Obseg: Valjenje jajec Vprašanja in odgovori. Na občni zbor v Ljubljano! Zemljepisni in narodopisni obrazi T) Matica Slovenska." Trgovinska in obrtna zbornica. Govor poslanca Šukljeta. NaŠi dopisi. Novičar Gospodarske stvari Valjenje jajec. SDomlad je nastopila, vsa narava se oživlja iz trdnega zimskega spanja. Tudi na kmetskem dvoru opazujemo živahneje kretanje med domačimi živalimi. Ker je o velicih domačih živalih ta list uže marsikaj zanimivega povedal, hočem danes razpravljati neki drug predmet, o katerem sem prepričan, da bode najbolj našim pridnim gospodinjam ustregel. velikim veseljem nabirajo skoro uže poldrugi mesec kokošja, račja, gosja in druga jajca ter rade kaj » _ _ o tem pripovedujejo svojim znankam. Marsikatera kokoš podložila po 16 jajec, oziraje se na velikost kokošino. Najzadnja, Upati je uže začela -kločiti1*, in gospodinja 12 torej najsvežejša jajca je bila odbrala v to svrho sme torej, da se bode, ako jih bode skrbno negovala na primernem » ne presuhem mestu morebiti v kakem zaboji, kateremu se je na sprednji strani napravila zadosti velika ljuknja, da more kokoš skozi njo ven in noter hoditi, in katera njo in jajca varuje mnogoterih nezgod — iz vsacega podloženega jajca izvalilo pišče. Ali žalibog, da je tu mnogo, premnogo prevare. Od vseh (12—16) jajec izvali se končno morebiti kakih piščet, vsa druga jajca pa so le „klopotci u Ne oziraje se na to, da se marsikatera jajca po mnogoterih nezgodah pokvarijo, in se začeto razvijanje novega življenja pretrga, premuogokrat je vzrok klopot- cem to, ker jajca niso bila oplojena. Vzrokov tej prikazni mi ni treba daleč iskati. Število kokoši na enega petelina je navadno preveliko > kajti 5—6 jih je popolnoma dosti, ako je petelin dober za rabo. Ako pa ne ustreza popolnoma svoji nalogi, naj se odstrani prej ko prej. Ko smo kokoši jajca podložili, zabeležimo si na primernem mestu, morebiti v „pratikiu, ali pa na zaboji » v katerega smo kokoši podložili, dan in število jajec. Kadar preteče dni, oglejmo si zvečer jajca z malo m pripravo, katero imenujemo „ j a j č j e zrcalo" (glej pod. 33.). Ako vložimo v čašico tega zrcala jajce po konci stoječe ter postavimo to majhno pripravo tik pred luč najbolje pred gorečo svečo — opazimo šesti ali sedmi večer v sre-dini jajca neko temno piko ki se premika, in od katere razprosti- žile na mnogo strani (glej pod. 34.). Tako jajce je oplojeno. Ako pa ne moremo Podoba 34 Podoba 35. se rajo pike opaziti, Poduba 33. in se nam vidi jajce prozorno, ali ima nekak teman oblak v sredi (glej pod. 35.), vemo gotovo, da tako jajce ni oplojeno, in ko bi je pustili pod kokošjo, napravil bi se klopotec iz njega Odstranimo torej vsa neoplojena jajca takoj ? Ker Kako pa izpoznamo, je li jajce oplojeno ali ne ? jajce ni še pokvarjeno, porabi se lahko še za kuho, ozi Kaj lahko. roma za hrano mladim uže izvaljenim piščetom tako Mm /iV v • \ } \ . r y>< '-i \v -'-'V" > a** - . "-"t v. t \ w Vr -t - f 182 je nevarnost, da bi ubiti odstranjena. klopotec okužil druga jajca, ali pa z vrelim lugom, in kmalu bodo izginile. Tudi živo apno, če ga v mravljišče natresemo in potem z Kdor je imel kdaj priliko uporabljati to malo a vodo pogasimo, pomori mravlje. Ako pa ne morete prekoristno pripravo, nikdar več je ne bode opustil; gnezda najti ali ne morete do njega tedaj ni drugega razen tega pa je tudi jako zanimivo tako opazovanje, in pomočka, nego