr K. Cho dounski, kateri je spisal v „Alpsky Vest-nik" uvodni članek aK prvni orientaci ve Slovanskych alpach" s pridejano orientačno mapo, navdušil je brate Čehe kolesarje, da so se odloČili k daljnemu izletu v naše krasne gorenjske kraje, kjer bodo poleg kolesarstva negovali krepko turistiko.
Pot peljala jih bo preko Dunaja črez Trbiž v Ljubljano. Mej potom pa si bodo ogledali Višarje, Rajbeljsko jezero, Predel, Bled, Bohinjsko in Blejsko jezero, Savico,
Kranj. Jezersko s češko koso in naposled Ljubljano, kjer se bodo razšli.
Češki športni list .Cvklista" prinaša že v Šestih Številkah natančni popis proge in naravnih krasot, katere bo mogoče Če hom občudovati na njihovem izleta, ter vabi in navdušuje k obilni udeležbi. Zanimanje za izlet ae kaže najbolj iz tega, da se vsaka nova številka željno pričakuje ter potem v raznih klubih in kavarnah živahno razpravlja. Vsa govorica kolesarjev vrti se okoli izleta in o planinah, zanima se vse le zs reči, ki se tičejo izleta.
Zanimanje za izlet pa je povekšal .slovenski večer", prirejen 8 t. m. pod po kroviteljstvom mesta .Kral. Vmohradu" in vodstvom C U. J V. od naslednjih kolesarskih klubov: ,Č K. V Kralovske" Vino-hrady", K. C .Čachie", ,K. Č. C Mediku" ter češkega odbora slov. planinskega društva v .Narodnem domu" na korist češki koči pod Orintovcem. Pri vsporedu sodeloval je tudi naš rojak g. Jos. Germ, aka-demični slikar, kot solo-pevec, kateri je zapel več slovenskih pesem. Najbolj zanimiva točka večera pa je bi od .Umelecke besede" na razpolago dan skioptikon, s katerim se je navzočim predočavalo bogastvo prirodnih krasot naših planin. Sosebno na vdušil je gledalca čarovni pogled ua Blejsko jezero.
Mej navzočimi je bila zastopana tudi v Pragi živeča slovenska kolonija. Zanimanje in navdušenje za izlet se torej z vsemi silami med Čehi budi in oživlja, pričakovati je torej obiska večjega števila bratov Čehov. Pripraviti se bode treba tudi slovenskim kolesarjem kakor planinčarjem, da se boio bratje Čehi dostojno sprejeli, da ji^ bodo poleg naravne krasote tudi naša gostoljubnost, bratoljubje navdušili, da se bodo čutili med svojimi.
Odbor zveze slov. kolesarjev.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 11. maja.
Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika dr. Kušar in pl. Trnkoczy.
Začetkom seje je župan naznanil, da je v imeni mesta pozdravil shod slovanskih časnikarjev v Dubrovniku ter sporočil vabilo, naj se prihodnji shod vrši v Ljubljani. Povabilo je bilo sprejeto in bo torej prihodnje leto shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani.
Pred kratkim je prinesla posebna deputacija »Matice Hrvatske« krasen izvod za jubilej škofa Strossmayrja izdane spominske knjige »Spomen cvieće«, katero so slovenski in hrvatski pisatelji spisali. Deputacija je to knjigo prinesla v dar mestni občini ljubljanski. Ravno tak izvod kakor občina je dobil jubilar sam ; napravljena sta bila namreč samo dva taka izvoda.
Župan je potem omenil stvar, ki je v mestu obudila že tedaj, ko se je prvič zaznala, precej začudenja, da je v novi artiljerijski vojašnici nastal legar in sicer
Jožef   Benkovič  je opisal .slovenske duhovnike kot g o jitelje prosvete
Benkoviča poznamo že dlje časa iz raznih časnikov. Ugajali so nam posebno v .Domu in Svetu" večinoma stvarno, temeljito in premišljeno pisani življenjepisi razmh naših slovstvenih odličnjakov.
Odkar pa smo čitali lanskega leta II. zvezek IV. dela Glaserjeve .Zgodovine slovenskega slovstva", kjer mu je bilo opisati .Modroslovje", .Bogoslovje" in .Crkveno umetnost", se nam je vera v njegovo objektivnost močno ohladila. Benkovič ve sam, da politiških razmer ali slovstvenih dejstev ni dovoljeno pretvarjati, ali v svoje namene in namere izrabljati, in vendar je to že lansko leto v gorenji zgodovini storil v obili meri, opisujoč zlasti Mahniča, katerega moramo baje .šteti med prve slo venske pisatelje".
In tako je Benkovič tudi letos, pišoč za Stro8smsyerjev zbornik mislil, da piše za .Slovenca".
Kdo ne bi n. pr. izprevidel takoj kam merijo besede: „Le žal, da so premnogi duhovniki za svojo očetovsko skrb do mladine dobivali v zahvalo črno nehvaležnost"!
Ali sodi ta stavek v spis, ki naj nosi na sebi pečat znanstvene razprave? Tendencijoznost štrli iz vsake vrste.
Naštevajoč med pesniki — duhovniki razna imena, omenja pač Simona Gregorčiča, zamolči pa zlobno in namenoma Aškerca, dasi Aškerc ne spada med .razne mlajše nadarjene pesnike".
