advertise ш the best slovene newspaper ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike — LETO XXXIX ^dnje vesli inrt ®®staliio vreme. Wash-napoveduje lepo, delno ska vremen- Dapoved pa, da bo negotovo, fatur ^ najvišjo tempe- ^ ^5, nanjižjo 58 stopinj. s® vršijo stranskarske ^ ВДагпе volitve v CaUforniji. Ven«^ delegatov ali za Ste-' ^ ali za Kefauverja. Oba CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 5, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 110 Californiji, oba Stev zmago za sebe. ^KaTv m' " Volilna udeležba pa bo V^/t *v 'ovvi primarne volitve v Poka/^i republikanski strani ^|.j (la so zmagali kandi Mit'b ' ^ ^ Eisenhowerjevo ni ^ farmarjev. Torej, da nied republikanskimi ''Ji zoper Eisenhower ja. 5o fg^^^'^Ktonu je tudi držav-. Jttištvo objavilo celotno be žO|w ^'^^Gga govora Hruščeva ^lina. Ob tej priliki sta ja p ^ značilna komentar-^ b ta, da gre v Moskvi je to »ai ** najbrže umorjen in Hovn v,.J®** se je pripravljal na ^»žišženje v stranki. "o ^^'^niburgu je izšlo skup-vijj francoske in nemške l'Uks' bil na konferenci v dosežen popolen . Um glede Posarja. Posar- Je gre ske" k Nemčiji, franco- kqy ®®®Podarske koristi so koli-naogoče zavarovane. Clevelandu imaitio ' nekaj ki bodo zadele tvo na splošno. Odrasli, ki ђђ obiskati živalski vrt, cati ^ 1 julija dalje pla-ski centov vstopnine. Občin-s|(j^ Clevelanda je snoči ^ podraži pristoj-ol^ parkiranje avtomobilov mestih. Največ bo ^oz ostal na mestu 30 У pa se bo plačal šest minut. Družba podražila ceno za na-Bor ' '^^i^or za boljši gazolin ^ ^ pol centa na galono. lo 3dni gazolin bo stal galon L; Boron 31.4 centa. V J Ceni ^fed ^ vračunane državne ceni ^ei^lne takse. trui Brski ne, Canada, so našli §ц "Ohna Clarka, ki je izvr- V g^^omor. Pognal gi je kroglo đa i ^čuna se z gotovostjo, tisti, ki je ustrelil go^ta ^ Štiri otroke ter dva СЦр,' Lansko leto, to je o Žiyci ^ znano, so mu odpovedali stf^ Okoliški farmarji so v j)etj V' se tudi njim ne pri-podobnega, bežali v je p. " *^0 so zaznali za vest, da г%ј nirtev, so se vrnili naje i Montgomery, Alabama, tfig ^l^ojena na smrt na elek-0 ц stolu natakarica Martin. So^Qj . ^tiri svoje moze m vec ^ala Vse je bila zavaro- zavarovalnino tudi dvi- R.C.A. je danes spo-Јђд^ ' ^ ^ produkcijo v ^^ov televizijski aparat s v barvah. Ta aparat je V imčev in bo stal na drobno $495.00. 1,500,000 srednješolcev in kam naj se obrnejo? Ta teden končajo ameriške srednje šole "high school" s šolskim letom. Ameriška statistika pokaže, da je bilo ali bo novopečenih končanih srednješolcev in srednješolk po celi Ameriki 1,500,000. Nastane vprašanje ali jim bo mogoče nadaljevati visokošolske študije. Ko so povprašali izprašane srednješolce ali gredo na pot, ki jih vodi do visokošolske izobrazbe, jih je kakih 300,000 že odgovorilo, da so opustili to upanje. Stroški šolanja na visokih šolah so previsoki, dohodki njihovih družin pa prenizki, da bi mogli prenesti te stroške. Med srednješolci in srednje--^ šolkami, ki so končali srednjo šolo, so tudi sinovi in hčerke slovenskih staršev v Ameriki, pa naj gre za prvi ali za drugi rod. Izračunali so tudi, da bo stalo šolanje na visokih šolah prihodnje leto starše in študente najmanj štiri milijarde dolarjev. To niso stroki vzdrževanja, hrane in stanovanja, obleke in šolskih pripomočkov kot so knjige, marveč gre za šolnino kot tako, ki jo mora plačati študent na visokih šolah, če nima posebne sreče, da je dobil štipendijo. Pred nami je seznam koliko znašajo šolnine na visokih šolah. Najnižja in to na državni univerzi, je $850, najvišje šolnine se plačujejo na visokih šolah v tako imenovanih "college," ta šolnina pa znaša tudi do tri tisoč dolarjev za eno leto. V Ameriki so prišli do spoznanja, da te visoke šolnine zmorejo; samo bogati starši, če vzamer mo šolnine ves čas šolanja na visokih šolah, znašajo te na državnih univerzah, kjer je šolnina najnižja, skupno $4,500, na privatnih kolegijih pa celo nad $10,-000. Povprečna ameriška družina teh stroškov ne zmore. Študentje si deloma pomagajo s tem, da o počitnicah delajo in si nekaj prihranijo; da delajo med šolskim letom, torej delajo in študirajo. V Ameriki so spoznali, da ta način šolanja deli človeka študenta, ker na eni strani dela, istočasno pa bi moral študirati. Toda princip, da se obdrži šolnina, posebno na privatnih kolegijih, naj ostane. Prišli so na misel, da naj bo študij zvezan s posojili. Vsa.kdo v Ameriki se poslužuje kredita, zakaj bi se ne zadolžili visokošolski študent ali študentka, pa bi ta dolg kasneje, ko je v praksi življenja in zasluži, v obrokih odplačeval. Za vprašanje obresti, da bi bile znosne. Povdarja-mo pa še enkrat, da se princip šolnine mora ohraniti! Posamezne univerze ali kolegiji dovoljujejo posojila od $1,000—$2,000. Pri teh posojilih je težava z ženskami. Končni cilj ženske je, da se poroči, če ne med šolanje,:?,.pa vsaj, ko konča visoke šole. Naj gre v zakon sama zadolžena z zadolženim možem in ali ne bodo materialne skrbi v novem zakonu krive drugih zakonskih sporov. V Clevelandu samem je izšlo iz srednjih šol kakih 1,600 študentov, ki so dobili diplomo. KOMENTARJI O TITU V MOSKVI Poročila iz Washingtona so polna komentarjev, kako gleda ameriško državno tajništvo kot nosilec ameriške zunanje politike, pa tudi ameriško vrhovno vojaško poveljstvo na sedanji obisk predsednika Jugoslavije maršala Tita Moskvi, oziroma Sovjetski zvezi. Te komentarje prinašamo kot kronisti, da ponavljamo, kar piše ameriški tisk. Državno in obrambeno tajništvo, kakor federalna vlada sploh čakajo na izid razgovorov Tita s sovjetskimi veljaki. Potem šele bodo znali presoditi Poslopje naj bo pod ittreho do konca tega leta. Che' aiTni Itd. vrolet Motor Co. bo v W. 130 St. in Snow zidala »talo poslopje, ki bo Žil^ dblarjev in bo slu- kot skladišče pisarna, glavno pa kot avtomobilov Chevrolet, je bilo le 34, Britanski kraljevski par je odšel na Švedsko, kjer bo ostal tri dni. Še nikdar v zgodovini britanskega dvora ni bilo toliko varnostnih priprav za kraljevsko dvojico kot sedaj. Bo^jo se, da bi ne prišlo do atentata, katerega da pripravljajo Grki iz otoka Cipra. Včeraj se je nahajal sedemletni Edward Bowen na skalah v bližini prostorov Northeast Yacht kluba ob Lake Shore Blvd. s svojim prijateljem, s katerim se je igral z žogo. Žoga je padla v vodo, Bowen je šel po njo, pri tem zašel v globino kakih osem čevljev in utonil. žrtve cestnega prometa v Clevelajidu naraščajo. Pripetile so se enako včeraj in je statistika ta, da je smrtnih žrtev cestnega prometa letos v Clevelandu 51, lansko leto ob istem času jih kakšna je politična orientacija Tita, ko gre za vzhodni in zapad-ni blok, na katerega se bo Tito naslonil, ali pa bo ostal nevtralen. Tito sicer igra nevarno igro; vendar ni pričakovati, da bi popolnoma prelomil s svojimi zvezami do 25druženih držav, Velike Britanije, Francije in ostalih svobodnih demokratskih držav, ker mu te zveze koristijo. Jasno pa je tudi, da hoče obnoviti prijateljske zveze z Moskvo. Jasno je, da ga politično prepričanje veže na Sovjetsko zvezo. Tito je to povdaril, ko je v Moskvi trdil, da ne bo nikdar več prišlo med komunističnimi državami do takega razkola, kot je bilo prišlo pod Stalinom, ko je bila Jugoslavija leta 1948 nag-nana iz Kominforme. Tito bo navezal s Sovjetsko zvezo sicer prijateljske vezi, s tem pa še ni rečeno, da bi se z Jugoslavijo povrnil v komunistični blok, kakor so to vzhodno evropske države znane pod imenom satelitske države Moskve. Poročila iz Beograda pravijo, da zunanji zastopniki v Beogradu ocenjujejo Titov obisk Sovjetski zvezi, tako, da bo Tito v Moskvi sicer skušal poglobiti prijateljske zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, nikakor pa ne bo prelomil z zapadnim blokom in tudi ne ohladil prijateljskih vezi do posameznih držav zapadnega bloka. So tudi komentarji ameriškega tiska, ki Titu zamerijo dvoličnost njegove zunanje politike in ga opozarjajo, da je prejel od I Združenih držav pomoč nad eno 1 milijardo dolarjev. TENNESSEE NAM JE LAHKO VZGLED!!! Povrnemo se na vprašanje smrtnih žrtev ameriškega cestnega prdmeta. V Tennesstie si je prometna policija dejala, da je na amerišiiih glavnih cestah 48,300,000 osebnih avtomobilov, ki drvijo sem in tja; da je bilo lansko leto 1,350,000 raznih nesreč tega prometa, med temi 38,-300 smrtnih. Smrtne žrtve so bili moški, ženske, otroci. Kakor kaže statistika, se množi iz leta v leto število prometnih nesreč. Prometna policija v Tennessee je ubrala posebno metodo. Izbrala je posebne oddelke, ki so budno na straži, pa jih vozniki ne vidijo. Kar naenkrat se pojavijo in ustavljajo avtomobil za avtomobilom. Po vrsti zahtevajo, da se jim pokaže dovoljenje za vožnjo; če o vozniku