da mravljam nastavite kako vado in jih prepričan sem, da bodo gospodinje uže težko pričakovale pokončujete sproti. Za vado vzemite od pečenke kost, šestega večera, ko bodo mogle z zrcalam ogledovati katere se tu in tam drži še malo mesa. To polo- podložena jajca. Pripetiti se pa more tudi, da se življenja žite na mesto, kamor mravljinci najbolj zahajajo. Kmalu nit malemu bitju po nekolikih dneh pretrga. Treba je jih bode vse črno na kosti, takrat jih pa hitro poparite. torej zopet 14. ali 15. dan ogledovati jajca. Ako je To ponavljajte tako dolgo, dokler se nadležnežev ne jajce temno neprozorno, tedaj je skoro gotovo živo pišče rešite popolnoma. Namesto kosti rabi tudi dobro košček v njem, ako pa se kaže tačas prozorno, vemo, da se je gobe, Katero pa treba prej namočiti v oslaj razvijanje novega bitja prenehalo; zato odstranimo taka jajca j da more kokoš ostale tolikanj bolje greti. sni vodi. ^^ *j Vprašanje 50. Kašo bi bilo .mogoče z vrta odpraviti polže? Pojedo mi vse, kar vsadim v vrt. Vsaki da jih Kdor si hoče tako pripravo na preprostejši način napraviti, more si jo narediti tudi iz trdega papirja, se-ne bode tako dovršena, kakor je opisana. J. Lenarčič. pobijam, pa vse nič ne pomaga. (Fr. Ks. Kr- v Pre monturi). Odgovor: Proti polžem imamo več pripomočkov. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 47. Dobil sem od nekod več vino je pa gosto in grenko. Videti je ? da je vina. uže To bilo zdravljeno a ne ozdravljeno. Je mogoče to vino oči stiti in Banjiloki). narediti je zdravo in pitno ? (A. K., učitelj v Odgovor: Iz tega kratkega popisa, zlasti pa ako sami ne vidimo in ne pokusimo vina, ne moremo izpo- utegne biti zavrelica znati bolezni ašega vina. Vino ali pa je bomfasto. Ako je vino uže zavrelica, ni drugega storiti, nego je proč zliti. Ako je pa vino bomfasto, tedaj prilijte na vsak hektoliter vina en kilogram najfinejšega olja ter vse skupaj dobro premešajte, da se Na gredice ali lehe, koder polži delajo kvaro, razpolo-žimo zvečer razrezanih sladkih jabolk, koscev korenja ali buče, salate, kapusa; spomladi, ko ni še tega ali onega, dobre so tudi zvečer obeljene vrbove šibe. Vse to zvabi množino polžev, in zjutraj zgodaj jih lahko poberemo. Kokoši, zlasti pa race jih jedo jako rade, zato nekateri tudi spuščajo race za rana na vrt, da pobirajo polže. Po vrtih sade lepo cvetico cesarski tulipan (fritillaria imperialis), ki tudi zelo pokončuje polže. Polži jo namreč prav radi jedo, potem pa od nje poginejo, ker je strupena. Ako imate to rastlino, razrežite jo na kosce in pomečite jih po gredah. Zjutraj, predno solnce posije, ali pa zvečer po solnčnem zahodu, potresite po tleh pepela, apna, gipsa; ali če tega ni, pezdirj ali saj Polži lazeč prek olje kolikor le mogoče razdeli po vsem vinu. Potem pustite vino pri miru, in kadar pride vse olje na vrh, pa pretočite vino v snažno in zdravo posodo. Ako je bilo vino bomfasto, izgubi potem duh in grenkobo. Olje ne dobi nikakeršnega duha in je še vedno rabno. Vprašanje 48. Naznanite mi ali svetujte mi j dobim knjigo, ki uči, kako zdraviti živino? (V. Nemškem Rovtu). Odgovor: Knjigo »Živinozdravništvo", katero v je spisal dr. S. Strupi, doboste v Ljubljani nikovih naslednikih za 1 gld. 80 kr. pri Blas takih reči, ranijo si mehko in jaso občutljivo kožo in potem poginejo, ali pa se, izgubivši mnogo slin, suše, da ne morejo naprej, ter jih soince opali in