AH pa morebiti misli Benkovič, da Aškerc niti njega ni dosegel v pesništvu?
Tisti Časi, ko so duhovniki še sodelovali pri ustanavljanju čitalnic in katere pozna Benkovič 1« iz pravljic, so minili in se ne povrnejo nikdar več.
Resnica pa je, kar piše Benkovič, da so duhovniki od nekdaj mnogo storili na polji dobrotvorno8ti, da je bilo v njihovih vrstah mnogo za blagor in srečo naroda navdušenih mož, da so polagali velike svote / humanitarne namene, da so v raz nih strokah umnega gospodarstva vodili nase ljudstvo do blaginje in da so se odlikovali na polja znanosti in umetnosti — toda takih duhovnikov je, žalibog, vedno manj in manj.
Mesto njih pa nastopajo strastni, neobrazni, nespravljivi in fanatizovani ze-lotje, ki za pravo umetnost nimajo nobenega smisla, ki pravo literaturo preganjajo in zatirajo ter celo lastnim stanovskim tovarišem, ki so pesniki po božji volji, ne prizanašajo, nego jih — ubijajo...
(Dalje prih.)
v največjem poslopju, to je v onem, ki stoji tik oficirskega paviljona. Doslej se je primerilo 23 slučajev, in so trije oboleli vojaki umrli. Komisije, ki so vse natančno pregledale, so izrekle, da svet, kjer stoji vojašnica, nikakor ni tak, da bi bil legar iz njega izšel, in izrekle so mnenje, daje moral legar iziti iz stranišč. Res se je konstatovalo, da je neki iz Krškega došli vojak zanesel legar v vojašnico. Razširila se je bolezen iz stranišč, kar kaže, da greznica ni dosti varno narejena, da pušča mokroto. Ta mokrota je prišla do podzemskih prostorov, kjer so jedli vojaki. Tisti mesec, ko vojaki v onih prostorih nieo jedli, tudi nihče obolel ni, pač pa se je legar zopet pojavil, ko so vojaki zopet jedli v teh podzemskih prostorih. Nastala je potreba, da se koj omet odbije in zi-dovje izolira. Pri tem se je razkril velik nedostatek. Podzemski zidovi so namreč mesto iz kamna do temelja napravljeni iz opeke, dasi se je bil mestni stavbni svetnik Duffe v svojem mnenju drugače izrekel. Kako se je to zgodilo, se ne ve, tudi se ne ve, knko da stavbno vodstvo in nadzorovalni odsek tega nista zapazila. Bržkone se bo moralo vse zidove okopati in izolirati. Magistrat se bo obrnil pred vsem do »Uunion« družbe, da to popravi. Mogoče, da ta družba stroške plača, ako ne, čakajo občino precejšnji izdatki.
Obč. svet. Žužek je temu pripomnil, da nadzorovalnega odseka ne zadene nobena krivda. Erar je napravil načrte in vojna uprava jih je odobrila. Občina bi bila stavbo rada oddala kakemu domačemu obrtniku, a ker se je vojaška uprava kapricirala, da se mora delo oddati »Union« družbi, se je občina uklonila. »Union« družba je izdelala površen proračun, če bi bila imela občina podrobni proračun, bi bila gotovo protesto-vala zoper to, da se podzemski zid napravi iz opeke.
Obč. svet. Žužek je temu dodal, da je ministrstvo poslalo v nadzorstvo stotnika Pelzla. Ta bi bil moral prvi videti, če se zida po načrtu in zato zadene gotovo njega večja krivda, ko nadzorovalni odsek.
Obč. svet je vzel odobruje na znanje, da je pustil župan v vojašnici odbiti omet.
Dalje je župan naznanil, da se začno sedaj polagati relsi za električno železnico po Karlovski cesti, katero bi bilo treba nekoliko regulirati. Neizogibno potrebno je, da je na gornjem delu nekaj sveta odkopati. Župan je prosil, naj ga občinski svet pooblasti, da sme zato izdati 1000 K čemur se je pritrdilo.
Od dež. predsedništva je došel pripis, s katerim se naznanjajo olajšave, katere je vlada dovolila mestni občini glede potresne ponapredščine in triodstotnega posojila. Vlada je dovolila le to, kar je dež. predsednik baron Hein predlagal še tedaj, ko je vlada stala na liskališkem stališču. Pozneje je vlada glede privatnikov zavzela milejše stališče, vsled časar se sme upati, da dovoli mesti občini še ostale zaprošene olajšave. Zupan pripravi vsled tega novo prošnjo. Za sedaj se je vladni razpis vzel hvaležno naznanje.
Isto tako je občinski svet pooblastil župana, izreči vladi zahvalo, da je prof. dr. Požarju dala za šolski leti 1901 in 1902 dopust, da zamore funkcionirati kot ravnatelj višje dekliške šole.
Na zadnje je župan še naznanil, da je vlada odobrila regulacijski načrt zemljišč Auerjevih dedičev pri artiljerijski vojašnici.
Mej čitanjem zapisnika zadnje seje je župan omenil, da opusti vlada napravo nameravane ceste pri novi II. gimnaziji od Vodnikovega trga do šolskega drevoreda.