sumijo, da je vinjen, ali celo pijan, ga takoj odpeljejo iz avtomobila. Ta metoda je pripomogla, da se je število smrtmh žrtev prometa na glavnih cestah, ki je bilo v Tennessee lansko leto še 900, znižalo tako, da pričakujejo, da če bo šlo tem potom naprej jih bo koncem leta le nekaj nad 500. , Posebni oddelki prometne policije so seveda izvežbani. Članov štejejo komaj 285, službo pa vršijo tako vzorno in tako hitro, da se voznikom zdi, liakor, dk jih je na tisoče. V Tennessee tudi povdar-jajo, da prebivalstvo z vozniki vred na splošno ne obsojajo nove hitre metode nadzorstva na cestah. Prometna policija v Tennessee navaja le en slučaj, ko je morala ust^^viti neprevidnega voznika na isti glavni cesti tekom vožnje kar trikrat. Ko ga je zasačila tretjič pri nepravilni vožnji, ga prijela in odvedla na zasliševanje, je glede osebnih podatkov ta voznik povedal, da j^—poštar, pa mu prometna policija nepravilne vožnje ni odpustila kljub temu, da je priznala, da ljudje radi vidijo, če se jim pošta hitro dostavi. HARDING SE Z EDEMOM POSVETUJE O CIPRU; "NOVA ZVEZA BRITANSKIH NARODOV"! Iz stare domovine V petek, 1. junija sta dospela za stalno bivanje tu Ernest in Paula Samsa, in sicer sta prišla k sestri, poznani društveni delavki, Mrs. Theresi Gorjanc na 29525 Ridge Rd., Wickliffe, O. Dospela sta iz Trsta, ki je rojstni kraj Emesta. Paula pa se je nahajala že iz mladih let v Trstu. Ernest je bil zaposlen v Trstu pri ameriški armadi in sta tako imela priliko za vstop v Ameriko. Dobrodošla v našo metropolo! Važna seja Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk "v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Seja je važna; ukrepalo se bo o pikniku, ki se vrši 4. julija, zato se prosi vse članice, da se gotovo udeleže seje. Redna seja članice društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. so proše-ne, da se udeleže redne seje v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bo več važnih za-1 dev. NOVA POTNIKA-ELIZABETA IN NJEN MOŽ EDINBURGH? LONDON, 4. junija—Britanski maršal Harding je začel svoja posvetovanja s predsednikom britanske vlade Anthonyem Edenom, ne pa z ministrom za britanske kolonije Alanom Lennovom-Boydom. Posvetovanja v Londonu bodo trajala več dni. Maršal Harding je britanski komiaer za otok Ciper, ima vso vojaško in civilno oblast. V London je prišel, da se porazgovori o bodoči usodi Cipra, ali, da to vprašanje odloči britanska vlada sama, ali se posvetuje tudi z Ameriko, ali ga predloži Združenim narodom. Otok Ciper pa ni vprašanje samo zase, ker gre za novo podlago, ki naj se da angleškim kolonijam sploh. To novo vprašanje je ali po--*-polna samostojnost, ali krajevna samostojnost, pa v neki zvezi % Veliko Britanijo, tako, da bi v mednarodnem svetu nastala posebna zveza razširjenih britanskih dominijonov. Konferenca dominijonov Velika Britanija je po zadnji svetovni vojni dala svojim glavnim bivšim kolonijam državno samostojnost. Vzgled — soseda Amerike Kanada. Kanada je samostojna država ima še neke zveze z Anglijo, je pa istočasno članica posebne zveze britanskih dominijonov. Takih dominijonov je v tej zvezi devet. Predsedniki dominijonskih vlad se bodo dne 27. junija sestali v Londonu na skupni konferenci, kjer bodo odločevali bodočo politiko te zveze same, pa tudi posameznih dominijonov do Velike Britanije. Članice zveze dominijonov so v ostalem: Avstralija, Indija, Pakistan, Južnoafriška zveza, Ceylon da imenujemo glavne. Britanske kolonije Velika Britanija si je še ohranila pravo kolonialno oblast. Teh kolonij, ki imajo delno krajevno samoupravo, je še 46, skupnega prebivalstva v kolonijah je 84 milijonov. Velika Britanija sama šteje 50 milijonov prebivalstva. Če bi prišlo do nove zveze bivših kolonij skupno z obstoječo zvezo angleških dominijonov," potem bi ta zveza imela 578 milijonov prebivalstva, bi šlo za posebno britansko zvezo narodov. Ali naj se da vsem kolonijam prava samostojnost? Odgovor Združenih držav Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je v tem vprašanju postavil na angleško stran. Ameriško državno tajništvo je pojasnilo svoje stališče v posebni izjavi, da bi bila popolna samostojnost britanskih kolonij za enkrat še prezgodnja, ker ti narodi še niso zreli za popolno državno samostojnost in bi lahko nastale notranje razmere, ki bi bile nevarne in bi bivšo kolonijo pahnile nazaj v nered in gospodarsko zmešnjavo. Angleži rabijo baze Ne samo otok Ciper, marveč so tudi drugi kraji, kjer so enako nemiri, jih pa Angleži smatrajo za svoje potrebne vojaške in gospodarske baze. V dneh, ko se v Londonu pogaja Harding glede otoka Cipra, so Angleži vrgli v svet propagando, da so posebna britanska opozorišča v svetu potrebna prvič za obrambo svobodoljubnega demokratskega sveta, tudi za 25družene narode, tudi za Severno atlantsko zvezo. S to propagando hočejo Angleži pridobiti simpatije sveta za sebe. Za katera oporišča gre? Ko je Velika Britanija še imela nadzorstvo nad Sueškim kana- zemlju za njo manj važen. Ko je Anglija morala oditi od Sueškega kanala, je postal otok Ciper ena najvažnejših angleških postojank v Sredozemlju. Poleg Cipra gre za Gibraltar v Španiji, Aden v Arabiji, Singapore na Malajskem polotoku in Hong Kong ob kitajski obali. Dalje za Malto južno od Italije. Na Malti so Angleži začeli s propagando, da naj se ta otok združi z Veliko Britanijo. Med domačini za to politično misel ni posebnega navdušenja. Gibraltar na prehodu iz Sredozemlja v Atlantik, je stara angleška trdnjava na španskih tleh. Španski diktator Francisco Franco je v zadnjem času nekam utihnil s svojimi grožnjami, da bo Gibraltar vojaško zasedel, Če mu ga Angleži ne izročijo prostovoljno. V Singapore so znani nemiri, kakor so nemiri na Malajskem polotoku sploh. Otok Hong Kong leži ob obali komunistične Kitajske. Angleži se smatrajo za prave gospodarje tega otoka, kar formalno so in se ne bojijo, da bi komunistična Kitajska otok zahtevala zase, vsaj ne v bližnji bodočnosti. Kitajski komunisti se poslužujejo otoka Hong Kong za mednarodno tihotapstvo, pa tudi za svojo špijonažo. Poleg teh glavnih oporišč se v Londonu še sedaj posvetujejo o bodoči upravi ostalih britanskih pravih kolonij. Pripravljeni so jim dati večjo samostojnost, imeti pa tam angleškega komisarja, ki naj dela skupno s krajevnimi zastopniki. Postopoma naj se samouprava v^eča, pa bi prišlo do skupne zveze vseh teh samoupravnih dežel bivših britanskih kolonij. Baze—za vsako ceno! Prednik Anthonya E d e n a Winston Churchill je o sebi trdil, da ni prevzel predsedstva vlade, da bi oskrbel pogreb britanskega imperija. To politiko vodi njegov naslednik Anthony Eden, ki se je glede britanskih vojaških baz, tudi otoka Cipra, postavil na stališče, da jih bo branil kot britansko posest za vsako ceno in ne-glede na stroške, ki jih mora trpeti britanska državna blagajna. Britanska kraljica Elizabeta in njen mož vojvoda Edinburgh naj potujeta. Dvigniti je britanski prestiž, tako pravijo v Londonu. Menda bosta šla tudi v Moskvo. ' ANNA GRUBIŠIC Snoči je nagloma preminila na svojemu domu Anna Grubišič, stanujoča na 15210 Saranac Rd. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. * Pogreb pok. Ахкпе Juraiovac Pogreb pokojne Anne Jurato-vac, o katere smrti smo včeraj poročali, se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla ob 9.15 uri in nato na pokopališče Calvary. * Mali umrla v domovini Mrs. Ana Urbančič iz 940 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind., je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je 1. maja umrla ljubljena mama Mariana Cucek, v visoki starosti 82 let. Pred 47 leti je živela z družino v Indianapolisu, kjer zapušča hčer Mrs. Urbančič, v starem kraju pa zapušča eno hčer in enega sina. Bodi pokojnici lahka domača gruda! Dospela iz domovine V petek je dospela z letalom i% Trsta Emma Poles, doma iz vasi Ritomeče, Slovensko Pri morje. Prišla je za stalno k stricu Mr. John Sluga, 18309 Mar lom, je bil otok Ciper v Sredo- cella Rd. Zlomil roko Roko si je zlomil teden nazaj, Mr. Anton Fabec, 21232 Nau-mann Ave. Sedaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Zadnjo soboto pa je praznoval v krogu svoje družine 77. rojstni dan. Otroci, sorodniki in prijatelji mu čestitajo in želijo še na mnoga leta zdravja in sreče! Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom poznana Mrs. Jennie Jakulin, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem, posebno pa članicam krožka št. 1 Prog. Slovenk za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo lahko sedaj obiščejo na domu na 616 E. 123 St. Nesreča Pred tednom dni sta se ponesrečila pri padcu po stopnjicah, ko sta se nahaja na obisku pri prijateljih Mr. in Mrs. Anton in Jennie Premru iz 1043 E. 70 St. Mr. Premru se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojemu domu, njegova soproga pa se nahaja v St. Alexis bolnišnici z zlomljeno nogo. želimo obema čimprejšnjega okrevanja. Iz Floride Poznana Mr. in Mrs. Victor in Paula Kline, ki ste svoječasno bivala v Clevelandu, odkoder sta se preselila v Florido, sta prišla na obisk v Cleveland. Nastanila se bosta na domu Mr. in Mrs. Louis Furlan na 35525 Stevens Blvd., Willoughby, O., Mr. in Mrs. Furlan bosta odšla 19. junija na obisk rojstnega kraja v Cerknico in na Vipavo, kjer imata svojce. Prijatelji lahko pokličejo telefonično na WI 2-2390. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po ruznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One, Year — (Za eno leto)__________ For Six Months — (Za šest mesecev)_____ For Three Months — (Za tri mesece)_____ -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)___ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the PosA Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 NOVE MEZDE—NOVE CENE? Prejšnji ponedeljek je unija jeklarjev predložila jeklarnam svoje pogoje za novo delovno pogodbo, če naj ne pride do stavke v jeklu. Prva pogajanja so se začela v Pittsburghu, so se prekinila in se v sredo nadaljujejo v l^lew Yorku. Kje vse se bodo nadaljevala, nihče ne ve. Sedanja delovna pogodba preneha s 30. junijem. Jeklarji so zadnjo delovno pogodbo izbojevali s stav-ko, ki je trajala skoraj 60 dni. Spomnili se bomo, da smo takrat bili v vojni na Koreji in je takratni ameriški predsednik Harry Truman spravil jeklarne pod federalno kontrolo, pa je federalno vrhovno sodišče ta korak označilo kot protiustaven. Industrija jekla je začela s propagando, da bi zvišane mezde pomenile višje cene jeklu, pa ne samo jeklu, marveč zvišane cene sploh, kar da bi pomenilo inflacijo. Ker je jeklo važno za splošno narodno gospodarstvo, od strani industrije jekla načenjajo vsa gospodarska vprašanja, ki so v zvezi z vrednostjo dolarja, z drugimi besedami, nadaljuje se debata o inflaciji, torej manjši vrednosti dolarja, oziroma deflaciji, to je večji vrednosti dolarja. Trdi se, da je indeks cen v trgovini na debelo v tem letu že dvakrat poskočil.-Dalje, da se manjšajo privatne naložbe, da denar bolj rabimo, kakor pa da bi ga nalagali v denarnih zavodih. Ker je prihrankov premalo, in ker zahtevamo vedno več posojil, naj bi sledilo, da ne moremo posojila kriti z rednimi prihranki, v kolikor pa dajemo nad prihranki posojila, jih moramo dajati z manj vrednim dolarjem, to pa da vodi v inflacijo. Federalna in državne vlade trošijo. Trosijo za ceste, za šole in odkod denar, če ni prihrankov, kakor z zopet-nim zadolževanjem, kar zopet vodi v inflacijo. Jeklarne se zavedajo svoje važnosti. Sedanji obram-beni tajnik v federalni vladi Charles Wilson, ki je bil po-preje predsednik gigantske avtomobilske družbe General Motors, je bil, kar nam je še v spominu, vrgel v ameriški svet krilatico, da so interesi General Motors—interesi Amerike. Industrija jekla je vrgla sedaj v svet drugo krilatico, da, kakor je položaj v jeklu, misli se na cene jekla, tako je z inflacijo. Delavska unija je predložila celo vrsto novih zahtev, ki se materialno skupaj ocenjuje na 60 centov več na uro. Sedanja povprečna mezda jeklarja je $2.47 na uro. Tudi, če bi se končno sporazumeli na nekaj "dimesov" več na uro, bi to povišanje, recimo 30 centov več na uro pomenilo revolucijo v cenah jeklu, s tem pa tudi drugod. Industrija jekla na primer trdi, da bi deset centov več na uro .zvišalo za enoto splošne produkcijske stroške za $5, kar bi praktično pomenilo, da bi bil avtomobil dražji za $11.25 hladilnik za $2.50. Če bi bila mezda višja za 20 centov, bi bil avtomobil dražji za $22.50 hladilnik za $5. In tako dalje po vrsti. Recimo, da bi jeklarji dobili skupaj 60 centov več na uro, bi bil avtomobil, ki seveda rabi tudi jeklo, dražji za $67.50, hladilnik pa za $15. O inflaciji v zvezi z zvišano mezdo in višjimi cenami, so misli zelo različne. Uradni krogi v Washingtonu po eni strani odločno zanikajo, da bi bila kaka inflacija vseh višjih mezd nujna in te grožnje označujejo le kot strašilo. Ko pa gre za pogajanja, moramo imeti pred očmi staro kapitalistično pravilo in mi se v tem kapitalističnem svetu še vedno nahajamo, da kapital računa z dobičkom in ta je prvi. Vedno je prvo kako visoke bodo dividende delnic, ki so vložene v jeklarne. Vse drugo je stranskega pomena, prvemu cilju pa naj služijo vsa razpoložljiva sredstva, tudi "bav bav" z inflacijo. Kefauver je dejal q General Motors, ki je izkazala nad milijardo dolarjev čistega dobička v enem letu, da nekaj ni v redu. Po našem velja isto za jeklarne z ogromnim dobičkom. L. C. UREDNIKOVA POŠTA OTROŠKA KLINIKA V LJUBLJANI —V celoti slovesno izročena svojemu namenu Dne 18. maja je bila v Otroški kliniki v Ljubljani velika in prisrčna slovesnost: v celoti je bila opremljena in izročena svoje mu namenu vsa zgradba, ki s svojo najmodernejšo opremo lahko tekmuje z vsemi tovrstnimi ustanovami v Evropi. Če se pelješ s tramvajem po Poljanski cesti, se ti na vogalu, kjer tramvaj obrne na Ambrožev trg, nudi lep pogled na Vrazov trg z mogočno moderno stavbo Otroške klinike, pred katero je lepo urejeni, zeleni park ob Ljubljanici. Vsa stavba je v pravi okras Ljubljane in z vggeljem pogledaš na njeno belo pročelje, kjer pozdravi obiskovalca s številnih balkonov pravo morje živobarvnih cvetic. Na desni strani zgradbe stoji prebeljena nekdanja šentpetrska vojašnica. Starejši ljudje še dobro pomnijo tiste čase, ko so naši kranjski fantje v njej služili črnorumeni avstrijski monarhiji in eksercirali na njenem dvorišču, kjer je danes otroška klinika. Še bliže pa nam je čas, ko so med vojno na tem prostoru dan za dnem brneli avtomobili, ki so vozili v kasarno patriote, da so jih tam mučili, pa tudi ubijali. Vse to je danes mračna preteklost. Tudi danes brne avtomobili na tem prostoru. Pred novo otroško kliniko se ustavljajo avtomobili, ki pripeljejo tja naše bolne malčke. Se pravočasnimi zdravniškimi posegi in skrbno nego jim zdravniki kmalu vrnejo zdravje. Otroška klinika se je pred vojno in v prvih povojnih letih potikala po vsej Ljubljani, in iskala pribežališče, v raznih stavbah ob Gruberjevem kanalu in v Streliški ulici. Bolniške sobe 30 bile slabe, še slabši pa so bili drugi prostori in tudi roentgena niso imeli. Sedaj je konec temu. Na Vrazovem trgu stoji danes nova otroška klinika, ki lahko "prejme 310 bolnih otrok in 30 nater, ki doje svoje bolne otrobe. To je osrednji republiški ■■zdravstveni zavod, v katerem se zdravijo bolni otroci od rojstva pa do 14. leta starosti in to iz Ljubljane in okolice, iz Štajerske 'n Primorske ter iz Dolenjske in Gorenjske. Slovesnosti ob otvoritvi klinike so prisostvovali številni predstavniki ljudske oblasti, med njimi Vida Tomšičeva in podpredsednik Izvršnega sveta LRS Stane Kavčič ter mnogo zdravniki in zdravstveni delavci iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Slovensko izseljensko matico je na otvoritvi zastopala podpredsednica. Zima V r š č a j -Holy. Škoda, da je do tega časa prispelo na obisk v Slovenijo le še manjše število naših rojakov 'Z Amerike. Od teh rojakov, so зе povabilu Izseljenske matice, naj bi se udeležili otvoritve Otroške klinike v Ljubljani, odzvali tile rojaki; Mrs. Josephine Odar iz Cantona, Ohio, Mrs. Mary Rugelj iz Milwaukee-a, Wise., in zakonca Alpner iz West \4isa v Wisconsinu. V slavnostnem govoru je pred-•^tojnik klinike docent dr. Marij 'Ivčin pozdravil vse navzoče, noudaril pomen Otroške klinike ■'•a zdravljenje otrok tor izrazil željo, da bi lahko vsi tisti, ki so omogočili delovanje klinike in vsi tisti, ki so in ki bodo delali v njej, lahko izpolnili svoje častne in plemenite naloge in po svojih najboljših močeh pomagali pri zdravljenju najmlajših in tako koristili vsej skupnosti. Dalje, se je dr. Avčin, kakor drugi govorniki, s hvaležnostjo spomnil ameriških Slovencev, ki so z vehkimi žrtvami in velikodušnimi zbirkami pripomogli k tako moderni ureditvi klinike, saj so poslali v staro domovino za opremo klinike dragocene zdravniške aparate, v vrednosti 350,000 dolarjev. Delovni ljudje v Sloveniji so prispevali za zgradbo otroške klinike teške milijone, tako, da je z opremo vred vredna preko milijardo dinarjev. Dom zdravja otrok Tako je v svojem govoru imenoval Otroško kliniko docent dr. Avčin. To lepo ime tudi v polni meri zasluži. Po slavnostnem programu so si gostje lahko ogledali vse prostore na kliniki. Takoj ob vhodu na kliniko, vstopiš v veliko z marmorom obloženo avlo, kjer ima svoje mesto vratar. Otrokom v zabavo in tudi odraslim, ki čakajo, je v avli nameščen velik in lep akvarij, v katerem so