pomori. Najbolje in najgotoveje pa bodete polže zatrli, ako zjutraj ali zvečer potresete železnega vitrijola, ki je nekaka zelenkasta sol in se po ceni dobi. Vitrijol stolcite v kolikor mogoče droben prah, pomešajte ga z najdrobnejšim peskom in potem ga trosite po gredicah. Najmanjši v prašek te soli umori gotovo največega polža, ako pade nanj, kajti zaje se mu v kožo, in taka rana je vsakemu polžu smrtna. Tudi navadna sol je neki dobra, ako ni vitrijola. Vprašanje 49. Prosim vas, povejte mi 5 kako bilo mogoče iz hiše spraviti mravlje. Povsod jih je polno po hiši, kamor se obrne človek, onesnažajo vse in so se spravile celo na piščeta. (Fr. Ks. Kr., župnik v P. pri P ulju). Na občni zbor v Ljubljano! zadnji številki našega lista smo prijavili vabilo glavnega odbora na občni zbor c. kr. kmetijske družbe Odgovor: Kako mravlje preganjati, imamo mnogo kranjske, ki bode v četertek 14. junija 11 navodov, a vendar je laže navod dati nego mravlje pre- v mestni dvorani v Ljubljani. gnati. Kaj pa je dopoludne občni zbor Najboljša so tista sredstva, katera ne le da od ganjajo mravlje, ampak jih tudi uničujejo, ker njih kakega društva? Občni zbor je shod vseh udov, katerim poroča od njih voljeni odbor, kako je deloval in izpol- vztrajno rabo odkrižamo se sčasoma vendar teh nad- njeval vsled izvolitve prevzete dolžnosti; navzočni udje ležnih gostov. Ako zasledimo mravljinčje gnezdo, parimo je zvečer > po- ko je vsa družina doma, 8 kropom pa sodijo o delovanji odborovem ter mu dajejo nasvete, oziroma ukrepe, po katerih naj se družbeno poslovanje 183 v prihodnje ravna. Poročilo o delovanji svojem je glavni odbor uže izdal tiskano. Iz tega poročila je razvidno, da je odbor vestno izpolnjeval dolžncsti svoje, kar izpričuje ogromno množenje udov in pa vedno veče zaupanje naših kmetovalcev v to prekoristno družbo, ki je prva in najboljša zastopnica kmetijskih koristi v deželi. Družba izkuša s svojimi skromnimi močmi povsod pospeševati kmetijstvo, zlasti pa odstranjevati zapreke, ki ovirajo hitrejši razvoj umnega kmetijstva. Koliko več bi lahko družba še storila, in sicer dostikrat brez nobenih stroškov, a ker o največih nedostatkih niti poročila ne dobi, zato ne more ničesar ukreniti. Pridite na občni zbor, kmetovalci! Tam povejte možato in brez strahu mnenje svoje, in storili se bodo potem primerni, pametni in pravični ukrepi, ki jih bodo na odločilnem % mestu gotovo uvaževali. Kolikokrat slišimo po deželi govoriti: Mene volite v deželni zbor, jaz jim bodem uže povedal, kaj je kmetu potrebno! No, v deželni zbor ni tako lahko priti, a na občni zbor more priti vsak kme- ■ tovalec, saj je dolžnost vsakega zavednega gospodarja, da je ud kmetijske družbe. Na občnem zboru ima vsak ud priliko nasvetovati, kar bi utegnilo koristiti kmetijstvu naše dežele sploh. Verjemite, kmetovalci, da pride vsak Podučite stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaro sla v. 79. Velikani v pernatem gozdu. Pri dvorcu Niirenbergu v Bavarskej stoji lipa o katerej vele, da je 700 let stara, in jo je vladarica Kunigunda zasadila. Kako je ta lipa v velikej spričuje nam to, da so okoli nje postavili štiri kipe predstavljajo Bavarsko, Švabsko, Virtemberško in rolsko. časti ki > j Ti Pri Freiburgu v Svicarskej imajo lipo, o katerej se zna za trdno, da so jo zasadili 1476. L, da preslave zmago Maratovo. V obseg meri drevo 5W/ burga se nahaja še ena lipa, o katerej