Obč. svet. Plantan je poročal o mi-nolih dopolnilnih volitvah v obč. svet in o ugovoru, ki so ga v imenu nemške stranke podali gg. Dzimsky, dr. Eger in tovariši. Nemška stranka stoji na stališču, da so volitve neveljavne, ker je župan Hribar predsedoval tisti seji občinskega sveta, v kateri so se določile volilne komisije, in ker so se tiste seje udeležili tudi oni obč. svetniki, katerih mandate je upravno sodišče razveljavilo. Župan pravi o tej pritožbi v svojem dopisu na pravni odsek, da je obč. svet 27. marca t. 1. zavzel stališče, da tista dva obč. svetnika, ki sta bila šele leta 1899. prišla v obč.
svet, vsled razsodbe upravnega sodišča morata takoj izstopiti, drugi pa ostanejo v smislu § 16. obč. reda v poslovanju, dokler se novi obč. odborniki ne izvolijo. Kar se tiče župana samega, mu daje § 22. obč. reda neki privilegij. Izvoli se namreč za tri leta in ostane na svojem mestu tudi če mej tem časom poteče njegov mandal. Po preteku dotičnih treh let je župan doslej vedno posloval dotle, da je bil novi župan potrjen. Po analogiji velja to tudi v tem slučaju, ko je upravno sodišče razve ljavilo županov mandat. Ako župan odstopi, je treba v 14 dneh izvršiti volitev. Ako bi bil po razsodbi upravnega sodišča župan odstopil, bi se tako sejo sploh ne bilo moglo sklicati, zakaj treba je, da jo navzočih vsaj 22 obč. svetnikov. Upravno sodišče pa je razveljavilo devet mandatov, dva sta pa bila že prej izpraznjena. Tudi dopolnilna volitev bi se ne mogla koj izvršiti. — Temu županovemu dopisu je poročevalec pripomnil, da bi bili morali ugo-vorniki se pritožiti koj potem, ko so bile volitve razpisane, tega pa niso storili, ampak pustili razpis stopiti v veljavo. Tudi so se ugovorniki v nekaterih razredih sami udeležili volitev, česar bi gotovo ne bili storili, ako bi volitve smatrali za neveljavne.
Obč. svet je potem odobril mandate pri dopolnilnih volitvah izvoljenih občinskih svetnikov in zavrnil podano pritožbo. Mej obč. svetnikoma Šubicem in Seneko-vičem je odločil žreb in je vsled tega izvoljen Subic na tri leta, Senekovič pa na dve leti.
Po poročilu obč. svetnika Seneko-viča je obč. svet določil funkcijsko do-klado za župana na 6000 kron in stanarino na 1200 kron.
Potem se je vršila volitev župana. Občinski svet je najprej priznal odsotnost obolelega obč. svet. G o gole kot opravičeno, potem pa je prevzel predsedništvo najstarejši obč. svetnik, podžupan dr. vitez Bleivveis, ki je konstatoval, daje navzočih 29 obč. svetnikov.
Pri glasovanju je bilo oddanih 29 glasovnic. 28 glasov je dobil dosedanji župan Ivan Hribar, 1 glas podžupan dr. vitez Bleivveis. (Živahno ploskanje in živio-klici).
Župan Hribar se je zahvalil občinskemu svetu za izkazano zaupanje in izjavil, da prevzame županstvo, in da se bo za korist občine trudil tudi v prihodu j< kakor doslej.
Potem se je vršila volitev podžupana. Izvoljen je bil z 28 glasovi dosedanji podžupan dr. vitez Bleivveis, 1 glas je dobil dr. Tavčar. (Živahno odobravanje.)
Tudi podžupan dr. vit. Bleivveis se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in sprejel izvolitev.
Na to so se vršile volitve v razne odseke in so bili izvoljeni:
v magistratni odsek: dr. vit. Bleivveis, Jos. Lenče, Ivan Plantan, dr. Jos. Staro in Fr. Žužek;
v personalni in pravni odsek. dr. M Hudnik, dr. D. Majaron, I. Plantan [načelnik), I. Prosenc, dr. Jos. Stare (podnač.i A. Svetek in dr. Ivan Tavčar;
v finančni odsek: dr. M. Hudnik, Jos. Lenče, Fr. Mally, dr. L. Požar, Jos. Prosenc, And. Senekovič (načelnik), dr. Jos. Stare, Ant. Svetek (podnačelniki in Fr. Trdina;
v stavbinski odsek: dr. M. Hudnik, dr. L. Požar, dr. Jos. Stare (podnačelnik), I. Šubic, Jos. Turk, I. Velkavrh in Fr. Žužek (načelnik);
v odsek za uboge: A. Gorše, Fr. Grošelj, I. Kenda, Jos. Kozak in Elija Pre-dovič;
v policijski odsek: dr. vit. Bleivveis (načelnik), Fr. Grošelj, dr. Jos. Kušar (podnačelnik), I. Škrjanc, I. Tosti, U. pl. Trn-koczy in J. Žitnik;
v šolski odsek: J. Dimnik, Fr. Grošelj, Jos. Kozak, dr. L. Požar (podnačelnik i, J. Prosenc, And. senekovič in I. Šubic (načelnik;)
v odsek za olepšavo mesta: J. Dimnik, Fr. Mally, dr. L. Požar (načelnik, I. Šubic, I. Velkavrh (podnačelnik), J. Žitnik in Fr. Žužek.