živobarvne ribice, da ob njem hitro mine čas—in strah pred bolnišnico. Iz avle vodijo tudi lepe marmornate stopnice v posamezna nadstropja prvega krila hiše. Seveda so na kliniki tudi dvigala—darilo SANSa. V zvezi s temi dvigali mi je ostal v spominu ganljiv dogodek. Ko sem lani poleti spremljala na Otroško kliniko skupino naši rojakov iz Amerike, je bil med rojaki tudi Mr. Frank Japich, predsednik pevskega zbora "France Prešeren" iz Chicaga. Rojake je prijazno sprejel zdravnik klinike docent dr. Leo Matajc n jim ljubeznivo razkazal vso kliniko. Ko smo se ustavili ob ivigalu, je rojak Japich s solzami v očeh vzkliknil: "Ne morem Vam povedati, kako vesel sem, ko vidim ta dvigala, kako pravilno služijo svojemu namenu!" Povedal nam je, koliko sitnosti ■50 imeli pri nabavi dvigal, da so mere točno odgovarjale načrtom. To je le droben dogodek iz Dbiska rojakov na Otroški kliniki, ki pa se mi je vtisnil globoko v spomin, saj sem ob njem ponovno spoznala, s kako prave bratovsko ljubeznijo so naši rojaki zbirali sredstva in nabav-jali opremo za kliniko, v kateri požrtvovalno zdravstveno osebje /raca zdravje našim najmlajšim. To pot je kliniko razkazala našim rojakom zdravnica dr. Štefka Vandot. Nova klinika ima tri /elika krila. V prvem krilu so v dveh nadstropjih bolni dojenčki in nedo-nošenešSki (skupno 17 otrok), )b vsej dolžini tega trakta so verande, ki imajo dostop naravnost iz bolniških sob, tako da otrokom ne manjka svežega zraka in sonca. V tem poslopju so tudi sprejemni oddelek, mlečni laboratorij, specialna ordinacija za pregled srca z elektrokardiografom in možganov z elektroencefalo-»rafom. Tu so tudi uprava, ekonomat, ^prejemnica, prostori za zdravnika v sprejemni službi, notranjega dežurnega zdravnika, hiš no sestro, glavno sestro, Š3fg klinike in asistente, nadalje knjižnica, pralnica, kurilnica, 'garaža, mizarska in mehanična delavnica, centrala za kisik in avtomatična telefonska in signalna naprava, delo domačih itrokovnjakov. V drugem zveznem krilu so v n^lavnem laboratoriji, velik ront-genski oddelek in družabna soba za otroke, ki je razdeljena na tri med seboj vezane prostore, v katerih je učilnica in igralnica, V njej najdejo manjši predšolski otroci in tudi šolarji vse tisto, kar jim napravi življenje na kliniki čim bolj prijetno. Tudi šo- laje v tem krilu. V drugem nadstropju so tudi prostori za matere, ki doje svoje bolne otroke. Naši rojaki so bili pri ogledu klinike silno navdušeni in so venomer zatrjevali, da še v Ameriki nimajo kaj takega. Rojak Alp-ner je z obžalovanjem dejal, kako škoda, da si tega ne morejo ogledati vsi tisti rojaki, ki so največ prispevali za opremo te ponosne hiše in tisti, ki so vložili toliko truda v organizacijo in nabavo opreme za kliniko. Trdna smo prepričani, da bodo v teku let prišli na obisk v rojstno domovino tudi ti rojaki in si ob tej priliki ogledali stvari, za katere so žrtvovali toliko sredstev, svojega truda in časa. Predstojnik in zdravniki klinike lih bodo prav ljubeznivo sprejeli. V zveznem krilu je tudi lepa in sodobno opremljena predavalnica, ki služi študentom in učencem zdravstvenih šol za izobraževanje v otroškem zdravstvu. Sem prihajajo tudi gojenci višje ;n srednje šole za medicinske sestre, babice in bolničarji ter zdravniki k strokovnim sestankom. V ponos klinike je moderen laboratorij, v katerem je mogoče la hiter in zanesljiv način narediti vse preiskave, zlasti pa tudi tako, da je treba prav malo otrokove krvi ali možganske tekočine, za 10 do 20 krat manj kot po starih načinih in so izsledki prav tako zanesljivi. Možen je ves oregled krvi, blata, izpljunka, yode, možganske tekočine, plinov raztopljenih v krvi itd. In to s pomočjo aparatov, za katere so zbirali sredstva naši rojaki, širom Amerike. Brez teh dragocenih aparatov si ni mogoče zamišljati sodobnega labohđtorija. Zdravnikom in inženirjem—kemikom, ki delajo v tem laboratoriju so se iskrile oči od veselja, ko so rojakom razkazovali in razlagali funkcijo posameznih aparatov. "Res je prijetno delali v takem laboratoriju," so zatrjevali. Dalj časa so se rojaki tudi ponudili v rontgenskem oddelku, Zdravnik, ki vodi ta oddelek jim ie ljubeznivo pojasneval. Vse je udobno in smotrno: ima čakalnico, posebej za dojenčke in večje otroke, prostor za filme in arhiv, za zdravnika, za tehnika, ki dela z aparaturami temnico in prostor za velik aparat, ki ga je >voječasno prav tako, poleg dveh manjših poslal SANS. V rentgenskih prostorih je tudi majhna operacijska soba za tiste posege, ki so potrebni pred rentgenskim pregledom ali slika njem, da je le-to uspešno, n. pr. Dolnitev možganskih votlin z %rakom, vbrizgavanje kontrastnih snovi v žile, pregledi srca s kateri, itd. Poleg igralnice in šole je tudi prostor- za fizioterapijo, to za zdravljenje z gibanjem, masažo •n električnimi aparati. Predšolski otroci imajo tudi svojo otroško vrtnarico, ki se z njimi igra, jih uči pesmic in nastopov ter ročnega dela. Vse to pa namerava vodstvo klinike še poživiti z lutkami, kinom in. s prireditvami na svežem zraku—na vrtu in verandi—pozimi in ob dežju pa v igralni sobi. Skratka pri gradnji in opremi te klinike so mislili na vse, da bi sc otroci počutili na kliniki kot —doma! Tretje krilo zgradbe je najnovejše in tudi kar najbolj sodobno zamišljeno in opremljeno. V tem krilu so tri enote, vsaka za 50 otrok. V pritličju so prostori za otroke od prvega do tretjega leta, v prvem nadstropju od tretjega do štirinajstega leta in v drugem nadstropju za tuberkulozne otroke. Tu je tudi soba za socialno sestro, ki obravnava s starši vse njihove težave in skuša urediti otrokovo okolje tako, da ne bo v nobenem oziru škodljivo za otrokovo zdravje in normalen razvoj. Tu je tudi soba za otroke, za katere še ne vedo, ali so nalezljivo bolni, tako da je bolje, da ostanejo zaenkrat še izven osrednjega oddelka za otroke. Če zdravstveno stanje dovoljuje otrokom obiske, .otroci sprejemajo starše v sobah za obiske, ki so vse zelo lepe, različno preslikane, ena izmed njih je opremljena s pohištvom v starem slovenskem kmečkem slogu. Prav prijetne so tudi bolniške sobice, ki so poslikane v različnih n^ež-nih barvah. V vsaki leži po 4 do 5 otrok. Bolnim otrokom je v njihovih najtežjih dneh tudi v bolnišnici najlepše! Ob obisku Otroške klinike človek res nima občutka, da je v bolnišnici, marveč v prijetnem domu otrok, za katere skrbe z največjo odgovornostjo. Otrok tu ne pomeni zdravnikom samo številko, ampak polnega človeka. Samo droben primer. Po ogledu klinike je vodstvo povabilo rojake na zakusko, med katero se je razvil prav domač in prijeten razgovor. Rojakinje so pripovedovale iz svojega trdega življenja v novi domovini, o svojih otrocih seveda tudi, prijazna zdravnica dr. Vandotova pa jim je opisala življenje na kliniki. Kakšno skrb in pozornost posvečajo malim bolnikom zdravniki na kliniki naj osvetli ta primer. Otrokom, ki so slabi jedci in odklanjajo obroke, dovolijo zdravniki, da jim nudijo jedila, ki jih jedo najrajši. Nek mali bolniček dal časa ni maral nobene hrane. Ko ga je zdravnik vprašal, kaj bi si želel, mu je odgovoril, da take "knedelčke,' kot jih napravi njegova niamica. Ker otrok seveda ni znal povedati kakšni so ti "knede'čki," je zdravnik poklical njegovo mamico, da mu je v kuhinji na kliniki sama pripravila njegove ljubljeno jed. Ali pa drug primer, ki pove, kako važno je, da si zna zdravnik pridobiti pri otroku zaupanje. Bolniček s težko sladkorno boleznijo. Dnevno prejema točno odmerjeno d i e t i č n o hrano. Zdravnica pa se čudi, kako to, da preiskave krvi in urina še vedno kažejo preveč sladkorja. Odkod otroku kljub temu toliko sladkorja? Zdra^/nica je izkoristila vsak prosti čas in se posvečala temu bolniku. Z njim se je razgovarjala o njegovem domu, o igrah, o^stvareh, ki so otroka najbolj zanimale. S tem si je pridobila otrokovo zaupanje. In nekega dne ji je prostodusno izpovedal, da mu prijateljček iz druge sobe vsak večer prinese bon-bončke. Tako je bila uganka pojasnjena, zdravnica pa je lahko nadaljevala z zdravljenjem. Ne, otrok na Otroški kliniki, res ni samo številka! In še nekaj ! Za kliničnim poslopjem urejajo lep, velik vrt. Nasadili so travo, urejajo gredice, izkopali so poti in napeljali vodo. Postavljajo lope in urejujejo senčne nasade. Gradijo tudi bazen, da se bodo otroci poleti lahko kopali. Res, lep je pogled na vrt, z vrta pa pogled na Ljubljanski grad in na strme Kamniške planine. "Za nas pa je najlepši pogled na našo hišo, ki nam je vsem tako prirasla k srcu," pravi predstojnik klinike dr. Avčin. In povedal je resnico! Mila šenk. Nazaj "business" Tajnik oddelka za narodu" zdravje, šolstvo in socialno F litiko v federalni vladi je Mari®" Folsom. Folsom je reakcionare'-Upira