pripovedajo Blizu Frei da je bila na uže 1476 radi svoje veličine in sta visim primeren ukrep občnega zbora po svoji naravi do visoke vlade ali pa do deželnega zbora. Glavni odbor potem uže skrbi, da se družbeni ukrepi uvažujejo in po mo- rosti. V obsegu meri 12"/, in visoka je 24"/ treh metrov gre deblo v dva velika vrhova, in leti v pet novih, ki so jako vejnati. Pri Beyruthu v nekem dvorcu merila v obsegu dobrih 13"/, pa se je polomila je več. Največe poznata lipa raste dandaues pri cerkvi je stala lip ki je in ni gočnosti tudi zvršujejo. Saj so med družbenimi odbor- v Kadlcu blizu Draždan. Vele, da ima v obsegu 21^ niki štirje deželni in en državni poslancev. omenja da je bilo v Litvanskej mnogo Ali občni zbor ima se mnogo drugih nalog, ki so so imele v premeru po 27^, ali 80 zaznamovane v družbenih pravilih. Letošnji občni zbor pa bode vrhu tega imel še prevažno nalogo sklepati o novih pravilih, katera imajo podloga biti prihodnjemu delovanju kmetijske družbe. Endlihar gorostasnih lip jih spodkopali. Stare so bile po 815 let, kakor je pre- računil po letnih kolobarjih. Oreh tudi dolgo raste, in se razvije do gorostasne veliči izlasti ob črnem in sredozemuem morj Pri Kdo naj se pa udeleži občnega zbora? Vsak Balaklavi na Krimu stoji orehovo drevo, ki v enem letu ud, obrodi po 100.000 orehov. De Candolle ima količkaj prilike in utegne tist omenja dan priti v napravljene od oreha jo je videl pri nekem ploče, gradi Ljublj ano. Dolžnost naših družabnikov ni le, da redno telju. Ploča ta je bila široka in drevo je po vsem plačujejo letnino, ampas tudi da pomagajo po svoji tem moralo staro biti 800 let. Vele, zmožnosti družbi do uspehov. In tudi mnogobrojna ude- derik III. da je kralj Fri- 1472. ležba na občnem zboru pomaga družbi! napravil sijajen Kaj rekel obed pod tem go rostasom. deželni zoor ali vlada, ako glavni odbor predloži ukrepe ki je štel komaj 30 udov? Rekli bi: občnega zbora, južnih krajih evropskih raste plata tako pičlo obiskan občni zbor ne more izraževati mnenja kmetovalcev cele dežele. In prav bi trdili. Drugače je pa, ako se občnega zbora udeleže udje od vseh strani dežele naše na stotine, kajti potem so ukrepi njegovi dokaj veljavnejši, ker izražajo želje kmetijskih zastopnikov vse dežele. Udeležba na občnem zboru naše družbe je od leta do leta obilnejša, in tako se smemo tudi letos živahne udeležbe nadejati. Pokažite zatorej kmetovalci, da vam je mari svojega stanu in da ste pripravljeni z združenimi močmi sami si pomagati. Zato vas pa pridi obilno število na občni zbor 14. junija. tudi dosti potov gorostasna. Plinij pripoveda, da je za njegovega časa rastla v Liciji jako glasovita platana. Deblo je bilo votlo, in sama votlina je imela v obsegu 27 mj vejnata krošnja je bila videti od daleč kot šumica, in pokrivala je s senco svojo ogromen prostor 9 Licinij Mucian, namestnik ondotni, dal je nek pot v tej volini gostbo platane, ki 18 osebam. Plinij omenja še druge jo je našel cesar Kaligala v okolici Velitra. Veje tej platani so se bile tako razvile in povesile, da tem je bilo pod drevesom kakor v zelenej votlini, hladu je napravil cesar gostbo 50 osebam. Bilo je toliko prostora pod vejami, da so se mogli vsi po volji vsesti in tudi robovi, ki so stregli, imeli so še dovelj prostora. Tudi v Arkadiji je stala platana, katerej so veleli Menelajeva, češ, da jo je sam Menelaj sam zasadil 9 preden je odšel