Pri dopolnilnih volitvah v razne druge odseke so bili izvoljeni: v klav-nično ravnateljstvo J. Kozak, v direktorij užitninskega zakupa A. Senekovič in I. Šubic; v direktorij mestnega vodovoda I. Šubic; v direktorij mestne elektrarne
f. Mally, A. Senekovič, I. Šubic; v kana-lizačni odsek dr. Jos. Stare; v regulačni odsek dr. Jos. Kušar, dr. Jos. Stare, U* pl. Trnkoczy in Jos. Turk; v pokopališki odsek; I. Kozak, E. Predovič in And. Senekovič; v disciplinarno komisijo dr. M. Hud-nik, dr. Jos. Stare in Ant. Svetek; v naborno komisijo A. Gorše, E. Predovič in I. Turk; v komisijo za odmerjenje vojaške takse I. Kenda; v nadzorovalni odsek za mestno jubilejno ubožnico dr. Jos. Stare, I. Škrjanc in J. Turk; v nadzorovalni odsek za mestno dekliško osemrazrednico J. Dimnik in I. Tosti.
S tem je bil dnevni red rešen in je župan zaključil sejo.
Dne v ne vesti.
V Ljubljani, 13. maja.
— Osebne vesti. Poštni komisar v Sarajevu, g. Fran Vidmar, je premeščen v Trst. — Absolvirani pravnik g. M a k s o baron Win kler je postal konceptni praktikant pri politični upravi na Kranjskem.
— Odvetniška zbornica kranjska je imela včeraj svoj izredni občni zbor, na katerem se je posvetovala o znanem ministrskem načrtu za nov odvetniški tarif. Storil se je jednoglasno naslednji sklep: Izredni  občni  zbor  odvetniške zbornice kranjske izraža živo svoje obžalovanje, da je med odvetništvom avstrijskim in c. kr. justičnim ministrstvom moral nastati nevaren konilikt vsled tega, ker je ministrstvo  načrt   novega   odvetniškega tarifa predložilo sodnim dvorom,  ne da bi bilo poprej povprašalo odvetniške zbornice za njih mnenje o tej, kolikor  za odvetniški stan, toliko za stranke prevažni stvari, in ker nadalje ta načrt obsega določbe, ki 30 morale obuditi opravičeno bojazen, da se hoče izpodkopati zadnje pogoje za materialni obstanek, kakor tudi za ugled odvetniškega stanu, in sicer prav po tisti tendenci, ki žalibog proti odvetništvu vlada v justični upravi, odkar so uvedeni novi civilno-pravdni  zakoni.  Občni  zbor zato odobruje vse tozadevne ukrepe zborničnega odbora, zlasti to, da se kranjska odvetniška zbornica pridruži možatemu protestu   nižjeavstrijske   zbornice. Kranjska odvetniška zbornica jemlje  za sedaj na znanje izjavo gospoda justičnega ministra v njegovem odgovoru na interpelacijo dne 7. t. m., namveč da bodo sodni dvori oddali svoja mnenja glede odvetniškega tarifa šele potem, ko dojdejo dotični nasveti odvetniških zbornic, da nadalje justično ministrstvo ne nastopi poprej s tozadevno vladno predlogo, dokler se o njenih bistvenih podstavah ne doseže z zastopstvi odvetniškega stanu sporazumljenje, in da sodišča   dobe   navodilo,   po   katerem za prakso radi stroškov nikakor ne more biti merodaven načrt novega odvetniškega tarifa. Vendar pa izjavlja občni zbor, da mu odgovor na  interpelacijo ne more zadoščati, ker ne podaje nobenih garancij, da bi se ne ponovili jednaki, odvetniški stan skrajno žaleči poskusi, ker nadalje imenovani načrt ne more več biti podlaga za stvarno presojo, in ker bi se popolno po-mirjenje odvetniškega stanu moglo doseči šele  tedaj,   kadar   bi   se   načrt povsem umaknil, in bi tudi  popolnem prenehali uplivi tajnih, odvetništvu sovražnih ukazov. Odboru se naroča, da o tem sklepu obvesti c. kr. justično ministrstvo in vse avstrijske odvetniške zbornice«.
— Shod pri D. M. v Polju. Koj na to, ko so klerikalci razposlali svoj klasični poziv, naj se dr. Žlindro voli častnim občanom vseh katoliško ožlindranih občin ali naj se mu vsaj brzojavno izreče zaupanje, začel je tudi pri D. M. v Polju neki farovški kimovec nabirati podpisov za zaupnico. Seve da jih je brez težav dobil. Pa ta zaupnica menda ni zadostovala žlindrastemu vodstvu duhovniške stranke, zakaj včeraj je priredila ta stranka pri D. M. v Polju še poseben shod. Prišla sta na shod dr. Krek in stalno nastavljeni klerikalni agitator Gostinca r. Krek jeŠusteršiča koval v deveta nebesa, in ga slavil kot največjega poštenjaka cele duhovniške stranke. Torej tudi dr. Krek je prepričanja je žlindranje najboljše sredstvo, s katerim se ljudstvo pripelje nazaj h Kristusu kralju ! Celo dr. Krek ! Mož je res globoko padel, da zdaj že javno in slovesno odrbrava žlindranje. Šusteršič je seveda dobil zaupnico; druga nesreča
se na tem shodu ni zgodila, zakaj da so bili šusteršičevi čestitci ta dan »šnopsa« do dobra nadelani, to se tem navdušenim katoličanom tolikrat primeri, da že ni nič nenavadnega več.