se novi socialni politiki, bi se spremenil zakon Social Se curity, da bi šle ženske lahko J pokoj že z 62 leti, delanespos® ni pa bi imeli pravico do goto podpor že s 50 leti. Folsom da bi taka socialna politika več obremenila federalno gajno. O Folsomu je treba vedeti, je prišel na to mesto iz Kod« Co., tam je bil dobro plačan. peni nazaj na to mesto. Tudi slučaju, če bi bil Eisenhower^ novno izvoljen za amerišk®^ predsednika, se računa z vostjo, da Folsoma v bodoči ^ deralni vladi ne bo več, ker ® "business" več nese kot niško mesto v federalni vladi-* Senat bo na vsak način skleP®' o novem zakonu Social Securit)' ,V Washingtonu je politično pričanje, da bo tudi s podp<"^ republikancev ta zakon, kak" ga je že sprejela zbornica posl^ cev, sprejet. So republikah® senatorji, katerim gre za žep, ki ponovno kandidirajo, so jim potrebni glasovi števik^®^ ga delovnega ljudstva držav, katerih kandidirajo. Ne tok radi principa, kolikor za— torsko mesto. Politično zanimivo v državi Oregon gre v boju ^ mesto senatorja za hud boj sedanjim senatorjem МогзбЈ® ' ki je bil najprej republikanec, to-neodvjsen, postal pa j® registrirani demokrat; in/" bivšim tajnikom za notranja deve federalne vlade v Was^i^' tonu McKayem. , j V Oregonu so volili gg odbor in člane tega odbora je kar naenkrat pojavila Virginia Grant, ki je dobila sebe največ glasov. Virg'® Grant je bila nameščena v baru v Portlandu. Nikdar se udejstvovala v demokratskih 9tah, nikdar se ni potegovala kako važno politično mesto. to je resnica, da je Virginia Točena s Harryem Grantoi^' se je izdajal enkrat za advok^ drugič za trgovskega zastop" ka, pa kot tak ni bil nikjer P^ vilno registriran. ^ j Virginia Grant je stara in nastopa v sedanjem volili letu kot političarka, ki je nila na sebfe politično pozor'^^'jj in je v Oregonu v demokrata ' vrstah postala voditeljica. dni demokrat je so se po j glasovanja začeli spraševati je ozadje in vzrok, da je Virg"^'^ postala prvi politični fakto? . Oregonu. Niti ni za sebe prop®^, rala, niti se ni za njo zavze^ važni tisk, zmagala pa je-dobijo v ameriški politiki nejšo vlogo ženske, pa je ta ^ kriti politični čut planil na га enkrat samo v Oregonu? so DOBRE IN SLABE STRANI V Washingtonu pravijo, dobre strani gospodarstva se zida in se bo zazidalo v t^ ^ letu 42 milijard dolarjev: bodo znašale letošnje investi^' ^ v novih podjetjih 35 dolarjev; ker bo narodni do-^^ de k leta 1956 315 milijard jev; ker se zboljšuje stanje marjev in ker se je oživela t ' govina z rabljenimi avtomot>|. Slaba stran, ker je industry-I avtomobilov v stiski, ker je . tekstil, a glavno, ker je neprodanih zalog v industriji n splošno. %IN6 IN PEXIN2ANI POZIMI AA.v^x'iva. v iNUox STRAN 3 PEKING. kar . Sa imenujejo Pej-dijn, Ca" "s®vema prestolni- »lest zgodovini je to Jih kot eno najstarej- šele pa je postalo OkrL^ zavzeli Mongoli, tuy f 1282 je Kublaj-kan ki gg^ovil svoj dvor, v mestu, kom- dotlej imenovalo "po-Ј ®Pisov občudoval in Pojg^! ^ začenši od Marka govci . in pustolovci, tr-^^егпv osvajalci in H ^ vgnezdili v tem Valj niestu, ga občudo- Potah^^ ^^vali ob njegovih le-So gi ^^amenitostih, ali pa njegovih drago-Peifijj ■ vse ni pisal, da je bolj Л ^^j^everjetnejše, naj-tQegt ^^°SoČe in najbolj čudno Hejg^ svetu, da je najsijaj-ttiiv-i'v '^^jpestrejše in najzani-^jse mesto Kitajske. Marsi-k'^ da bi videl me- sltoj,..^ ostalo nedotaknjeno golj ^ 13. veka, ko so Mon-lijfg S^'^'dili v njem svoje tabo-privi . 3® bMa tudi glavna celj g^^°st Pekinga: da je ostal iio l^^^tja nespremenjen in da eto / ' da bo ostal takšen še sto let. ki ga dobi zdaj člo-spfg^ ^kingu, je, da je to mesto ^ivlio da izvira novo poijf.-?.^® niračnih in s patino preg/ zidov "prestolnice nad 8](g^ klicami" starega "božan-fiVojj^ ^^&rstva." Peking je v olij,^ ^^^hitekturi v glavnem dali ^^sto lice, ki so mu ga Žali ill ki so mu ga olep iz u ^GTji iz dinastije Ming in ^džurije "3.c 'judje. Ne toliko na zu ... so se v Pekingu spre- Hai / jo ' po živahnosti, ki so med te zidove, po kijig ® katerim obnavljajo Pe-ђ1ц^^ polagajo temelje nove-iiih zunaj njegovih zahod-Vzhodnih zidov. Novi „.^J^tarem Pekingu—to sta dve temeljni značilnosti kitajskega, glavnega mesta. To mu je hkrati ■ pritisnilo pečat enega najzanimivejših in najnenavad-nejših mest na svetu. Peking je pravzaprav edinstveno velemesto. V njem živi 2.7 milijona ljudi, čeprav ni mesto v našem, evropskem pomenu. Lega Peking se razprostira v najbolj severnem delu 700 milj dolge Velike kitajske doline, segajoče od Velikega zidu kakih 50 milj sevemozahodno od taesta tja do reke Jangcekjung. Samo delno lahko rečemo, da stoji ob vznožju gora, ki se začno z njegove severnozahodne strani, kakih 20 km daleč, polagoma dvigati. Peking je samo delno tudi primorsko mesto, ker je dobrih 100 km daleč od svoje pomorske luke Tjencina. Takšna lega in dokaj peščena in nerodovitna tla so vplivala na to, da ima Peking zejo ostro kontinentalno podnebje z vročimi poletji in hudim mrazom pozimi, čeprav stoji na isti širini z Neapljem ali Philadelphijo. Poletja so mnogo bolj vroča kakor v Beogradu, zima pa podobna beograjski. Jesen je lepa in dolga. Zdaj, pozimi, so noči zelo mrzle, dnevi pa skoraj brez izjeme sončni in prijetni, če ne piha veter. Pogosteje pa pihajo neprijetni in mrzli sibirski vetrovi (podobni naši "košavi"), ki vrtinčijo po zraku oblake drobnega peska. Čeprav je vsa dolina podvodna, je padavin v Pekingu zelo malo, sneg pa skopni hitro, tako da je zemlja zmeraj suha. Med zidovi in zunaj njih V prvi polovici 15. stoletja je dobUo mesto sedanjo podobo. Na temeljih mongolskega taborišča so zgradili velik zid, ki je ogradil prostor kvadratne oblike, obsegajoč 12 kvadratnih milj. V zidu je 9 vrat, skozi katera še zdaj hodijo ljudje v mesto. Zid je visok 20 metrov, spodaj širok kakih 15, na vrha pa 7 do 8 m. Na vratih so večnadstropni stolpi s strelnimi linami. Sredi tega ograjenega prostora se dviga nov, nekoliko manjši zid, zgrajen okrog bivšega cesarskega dvorca. Sredi dvorca pa stoji bivše Prepovedano mesto tudi kockaste oblike in tudi ograjeno s posebnim zidom. V tem najožjem prostora so stanovali cesarji in tu je potem nastal muzej zgodovinske vrednosti. Zunaj tega Prepovedanega gradu, med zidovi bivšega cesarskega dvorca, se dvigajo mnoge palače, v katerih so nekoč stanovali mnogi cesarski dostojanstveniki, kjer so stala upravna poslopja, v katerih je imelo prostore vojaštvo. Najlepši del mesta še zdaj zavzemajo vladna poslopja, parlament in druge upravne ustanove. Tu so tudi najlepši javni parki z umetnimi jezeri, ki se prelivajo po vsem notranjem mestu. Jezera so pravzaprav sestavni del gosto razpredenih prekopov, ki obkrožajo in ščitijo vse mestne zidove. Prepovedano mesto oziroma muzej meri dve kvadratni milji. V vsem cesarskem dvorcu so zdaj večinoma stanovanja. Ta prostor zavzema približno petino prostora znotraj notranjih zidov in je seveda gosto naseljen. Ves ta del se je imenoval prej "tatarski," zdaj pa se imenuje "severni". Na južni strani tega "tatarskega" mesta stoji tako imenovano "kitajsko" naselje, kajti Kitajci nikoli niso smeli stanovati v severnem delu, kjer so se bili utaborili in s katerega so upravljali deželo Mandžurci. Takšna razdeljitev na "tatarsko" in "kitajsko" mesto je že zdavnaj izgubila sleherni pomen, ker so se bili Kitajci, ki so trgovali z mandžursko vojsko, naselili celo za zidovi cesarskega dvorca. Ta južni del je enako velik kakor severni, njegova oblika je nekoliko drugačna, je tudi obzidan in ima sedem vrat in stolpov. Tu je še zdaj glavno tr-govsljo mesto in njegova največja znamenitost je trinad-stropni marmorni Hram neba, ki velja za enega najlepših in najdragocenejših spomenikov kitajske zgodovine in civilizacije. Strehe Vsako drugo mesto, tudi na Kitajskem, odkrije človeku podobo že od daleč in na prvi pogled. Peking pa nima ne trdnjav, ne cerkvenih zvonikov, ne stebrov, ne spomenikov, ne mina-retov, ne visokih stanovanjskih hiš. Izvzemši nekaj trgovskih ulic s trgovinami, sicer z zelo pestro in slikovito pobarvanimi strehami zlasti, v "kitajskem" delu mesja^ pogled ne seže z ulice dalje od golih zidov. Če prideš na odprt prostor na zidu, boš videl, da je notranjost zakrita z nekakšno zaveso. Če hočeš videti in čutiti lepoto Pekinga, moraš stopiti skozi ta vrata ali še bolje, vzpeti se moraš na umetni grič v severnem delu dvorca, na tako imenovani Premogovni grič. Tu so Mongoli pripravili veliko skladišče premoga, da bi ga imeli pri rokah v primeru obleganja. Pozneje pa so ga cesarji obgradili s prstjo in blatom iz prekopov, ki so jih kopali. To je zdaj park, ki se vzpenja v tefasah s petimi kras- let'S/E: REtOHio STATE PARKS т-шт SOHIO Q Port Greene Ville, at ^ eenvilie, Ohio, will be almost a place June 14, 15, Д as it was when General the Wayne built this fort on frontier of the base ■ back in 1793 as his pagjj the Indian Wars cam- Ca'tnii^ year the Boy Scouts an i! which annually draws ever Will iT' J "^creasing attendance, Whern^ "eld then on the site house ^ stockade and block-"Mad Anthony" s outpost marks one of the most historic spots in the United States. Here the Greene Ville Treaty was signed with the Indian tribal chiefs, August 3, 1795, by which the title of the present states of Ohio, Michigan, Wisconsin and Minnesota was transferred by the Federated Indian Tribes to our Government. A memorial marks the site of the Treaty signing, and the Ohio Historical Society maintains a 45-acre memorial State Park at this location where thousands visit the Altar of Peace each year. ............ ....................... i nimi paviljoni do 500 m visoko. Z njegovega vrha je veUčasten razgled na pekinške strehe, nedvomno najpomembnejši in najlepši del v kitajski arhitekturi, šele od tod opaziš tudi nizke dvonadstropne pozlačene strehe Prepovedanega mesta, katerega žive barve se prelivajo na zmeraj radodarnem pekinškem soncu. Iz tega gozda streh, največkrat iz sive, svetlikajoče se opeke, moli tu pa tam nekaj večnadstropnih novih poslopij, ki v Pekingu hitro pogajanjo iz tal. Na nekaterih vidiš tudi značilne dvonadstropne in zelo drage strehe, ki pa ne napravijo tako lepega vtisa kakor strehe na nizkih pritličnih cesarskih paviljonih in palačah. Mesto je pre-preženo z več glavnimi ulicami in cestami, ki vežejo sever in zahod z vzhodom. Te ulice so zelo široke in ravne, vtem ko je večina drugih ulic stisnjena med zidove tako, da se razvija promet po njih samo v eni smeri. Novi Peking Praznega prostora je v mestu zelo malo in na njem so že zgrajeni celi bloki večnadstropnih stanovanjskih hiš. Zaradi prenaseljenosti grade v novem Pekingu zunaj zidov, za zdaj v glavnem na zahodni in vzhodni strani. Na vzhodu so že zgradili novo indijsko mesto s tovarnami in delavskimi naselji, asfaltiranimi cestami, trgovinami in velikimi igršči. Delajo največ v tekstilni industriji. Na zahodni strani so zasnovali veliko in moderno mesto, ki naj bi segalo tja do 15 km oddaljenih vznožij gora, na katerih so cesarji zgradili krasen poletni dvorec z umetnim jezerom in griči. Univerzitetno mesto so že zgradili na tem prostoru, ki je ves preprežen z modernimi asfaltiranimi cestami. Če greš proti Poletni palači, prideš do razkošne stalne sovjetske razstave, zgrajene iz marmora po vzrocu Kmetijske razstave v Moskvi, do velikega bloka inštituta za druge narodnostne skupine na Kitajskem, do velike sodobne palače, v kateri stanujejo sovjetski strokovnjaki, ter do več drugih upravnih in stanovanjskih prostorov. Tu nameravajo zgraditi tudi novo diplomatsko mesto, toda tukajšnja diplomatska predstavništva niso nič kaj navdušena za to, da bi zapustila svoje velike in razkošne sedeže južno-vzhodno od Cesarskega mesta. Če greš od letališča (v bližini Poletne palače) proti mestu, vidiš čedalje jasnejše in očitnejše obrise bodočega modernega mesta. Tu je največ večnadstrop- Color TV Sparks New Lipstick A remarkable new lipstick that was originally created to meet the exacting demands of color television is now available to the women 01 America in a brilliant range pi nigh fidelity colors to make lips more vibrantly beautiful than has ever been possible before any lipstick. Called Hi-Pi, this sensational lipstick was originally created by Max Factor to meet the chal-lengng P^'ODlems posed in making lips appear glamorous before the critical eyes of the color cameras. Available lipstick colors appeared narsh, artificial looking and waxy before the sensitive color and, under the powerful lights, lipstick dried out, colors faded away and the smooth brilliant beauty of glamourous lips was lost. The industry handed Max Factor the task of creating lipstick that would meet these many problems. After months of creative research, the famous beauty authority discovered a new concept in color reproduction that enabled him to produce lipstick colors in a flattering new range of high fidelity tones. ' In solving the complexity of problems posed by this new medium, Hi-Fi boasts features that all women have always wanted in a single lipstick. Not only do the lovely new colors really stay on — without benefit of retouching — until ready to be taken off, but this lipstick requires no blotting or time for setting. nih stanovanjskih blokov enake oblike. Nekatere uprav-ne palače, ki jih tudi grade mnogo, se odlikujejo s klasičnimi kitajskimi strehami, postavljenimi na vsako krilo modernega in ravnega poslopja. To naj bi bil novi narodni slog v arhitekturi, a so izgradnjo teh streh s stolpi po vzorcu Cesarske palače zaradi ogromne podražitve gradbenih potrebščin opustili. Strokovnjaki so izračunali, da so porabili za 37 takšnih poslopij v Pekingu 5.4 milijona juna-nov preveč. Novi Peking naglo grade in dobiva z vsakim dnevom jasnejše obrise. —Vlado Teslić Preseljevanje redke divjačine v težko dostopnih višinah naših Rocky Mountains so doma divje koze in divje ovce—Rocky Mountain goats in Big Horn sheeps. Ta divjačina je redka, omejena na maloštevilne kraje in vsled tega postavno zaščitena. Pase se v skalnih strminah, za katere ne marajo niti domače ovce niti goveja živina; zato ta divjačina ne povzroča človeku nikake škode. Za to divjačino so se pred dobrim desetletjem začele zanimati državne agencije, v katerih področje spada nadzorstvo divjačine in ribolova, črede te divjačine so se le malo množile ali pa so se celo manjšale; to kljub temu, da so zaščitene. To je posebno veljalo za črede divjih koz. Bilo bi škoda, če bi te ponosne gorske živali izumrle. Eksperti so sklepali, da morda divjim kozam v omejenih področjih primanjkuje paše in se vsled tega ne množijo zadovoljivo. Iz neznanega vzroka pa se niso selile na bolj oddaljena pogorja, kjer bi bilo paše v obilici. Prej omenjene državne agencije so se torej odločile za poskusno delno preselitev teh lepih živali. Na primernih mestih sc jih ekspertni lovci z nastavljeno soljo zvabili v zamrežene zasede ali korale, kjer so jih določeno število poloviU in spravili v zaboje, katere so na hrbtih oslov ali mul ali na splavih odpremili do zasilnih letališč. Tam so jih naložili na letala in jih odpremili v oddaljene gorske revirje, kjer so jih izpustili. Začetni poskusi so se tako dobro obnesli, da so jih ponavljali leto za letom. Preseljene živali se na novih pašnikih zelo zadovoljivo množijo, najbrž vsled obilice paše. Danes je v naših zahodnih državah že kar lepo število novih kolonij divjih koz. Tako bo ta zanimiva divjačina našega severozahoda ohranjena, da jo bodo lahko poznali še pozni rodovi. S preseljevanjem divjih ovac so šele pričeli in se za enkrat še ne ve, kako se bodo tozadevni poskusi obnesli. —ERA, gla«Uo ABZ HIGHWAY ZOO The CHIMPANZEE This is the charađer who hangs on to the roof of the cor with his left hand while he drives with his right. This leads to all sorts of monkey business In traffic. Just why the big ape does this, no one has ever been able to figure out NATIONAl шт COUNCa VAS MUCI NADUHA? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolt-*en. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. HRVATSKA DRUŽINA želi dobiti v slovenski naselbini stanovanje s 6 ali 7 sobami; potrebuje 3 spalnice. Plača do $60 najemnine. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-6353 Oglašajte v Enakopravnosti POTOVANJE NAROČILA DENARNIH NAKAZIL IN PAKETOV Vsled množičnega potovanja v evropske države so parniki v poletni sezoni prenapolnjeni. Ako imate namen za letos obiskati svojce v domovini, imamo se priložnost dobiti za vas prostor na avijonih (letalih), ako se pravočasno priglasite za potovanje, DENARNA NAROČILA, p opijamo v vse evropske države po dnevnih cenah, ter za Jugoslavijo plačamo po 600 Dinarjev za vsaki dolar. DARILNE PAKETE z živili, kot tehnične predmete, pošiljamo potom najsolidnejše družbe (slovenske) "CITRUS "v Trstu, katera nudi najboljšo kvaliteto, ter naročila dospejo na prejemnike v teku 14 do 21 dni. Za nadaljna pojasnila se zglasite, kličite ali pišite na zanesljivo potniško pisarno. STEVE F. PIRNAT CO. 6516 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HE 1-3500 П I How much of this $40,000,000/000 pie belongs to you? • This year is the 15th anni- * versary of U. S. Savings Bonds, the greatest financial success story the world has ever seen. Since May, 1941, 40,000,000 Americans have saved $40,000,000,000 in Savings Tionds. That's an average of $1,000 per investor. Do you own your share? If not, you're missing out on a real " money-making opportunity. For every $1.00 invested in U. S. Series E Savings Bonds will pay yo. back $1.80 in 19 years and 8 months. What's more, every dollar invested in Savings Bonds is absolutely safe, not subject to market fluci tuation. And every dollar invested in Bonds earns you 3% interest, compounded semiannually, when held to maturity (9 years and 8 months). Plus the same good interest rate for an additional 10 years, should you so desire. Look ahead to tlie next 10 or 15 years and see what a regular investment in Savings Bonds will mean to you. A new home. A college education for your son. A retirement income. You owe it te yourself to start investing in Savings Bonds today — either on the Payroll Saving Plan where you work or at your bank. xAe bigger the slice of this $40,000,000,000 pie tJkat is yours — the belter off you'll be. IB YEARS OF MAKING DREAMS COME TRUE — THROUGH U. S. SAVINGS BONOS Tke V. S. Government does not pay for this advertising. The Treasuiy Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST f STRAN 4 ENAKOPRAVNOST Gustave le Rouge: HISTERIJA J ROMAN Nadaljevanje —Vrneva se pozneje, je dejala z naglasom, ki ni dovolje^val ugovora . . . Tri dni pozneje sta Misterija in Kennedy spet sedla v South-Mexico-Exppess. Toda niti v posadi, niti v San-Francisku nista ničesar zvedela o Lionelu Bradyju. Tretje poglavje. "Vesela Dolly." Kapetan Rattlesnake je izpil svoj šesti grog, potem se je začel zadovoljno sprehajati po krovu svoje ladje, ki se je imenovala "Vesela Dolly." Posrečila se mu je bila namreč naravnost imenitna kupčija. Znano je, da plačajo Kitajci vse, samo da jim bo telo pokopano v domači zemlji. Zaradi tega kulta domovine je nastala v Ameriki cvetoča industrija. Če se plača precej skromna vsota, prepeljejo gotove vrste podjetniki iz San-FVanciska v Kanton rakve v Ameriki umrlih Ki- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarbron 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN - RESTAURANT — Big opportunity. Well established. Including a 2 story building, 2 car garage, about 1 acre of picnic grounds with fruit trees, evergreens. 20 miles N. W. of Chicago, fast growing area. Old S'^ttlers Inn, Rosellft and Nerge iids., Roselle. LAwrence 9-5501 FLOWER SHOP — Established 5 years. N. W. G^o' location. $895.00 full price. Will train. Going business. ARmitage 6-8087 or PAlisade 5-9889 TAVERN — In heart of town — 4 rooms in rear. Good opportunity for right couple. Schiller Park. 9645 W. Irving Park GLadstone 5-4471 HARDWARE — Must be sold to settle estate. Forest Park. Newly remodeled front. Will help to secure lease. Reasonable offer accepted. FOrest 6-2503 or STanley 8-0791 BEAUTY SHOP — N.W. 18 years. 3 operators. Going business. Low rent. Sacrifice. NEvada 8-8954 or MErrimac 7-8644 HARDWARE — Established business. Very good location. Includes building with 4 stores, 6 apartments. EVerglade 4-3239 BAKERY with living quarters — Good equipment. Reasonable. Exceptionally good buy for couple. EUclid 6-2582 6804 Roosevelt Rd. __Oak Park. 111. GRILL — For sale oi* rent. S.E. Air conditioned. Fully equipped. Factory district. Across of High school. Near I.C. Illness forces sale. STewart 3-9112 BEAUTY SHOP — Living quarters. Northwest side. Reasonable. ALbany 2-6684 SCREW MACHINE MANUFACTURING PLANT — Bargain due to sickness. $10,000 to $50,000 for part or all. Owner. Hilltop 5-7541 FOOD SHOP in Villa Park — Comer location. Living quarters in rear. Established 25 years. Reason, retiring. Excellent opportunity. TErrace 2-4874 tajcev. Pred nekaj dnevi je bil kapetan Rattlesnake natovoril v svojo ladjo petsto rakev Kitajcev. Ko je bil na širokem morju, je dal potšenjakovič tovor pometati v vodo. Naravno, da je bil dobil prevoznino izplačano v naprej. Tako olajšana je "Vesela Dolly" odjadrala v malo kalifornijsko luko, kjer je naložila puške, repetirke in zaboje s strelivom. To je bilo došlo iz Nemčije in bilo določeno za nekega mehikan-skega diktatorja. Pri obeh kupčijah je kapetan zaslužil lepe denarce in vračal se je v San-Francisko po tretji tovor. Nikake skrbi ni imel; vreme je bilo krasno in pihal je ravno dovolj močan veter, da je njegova jadrnica delala dvanajst do trinajst vozlov na uro. Težko bi kdo našel bolj srečnega in bolj zadovoljnega človeka pod milim nebom, kot je bil v tistem času kapetan "Vesele Dolly." Kadil je smotko in gledal po obzorju okoli, prvič ker ni imel nobenega dela, drugič pa iz same navade. Naenkrat je v daljavi ene milje vzbudil njegovo pozornost čoln, ki je menda plaval narobe. Kapetan Rattlesnake se je vedno zanimal za ponesrečene ladje. Kadar je kako videl, je takoj zavozil k njej in včasih se je zgodilo, da si je nagrabil lep plen. * Ne da bi se požuril, je vzel svoj daljnogled, obrisal leče z velikim barvanim robcem in nato navil daljnogled na dotično razdaljo. Naenkrat je začel gledati z veliko pozornostjo in nato zapove-dal mornarjem, naj spustijo čoln v morje in naj dva moža naglo veslata k preobrnjenemu čolnu ter rešita potapljajoče se ljudi. —Veslajta kakor mogoče hitro, fanta! je dodal. Gre za uboge ponesrečence. V srce me boli, kadar vidim take stvari. Res, prerahločuten sem za pomorščaka ! Mornarjev, ki so dobro vedeli, kaj je z občutljivostjo kapetana Rattlesnaka, enega najhujših gusarjev v Pacifiku, ni ta načelna izjava prav nič zanimala. Naglo so spustili čoln v morje; krmar je prijel za krmilo, mornar pa za vesli in kmalu sta se toliko približala ponesrečencem, da sta mogla natančno razlikovati njih brod. —Kaj pa je to ? je dejal mornar. Dejal bi, da sta dve veliki ptičji gnezdi zvezani. —Da, je dejal drugi in dva ponesrečenca sta v enem gnezdu. —Odkod vraga sta mogla priti? Chicago, m. REAL ESTATE 3 MILES West of Wauconda — Nicely wooded subdivision on lake near new shopping center, schools, fast transportation. Ranch type. 3 bedrooms, nursery, paneled living room, tile bath, automatic heat, hot water, automatic washer and dryer, electric stove and refrigerator. Owner sacrifice $13,500. JAckson 6-4321 FEMALE HELP WANTED GENERAL HOUSEWORK — 2 children. New home in Glencoe. No heavy laundry or windows. Own room, bath and TV. Perma-ment. City references. Top salary. Call VErnon 5-3515 collect DOMESTIC HELP COOK — For family of 4 adults and be able to care for elderly lady. No housework. Go or share room. Near transportation. EUclid 6-8227 —Menda nista imela namena jadrati preko Pacifika v taki ladji? Požuriva se, zdi se mi, da se že potapljata. Napela sta vse svoje moči in čoln je letel kot ptica preko valov. Nista se motila: ponesrečenca, mlad mož in mlada žena, oblečena v čudno škrlatasto haljo, sla se že potapljala. Bila sta Naola in Lionel Brady. Nahajala sta se v svoji slabi ladji že skoraj dve uri na morju. Hudournik ju je bil tako naglo odnesel iz kaverne, da ni niti kapljica vode prodrla v notranjost. Potem se jima je pa naenkrat zdelo, da ju vodni tok ne nese več naprej, temveč da plavata mirno na enem in istem mestu. Ker sta bila hermetično zaprta, sta se v tem času skoraj zadušila. Zato je Lionel prerezal usnjati lanec, ki je držal obe pol-krogli skupaj, sunil v pokrov z •ramo in ga odstranil. Bila sta na sredi morja. Hudournik ju je splavil v močan morski tok, ki ju je naglo odnašal od obrežja. Razen tega je bila oseka in morska voda je drla od obali nazaj. ^ Bila sta tako srečna, da sta spet na svobodi in pod milim nebom, da v začetku niti mislila nista na nevarnost, v kateri sta se nahajala. Šele čez nekaj časa je Lionel spoznal silno nevarnost položaja. Njiju slaba, okrogla barka ni imela niti vesel, niti krmila, niti jadra. Tako je bila na milost in nemilost zročena valovom. Dru- gega jima ni preostalo, kot čakati. Lionel je sicer skušal napraviti jadro na ta način, da je svilo padala napel med svoje roke. K nesreči pa je veter pihal v smeri od obrežja sem in tako je moral opustiti ta poskus. Le ako bi začel pihati nasprotni veter, bi bila dana možnost, da se rešita na obalo. —Za zdaj se ne da ničesar storiti, je dejal Lionel nfestrpno. Naola je molčala. Nekaj časa sta s slastjo udihavala sveži morski zrak in se prisrčno poljubljala. Naola je bila presrečna, da je poleg Lionela. Imela je tako zaupanje v njegove zmožnosti in njegovo energijo, da ni izgubila niti za trenutek svoje mirnosti. —Nekaj že najdeš, da se rešiva, je dejala smehljaje. On pa ji je skušal odkrito pokazati, kako zelo obupen je položaj. Tako je pretekla ura. Naola je naenkrat opazila, da morska voda pronicava v notranjost skozi spleteno vrbje. To je bila strašna nevarnost. —Potopiva se, je zakričal Lionel obupno. Voda udira vedno bolj, in da bi dosegla obrežje plava je, ni niti misliti.' Naola ni odgovorila, le obupno se je oklenila