— Zakaj se duhovniki postijo? Na to odgovarja sobotni »Slovenec« pod napisom »ukaz je ukaz« ter pravi med drugim doslovno: »Post nam je zapovedan in nas varuje napadov hudobnega duha«. Veste li sedaj, zakaj je ravno mej duhovniki toliko tacih, ki so od hudobnega duha obsedeni? Zato ker so ravno duhovniki isti, ki se najmanje postijo.
— Dobrodelni bazsr na korist bolnišnici za otroke in društvu ubogih žensk se je vršil v soboto  zvečer v dvorani vladne palače. »Charitas« je združila tega večera na bazaru najodličnejše slovensko in nemško občinstvo civilnega in vojaškega stanu. Dvorana je bila že okoli 9. ure prenapolnjena. Na obeh straneh dvorane so bili postavljeni različni paviljoni, bufeji in razne lope, v katerih so okusno in originalno kostumirane dame — gospe in go-spice — razprodajale umetnine, jestvine, sladkarije, pijačo, čaj itd. A tudi med občinstvom so hodile elegantno kostumirane gospice  in   gospe,   prodajajoče cvetlice, smodke, cigarete i. dr. Ker je došlo mnogo višjih častnikov, visokih uradnikov, mnogo odličnjakov iz mesta in z dežele ter velik venec dam v elegantnih toaletah, je vladalo med družbo jako živahno in pisano vrvenje, katero je dvigalo še marljivo in eksaktno sviranje vojaške godbe na galeriji. Srečke so se prodajale jako dobro ter so bili dobitki izredno lepi in dragoceni. Na  hodniku je poslovala resnična pošta, ki je imela mnogo dela, ker se je pridno dopisovalo.  Tudi v kadilnem  salonu je vladalo ves čas bujno življenje,  zlasti še ko so začele tudi ondi pokati šampanjke. Bazar se je torej v moralnem in v gmotnem oziru obnesel sijajno ter se je njegov namen dosegel popolnoma. Priznati treba, da so se vse dame pod pokroviteljstvom in vodstvom preblagorodne gospe baronice Olge Heinove uprav požrtvovalno trudile za plemeniti in idealni namen bazarja, ter da so storili gg.odborniki vsi svojo dolžnost. Dvoranas svojimi velikimi lestenci je bila tega večera premajhna za mnogoštevilne radodarne goste, in to bodi vsem aranžerjem najlepše zadoščenje. Pohvaliti pa treba še posebej prireditelje veleokusnih paviljonov najrazličnejšega značaja. Med vsemi je bil pač najoriginalnejši paviljon za umetnine, ki ga je priredil in naslikal v obliki razbite ladje gosp. dr. M. Zarnik. Slovenske gospe in gospice so tudi ta večer pokazale, da se znajo v dobrodelni namen žrtvovati ter so bistveno pripomogle do toli lepega bazarjevega uspeha.
— Dobrodelni bazar. V sredo, dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer bo seja komiteja za bazar, ki se je vršil v soboto, in se vsi člani tega komiteje najvljudneje vabijo, da se seje vdeleže.
— ir Marija Hlavka. Danes ponoči je izdihnila po dolgem, hudem 'rpljenju plemenita žena in vzorna Slovenka, gospa Marija Hlavka, ces. kr. učiteljica ženskih ročnih del na ljubljanskih umet. strok, šolah. Pokojnica je bila vdova slovenskega pisatelja in sotrudnika »Slov. Naroda« g. Fr. Hlavke. V umetnem vezenju je bila prava mojsterica in resnična umetnica. Nebroj je po slovenski domovini prekrasnih zastav, bander, prtov in trakov, katere je izvršila pokojnica z izredno finim okusom. Imela je mnogo let velik atelije, v katerem so se izvrševala pod njenim vodstvom ter nadzorstvom njene gdčne. sestre najlepša, najdragocenejša dela za cerkve, društva in zasebnike. Gospa Hlavka je imela zveze z domačimi in češkimi umetniki ter si je osobito za narodni slog v vezenju in šivanju pridobila nevenljivih zaslug. Pokojnica je bila izobražena dama, velesimpatična družabnica ter vrla rodo-ljubka. čast njenemu spominu!
— Shod slovanskih obrtniških pomočnikov bo dne 25. in 26. maja v Pragi. Shod sklicuje drž. posl. Vaclav Karbus. Udeležniki naj se oglase pri Fr. Soukupu, Praga (II. Vodičkova ulice 32).
— ..Narodnogospodarski Vestnik". V soboto sta izšli prvi dve številki glasila slovenskega trgovskega društva »Narodnogospodarski Vestnik«. Urednik temu mesečniku je podtajnik trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Viktor M urni k.
Pridržujemo si, da o tem listu tekom prihodnjih dni izpregovorimo še kaj več.
— V Kamni gorici je umrl sinoči g. Mihael Pesjak. Bil je vrl narodnjak ter zlasti prejšnja leta znan kot iskren pod-piratelj narodnih teženj. Podpiral je prav rad tudi gmotno razne narodne naprave. V zadnjih letih je zelo bolehal, vendar se je še vedno zanimal za narodno stvar. Bodi mu zemljica lahka!
— Zborovsnje na Ponikvi ob južni žel. je nameravalo prirediti klerikalno politično društvo v Šmarji v nedeljo, dne 19. t. m. Zavedni ponkovški gostilničarji pa niso dali društvu na razpolago svojih prostorov in tako bode sedaj društvo menda zborovalo v farovžu. Tako je prav.
— Ženo zaklal. Janez Šetina iz Ga-brja pri Toplicah je 5. t. m. ponoči prišel pijan domov. Spri se je s svojo ženo in jo naposled sunil z nožem tako, da je drugi dan umrla. Šetino so izročili okrož. sodišču v Novem mestu.
— Brata ubil. V Radečah sta se te dni 8tepla brata Janez in Jožif Caznar. Janez Caznar je svojega brata udaril z vi lami tako, da je fant še tisti dan umrl.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v sredo, 15. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglav«. 3. Poročilo od-borovo. 4. Slučajnosti. 5. Zabavni del. Lokal: »Budjevička pivnica« VIII. Alserstrasse 59. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— Narodni dom. V prijazni areni v »Narodnem domu« je bil včeraj koncert vojaške godbe. Koncert je bil jako dobro obiskan. Godba je nevtrudno svirala in sicer same izbrane komade, mej njimi mnogo slovanskih, ter žela obilo in zasluženega priznanja. Tudi restavraterju gre vse priznanje. Jed in pijača sta bili izborni, postrežba v vsakem oziru prav dobra. Upati je, da bodo tudi drugi koncerti, ki se prirede v areni tekom pomladi in poletja, takisto dobro vspeli, kakor sinočnji.
— Barnum & Bailey. 0 teh dveh se lahko reče, da sta zbrala vse, kar more ljudi v večji meri zanimati Barnum & Bailey pripeljeta v Ljnbljano celo armado ljudi in Živali. Moški in ženski šampjoni bodo razdeljeni na vse šatore. V šatoru, kjer bo menažerija, polna najraznovrstnejših dresiranih in divjih živali, bo tudi velikanska predstava čarovnikov, ogoježrcev, eksotič nih muzikov itd, ki bodo izvrševali naj različnejše senzacionalne čarovnije in plese, kakor so navadni v njih daljni domovini, ki pa se tod še niso nikdar videli.
— Včerajšnji vihar je podrl v Latter-manovem drevoredu dva kostanja.
— Na Marijinem trgu sta včeraj popoldne dva vojaka s kolesi trčila skupaj. Jeden vojak je padel s ko esa in se na glavi precej poškodoval.
— Neusmiljen hlapec. M hael Kern, hlapec na Ambrožovem trgu št, 7 je prišel včeraj zjutraj pijan domov in je začel v hlevu konje z vilami p etepavati. Končno je sunil jednega konja z nožem v nogo. Hlapca so zaprli.
— Prisiljenec ušel. V soboto opol dne je pri gradbi kanala v Zatiških ulicah nšel prisiljenec Martin Škerjaneo iz Št. Ru-prta v krškem okraju.
— Zaprli so natakarja S S., ki je bi ckradel svojo mater, ogoljufal svojega brata in petem pobegnil.
— Zaradi ženske je bil danes ponoči na Karlovski cesti tepen delavec F. M Spremljal je neko žensko, kar pa ni bilo prav krojaškemu pomočniku I. B. in de lavcu A. P., katera sta mu žensko vzela, njega pa pretepla.
— Vodnjak poškodoval je danes ponoči neznan storileo na Cujzovi cesti.
— Napad. Na Poljanski cesti je bil ponoči od neznanega človeka napaden agent F. St. Napadalec je zbežal na Pre-dovičevo dvorišče.
— Izgubljene stvari. Na poti od Du najske ceste po Šelenburgovih ulicah do .Zvezde" je izgubila neka dama rujavo denarnico z dese takom
* Deček junak. Te dni so se igrali ob Folmavi v Domažlicah otroci. Nakrat je padla hčerka župana Vogla v vodo, ker je hotela pobrati padlo palčico. Otroci so pobegnili, le pet let stari sinček flnan. nadzornika Pohula je hotel rešiti deklico. Legel
je na tla in zgrabil deklico za nogo. Tako je ležal in klical na pomoč. Ilovica se je udirala pod njim in čimdalje bližje je bil vodi. Še malo hipov, in tudi deček bi bil padel v vodo. Toda vzlic temu deklice ni izpustil tako dolgo, da so pritekli ljudje in rešili oba otroka gotove smrti.
* Ženo za konja. Aleksander Bon, dokaj omejen kmet v torontolski županiji in rodom Nemec, se je oženil z lepim dekletom, ki mu je ime Katarina. Bon je kupčeval s konji ter je imel mnogo krasnih živalij. Nedavno je prišel v Segedin s svojo ženo in zagledal na nekem dvorišču prelepega konja. Takoj je vprašal gospodarja, mladega, lepega moža, ali mu proda konja, ali gospodar je dejal, da konj ni na prodaj. Toda Bon ni odnehal ter vedno silil v gospodarja, naj mu pove ceno. Končno je dejal gospodar: »Daj mi ženo, a jaz ti dam konja!« — Bon je bil takoj zadovoljen, pustil ženo in odpeljal konja. No, žena je baje prav zadovoljna, da ima sedaj moža, ki ljubi bolj njo kakor konje.