Lionela in ga kakor blazna poljubljala. —In pomagati ne morem, je ponavljal Lionel in v svoji onemoglosti stiskal pesti. V tem trenutku mu je Naola, ki je imela boljše oči kot on, pokazala z nemo kretnjo, sivo točko na brezmejni morski gladini. Make That Last One For The Road Coffee" Javne Mansfield, star of Broadway's hit play "Will Success Spoil Rock Hunter" advises in this picture "Make that last one for the road COFFEE!" Miss Mansfield is posing with the "biggest coffee pot in the world," especially provided for the summer vacation safe-driving campaign by the International Silver Company. In 1955, according to statistics compiled by The Travelers, in- fiurance company, 87,800 persons 08t their lives as a result of auto- mobile accidents — 2,300 more than In 1954; 2,158,000 were injured — 19,800 more than in 1954. With more automobiles on the road in 1956 than in any previous year, the number of accidents on the highways seema likely to increase unless the public responds to the many cautions by authorities and civic organi« zations urging safe driving. i Miss Mansfield posed for tho picture above to contribute her part in the safety campaign.. v THE *^sitb op the trewy . signing, located near the town i- square in greenville. ^feo'VT , FOLLOW wese _ ^[ CWDEPOSTSTO yomiuRBf THE TREATY OF GREENEVILLE WAS | negotiated on august 3,1795 by .Mai> Anthony Wayne I AN D 1,100 INDIANS, CHIEFS,AND SACHEMS. THE INDIAN WARsj WERE OVER AND P|| (REIGNED ONT#Fmifl0 —Ladja! je vzkliknil. —Vidiš, da sem storila prav, da nisem obupavala. —Na žalost se zelo bojim, da naju ne zapazijo, ali pa da nama pridejo prepozno na pomoč. Čeprav ni imel dosti upanja, je vendar odtrgal kos padala in začel ž njim mahati. Ob enem je več strelov izpalil iz svojega browninga, skratka, uporabil je vse znake, ki so v takem primeru običajni. To je bilo v onem trenutku, ko ju je opazil kapetan Rattlesnake. Med tem se je voda polagoma dvigala v notranjosti čolna in dosegla že skoraj polovico. Lionel je obupno mahal, mornarja sta pri veslanju napenjala vse svoje sile, toda voda je naglo naraščala in teža obeh ljudi je porivala ladjo proti dnu. Naola je bila že do pasu v vodi. —Utopiva se, predno pridejo do naju, je rekla žalostno, udana v svojo usodo. —Ne, ji je odvrnil Lionel. Plavala bova toliko časa, dokler ne dospe čoln do naju. Ne boj se, jaz te bom držal nad vodo. Naposled se je pod njuno težo čoln udal. Lionel je prijel z eno roko Naolo in začel plavati, čutil se je dovolj močnega, da vzdrži do prihoda mornarjev, toda naenkrat se mu je zdelo, da vidi v valovju teme, svetlikajoče se hrbte somov, ki jih kar mrgoli v onih krajih, če bi ju le eden napadel, bi bila izgubljena. K sreči pa je bila njegova bojazen neopravičena in deset minut pozneje sta že sedela v čolnu, ki ju je pripeljal na "Veselo Dolly," kjer ju je sprejel kapetan Rattlesnake. Med tem ko sta se mu prisrčno zahvaljevala, se je stari gusar na tihem spraševal, kdo bi pač bil ta parček in odkod prihaja. —Kapetan, je dejal Lionel, dovolite mi najprej, da se vam prav iskreno zahvalim. Dodati vam pa moram, da ta zahvala ne bo obstojala samo iz praznih besed. —S kom imain čast govoriti? je vprašal Rattlesnake kar najprijaznejše. —Jaz sem Lionel Brady iz San Frančiška. Znameniti yachtman? je dodal kapetan spoštljivo. —Da. —Dovolite mi, da se vam tudi jaz predstavim: Kapetan Geor-gie Borrow, bolj znan pod ljubkim imenom Rattlesnake (kača klopotača). —Imeniten slučaj! Smatrajte naju, mojo zaročenko in mene, za plačujoča potnika. Razen tega vam, ko pridemo v San-Francisko, izročim vsoto tisoč dolarjev, ki jo razdelite moštvu, in posebno nagrado za mornarja, ki sta prišla s čolnom. Rattlesnake ni vedel, kaj bi počel od veselja: sreča mu je prinesla dva plačujoča gosta in razen tega je rešil Bradyja, ki je bil član najboljše družbe v San-Francisku, kar da njegovemu omajanemu slovesu spet nov sijaj. Radi lepšega se je nekoliko branil, češ da je njegova navada, da od ponesrečencev nikoli ne zahteva niti pare, končno pa je sprejel vse, kar mu je Lionel obljubljal. Znano je čitateljem, da je bil kapetan Rattlesnake stalen gost v "Železni hiši" in član tajnega udruženja Mygalov, toda za Mi-sterijine skrivnosti ni vedel in ni mu bilo znano, da šta si Misterija in Lionel nasprotnika. Misterija bi se bila silno začudila, ako bi bila zvedela, da je Bradyja rešil ravno eden članov njenega udruženja. Kapetan se je hotel pokazati čim najuljudnejšega napram tako bogati in znani osebi, kakršen je bil yachtman, in dar je obema ponesrečencema na razpolago svojo kabino. Preskrbel ^ vse, kar sta potrebovala: sve perilo, obleko in hrano. Lionel je slekel svoj ргешо^ ni usnjeni jopič in se obleke mornarja. Z zadovoljstvo® ^ zapazil, da ni izgubil svojih in da je še vedno v posesti c ^ nega hieroglifskega papirja. ga je bil ugrabil Misteriji prav- zaprav ni vedel, kaj naj ž njim, a ko ga je dal posU^j|'' ga je skrbno spravil v listnic®- Med tem, ko je tako svoje stvari, se je bila y vlegla v kabini v posteljo in koj zaspala. Naslednji dan se je bila že sto popravila od prestanih s nih dogodkov. Kapetan R® ^ snake je našel na svoji ladJi ^ boj, poln ženskih oblek in ^ |j je lahko Naola dostojno in vrgla proč svojo škrlatno Ijo. # Odeta v črno obleko se la še lepša kot v svečeniški Lionel se je vedno bolj ni skromnosti in njenemu mu vedenju ter bil vedno zadovoljen. —Odpotoval sem, da zaklad, je dejal smejoč se in v resnici se vračam z # dom. Pihal je močan jugo-zap^^^ veter in "Vesela Dolly" la z vsemi, jadri v smeri P San-Francisku. Lionel m ^ sta sedela drug poleg - . j, in z zanimanjem gledala ^ ki so se premetavali P® ^ gladini in sledili ladji. ^ Čim bolj pa so se pribli^^^. ameriški obali, tembolj јб P° jala mladenka nemirna. ^ —Stopim v svet, ki ga irij®' znam, je dejala pogosto. ^ me boš predstavil svoji® P' tel jem? Tisočkrat se osm' svojim vednjem, in velik® d#®' avojim veunjera, m tvoje prijateljice, se bodo ii" vale iz uboge Indijanke! (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, je umrla naša ljubljena teta Mary Stupar ] rojena ŠUME (preje poročena ŠPEC-BAJT) da 1881 ki je previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni preminila v bolnišnici dne 8. maja 1956. ____Pokojna je bila rojena dne 29, junija 1881 leta v Javorju, Šmartno pri Litiji. Pogreb se je vršil dne 12. maja iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi v cerkev sv. Vida m po opravljeni slovesni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Calvary, kjer je bilo položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor Cimpermanu in Rev. Joseph Varga, ki sta pokojno previdla s sv. zakramenti, jo obiskovala v času bolezni ter asistirala pri pogrebni sv. maši. Prav iskreno se zahvalimo Rev. Louis Bazpiku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge jragrebne molitve ter za spremstvo trupla iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev in rož, ko je pokoj niča počivala na mrtvaškemu odru, ter ji tako izkazali zadnjo čast. Dalje iskreM hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokoj nice. Enako lepa hvala tudi vsem, ki so darovali za dobrodelne'namene pokoj niči v spomin. Naša iskrena zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ter tako mnogim omogočili, da so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Zahvala Iwdi izrečena vsem, ki so prišli pokojnico kropit ko je počivala"!!? mrtvaškemu oaru, ter molili za mir in pokoj njene duše. Posebno se še zahvaljujemo onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter spremili pokojnico na pokopališče. Lepa hv^a članicam društev: Marije Magdalene št, 162 K.S.K.J., sv, Ane st. 4 S.p.Z., Slovenke št. 137 S.N.P.J., Oltarnega društva sv. Vida in krožka st. Z i^ro^esivnih Slovenk za izkazano zadnjo čast pokojnici kot tudi za vso pomoč in naKionjenost v času njene bolezni in smrti. Hvala lepa tudi pogrebcem. ki so nosili krsto pokojnice. Prisrčna hvala Mary Kuhel iz Newburgha in Zofiji Halilagič za pomoč v času bolezni pokojnice. vodstvo Enako hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za tako vzorno Ivo pogreca m vso poslugo, ki so nam jo dali v tem žalostnem času. Hvala lepa za Izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno, ter za vso pomoč, ki smo je oni železni ob smrti naše drage pokojnice. Končana je Vaša zemljska pot, ljubljena teta. Počivajte v miru in lahka naj bo Vam zemlja ameriška, duša naj pa uživa večno veselje pri Bogu v nebesih. Na svidenje nad zvezdami. žaluje JENNIE FEMC. MARY ROMICH. ROSE SCHUMA. ALBINA SCHUMA. SISTER MARY CARMELITA, AGNES COLELLA in DOROTHY McGUIRE. nečakinje RUDY, VINCENT in PHILIP SCHUMA. nečaki Cleveland, Ohio, dne 5. junija 1956.