* Delavska stanovanja v Londonu.
Londonski obč svet je sklenil zgraditi zunaj mesta stanovanja za manj premožne, zlasti za delavce, v velikem obsegu za 40 000 prebivalcev. Ta stanovanja bodo celo mesto, ležeča ob dveh glavnih železnicah in tramvaju, okoli velikega parka. Hiša bodo večje in manjše, za eno in več družin Stalo bo to novo mesto nad 30 milijonov kron.
* Sijajen pogreb psa. Stella Miller iz J■ bako je imela psa Fida. Te dni je pes poginil. Dala ga ju pokopati v svileni srajci in v rakvi, ki je bila iz mabagon-skega lesa ter obita z zlatom. Veljala je s srajco vred 187 dolarjev. Žalostno koračnico je igral na klavirju slaven virtuoz. Pogreb je bil sijajen, več koči se je peljalo za Fidom, manjka! je samo duhovnik, ki je povabilo odklonil!
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 12. majnika. V Dramljah je pri osnovalnem shodu bralnega društva udrla pijana tolpa podkupljenih in nahujskanih klerikalnih tolovajev v zborovalne prostore in napadla s poleni, s plankami in z noži govornika, jurista Frana Zabukovšeka, kateri je nevarno ranjen. Druhal bi ga bila ubila, da ga niso drugi rešili. Žandarmerije ni bilo nikjer. Tolovajstvo se je takoj naznanilo državnemu pravdništvu in žandarmeriji. Napad je sad brezvestne duhovniške agitacije. Preiskava bode marsikaj razkrila Sramujte se, klerikalni hujskači! Tudi za vas pride dan plačila!
Dunaj 13 maja. Današnja seja poslanske zbornice se je začela še le ob treh popoldne. Zbornica nadaljuje razpravo o novem davku na žganje. Vlada in predsedstvo delujeta na to, da bi se ta razprava še danes dokončala, toda splošno se sodi, da to ne bo mogoče. Po zakonu o davku na žganje pride na vrsto poročilo vinarskega odseka o vinski klavzuli. Temu bi moralo slediti prvo branje proračunskega provizorija. Vlada želi da bi se provizorij odkazal odseku, ne da bi se prej vršilo prvo branje. Zdaj teko v tem oziru pogajanja mej vlado in strankami.
Dunaj 13 maja. Cesar sprejme delegaciji dne 21. maja, in sicer najprej ogrsko in potem avstrijsko.
Dnnaj 13. maja. Ministrski predsednik Korber se je povrnil iz Pešte. Zdaj se pripravljajo nove skupne konference nemških in čeških ter poljskih voditeljev v zadevi vodnih stavb.
Budimpešta 13. maja. Vladna stranka je predlogo zastran inkompa-tibilitete sprejela samo kot podlago za specijalno debato. Posvetovanja so silno živahna. Za razpravo v plenumu državnega zbora vlada veliko zanimanje, ker je pričakovati ostrih debat, burnih prizorov in senzacionalnih razkritij.
Pariz 13. maja. Ministrski predsednik Waldeck-Rousseau se je vrnil popolnoma zdrav s potovanja, in na veliko nevoljo klerikalnih listov zopet prevzel vlado.
Madrid 13. maja. V Barceloni vlada zopet mir, in se te dni prekliče
začasno, in za to mesto omejeno raz-veljavljenje ustave. Aretiranih je mej mnnogimi drugimi tudi 33 jako nevarnih anarhistov. Ti so zaprti na vojni ladji, ki stoji v barcelonskem pristanu.
Meteorologično poročilo.
	čas opazovanja	Stanje				si
s		barometra v mm.	Tempe ton v	Vetrovi	Nebo	m W
11.
12
a avecer
7. Bjntraj 2. popoL
733 8
736 5 737-2
14 6 J brezvetr 'del. oblaC
14*7 m. vz8vz. 8Z. oblač 18 0 sl.vzsvzh. sz. oblač. 2
13.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7382
7394 7394
14'3
128 176
m. VZ8VZ. i del. oblač. I
m. vzsvz.j jasno sr.svzhod.del. jasno
Srednja  temperatura sobote 14 9° in 15-7°, normale: 135* in 1S.T.
a.
in nedelje:
Dunajska borza
Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4*/,  .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°,......
Ogrska kronska renta 4*/.....
Avstro-ograke bančne delnice  .  .  . .
Kreditne debuce........,
London vista.........
Nemfiki državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
80 frankov..........
Italijanski bankovci.......,
C. kr. cekini..........
98'66 9816 11795 9750 11765 93 05 1672 — 692 50 240 30 117'50 2360 1910 90 55 1132
l r ItrIJ Nk i zbor e. kr. umetno-obrtne strokovne sole v Ljubljani daje s tem na znanje, da je njen dragi člen, gospa
Marija Hlavka
strokovna učiteljica
danns zjutraj po dolgi bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v torek, dne 14. t. m. ob polu 6. uri popoludne. (1029)
V Ljubljani, dne 13. maja 1901.
Pomladno zdravljenje.
Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na
naravu
alkalična kislina
kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za
nrprbrlrflulipnip za t0Plice Karlove vari, Mapi DlRuIdVIJClIJC rijine  toplice, Franzensbad
in druga od zdravnikov priporočana zdravilišča.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (25—2)
Solicitator
ali izvežban
se sprejme s 1. junijem.
Dr. Kolšek
(1002-2)        odvetnik Laškitrg.
z
Pžg" Izšla Je brošura:
lindra * * * * v drž. zboru
ter se dobiva
v „]f£roditi tiskarni".
Komad 20 vinarjev, 100 komadov 10 kron.
Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (13—108)
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—9)
Dr. Friderika Lenglel-a
NajmilejSe in najdobrodejnejge milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
S pretužnim srcem v nepopisni žalosti naznanjam vsem ljubim prijateljem in znancem, da je Vsemogočni v svoji nedoumni volji mojo nenađomest' ivo, edino, nad vse ljubljeno sestro, gospo
Marijo Hlavko roj. Suhadolec
c. kr. strokovno učiteljico
danes po dolgi, mučni bolez ni zjutraj ob 8/4l uri v boljše, večno življenje k Sebi poklical.
Poze.mski ostanki ne pozabljive, predrage moje sestrice se bodo v torek, 14. maja ob polu 6. ur J popoludne svečano blagoslovili v Gosposkih ulicah št. 4 in potem na pokopališču-pri sv. Krištofu položili v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. (1027) Prosim za milo sočutje I
V Ljubljani, dne 13. maja 1901.
Fani Suhadolec.
Potrti najglobokeje žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znan-pretužno vest, da se je preselil v boljše življenje iskreno ljubljeni, preblagi soprog, ma brat in stric, gospod
Mihael Pesjak
posestnik in trgovec
ki je po dolgem, zelo mučnem trpljenju, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, danes 12. maja ob 9. uri zvečer, v 60. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v torek, dne* 14. maja, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče pv. Trojice.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Preblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Kamni gorici, dne 12 majnika 1901. (1028)
Helen« Pretnar roj. Penjali
Silvester f"ewjal*.
brat.
II arij u I* e m jak
soproga.
sestra.
Breg it. 2, I. nadstropje, razgled na ulico.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in shrambo se s 1. avgutom 1901 za 192 gld. (mesečno plačo) odda.
Natančneje pri g-ospej Antoniji Kasch, Židovske ulice št. 1. (1020-2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Oihod. iz Ljubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling t Steyr, v Line čez Amatetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čea Selztabl v Solnograd, Inomos', čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni Tlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, če2 Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Gene to, Pariz, čez Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franrensfeste, Inomosf, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomoat, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mariinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejrra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Ponrabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino« mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega masta in Kočevja. Oaobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri V?5 m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
II
V mestni,   poprej Reisnerjev hiši  št. 17 v Slomškovih ulicah v Izubijani oddati je od 1. avgusta letos
v najem v pritličji hiše ležeče stanovanje iz 3 sob kuhinje in drvarnice.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni gospodarski urad ob navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 4 maja 1901        (1025—iy
S. Goldschmidt & sin
tovarna »Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Frenoallna m teti 1 Ina o ki*j Ilira v navadn opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafc: ienomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa.
se naravnost pošilja. (923—8;
Spretiie, solidne
potovalne uradnike
(akvivlter) «- £
za vae zavarovalne stroke vsprejme proti vlMoki proviziji, sčasoma tudi n titaliiu plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranj Bkem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se poSi ljajo pod: „akviziter *5" upravniStvu ,.Slov Naroda". (1026-1,
«8 & »N
S
O
Pl
eS
i—i
O
m
o ti o o
o
*?
•h
"S*
Primerna
t irmanska darila!
Največja in bogata zaloga zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d
Priporočujoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavna občinstvo na obilen obisk in ogled.
Z vele8poštovanjem (998 i
J^t^. Ćuclen
urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine Ceniki brezpaeno, tudi po posti.
Št 4562 de 1901.
Razglas.
(1010-2)
Pri uravnavi potoka Mirne v progi med „Mirno in Dulami" še ostala dela, kte so se doslej v lastni režiji izvrševala in za ktera je zasedaj še 160 000 kron kredita na razpolago, se bodo oddala potom javne konkurence.
Pismene ponudbe, ktere naj se raztezajo na vsa tozadevna dela, sprejema pc J pisani deželni odbor
do 28. majnika t. L opoludne.
V ponudbi, ktero je kolekovati z 1 K, zapečatiti in opremiti z napisom „Ponudb-, za prevzetje uravnalnih del potoka M rtr/ mora ponudnik izrecno potrditi, da so mi: stavbni pogoji popolnoma znani, da jib prizna v polnem obsegu in da se jim podvrže
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5 •/■ stavbne s?ote, bodisi v gotovini, budi*, v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuie pravico, da izbere ne glede na visok ponudbe po svojem preudarku podjetnika ali pa da razpiše novo obravnavo. Tud; pridržuje deželni odbor pravico, da dela sploh ne odda.
Načrti, seznamki približnih množin onih del, ktere je še izvršiti, natanki popin posameznih kategorij teh det za ktere so jednotne cene ponuditi in stavbni pogoji > pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah v vpogled.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. majnika 1901.
Samo malo časa v Ljubljani f v Lattermannovem drevoredu razstavljen: # tifka veliki historični mehanični #
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologifikih voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj še niso kazale.
Vsak dan odprto od 9. ure naprej.
Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0Z
997079