na trojansko vojsko. * 184 Najpoznatnejša in najgorostasnejša platana je dandanes blizu Carjegagrada pri vasi Bujukdere na Bosporu. Glasovito to platano nam je opisal Martins v svojem potopisu. „Botanik ne more iti brez zanimanja mimo glasovite platane, ki raste pri vasi Bujukdere. To drevo nazivajo platano Gottfrieda Bouilonskega, ker je on, kasor veli pravljica, počival pod njo. To je najgorostasnejše drevo, kar sem jih videl jaz. Prav za prav to ni eno samo drevo, devet debel se je sprijelo in zrastlo v tri skupine. Do najvišega vrhunca krošnje bi bilo 60*y. Nekaj vej je suhih, pa jih druge pokrivajo tako, da se vidijo samo konci iz zelenja. Platana ta je ne samo botaniško čudo, nego je tudi drasertni kras okolici. Th. Gauthier jo naziva šumico, ne drevo, in prav ima, od daleč se ti vidi prav taka, kot šumica". (Dalje nasiednjič.) Tudi v zadnji dobi „Matica" in njenim društveniisom neizprosna smrt ni prizanašala, da, posezala je morebiti v matičine kroge še občutljiveje, kakor v predzadnji dobi. Razveu mnogobrojuih letnikov, med njimi že zgoraj omenjeui Fran Levstik, naj bosta tu omenjena poverjenika dekana L. Ferčnik, f v Žabnicah 20 decembra 1887 in Jan. Toman f 7. januarija 1888 v Moravčah; odbornik in ustanovnik A. Eiaspieler f 16. januarija 1888 v Celovci; ustanovniki: J. Pleiweis, f 14. avgusta 1887 v Kranji; Drag. Ripšl, t 4. novembra 1887 v Vidmu ; J. Volčič, f 14. decembra v Šmarjeti pri Novem mestu ; R. Millitz, t 21. februarija v Ljubljani; dr. V. Zarnik f 30. marca v Ljubljani in dr. I. Mally, t aprila v Kranji. Bodi od strani našega društva vsem pokojnikom zadnje dobe blag spomin. „Matica Slovenska". Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1. (Konec) Dne 16. novembra preminul je tu v Ljubljani skriptor Fran Levstik, matični prvi tajnik, mnogoletni sotrudnik, izboren kritik, slovničar in pesnik. Njegovega častnega pogreba so se matičarji jako mnogobrojno vdeležili in društvo je položilo na njegovo rakev venec. „Matica" žaluje za svojim mnogoletnim odbornikom, kateremu je malo popreje čestitala k njegovi zlati maši čilemu in krepkemu. 16. januarija 1888 umrl je namreč v Celovci zlatomašnik Bndr. Einspieler, pri čegar pogrebu je bila „Matica", poklonivša pokojniku venec s primernim napisom, zastopana po prof. dr. Sketu. Društveni dejanski pokrovitelj, prvi podpornik in ustanovnik prevzvišeni biskup dr. Josip Jurij Strossmayer, komur je „Matica" o raznih drugih prilikah (škofovska petin-dvajsetletnica, sedemdesetletnica, zgradba djakovske prestolnice) z drugimi narodnimi društvi primerno čestitala, praznoval je letos 16. februarija, oz. 19. marca svojo zlato mašo v Djakovem. V ta namen je naprosil odbor svojega sočlana dr. Tavčarja, da v Djakovem naše društvo zastopa in v njegovem imenu slavljencu čestita. 9. marca t. 1. praznovala je „Umelecka beseda" v Pragi, s katero je „Matica" že nad dvajset let v dejanski zvezi, svojo petindvajsetletnim; »Matica" jo je pri tej priliki pismenim potom simpatično pozdravila. Vsled trudoljubivega prizadevanja g. Navratila ima se Kopitarjeva zadeva za Slovenstvo še tekom letošnjega leta častno rešiti. Pokojniku je odmenjen na osrednjem dunajskem groblji prostor med odličnjaki. Stroški za prekop in prenos ne bodo visoki. Tudi znani Fesslovi spomenik z latinskim napisom sme ostati; treba ga bo le nekoliko popraviti, ker je precej poškodovan. StrošKi ne utegnejo biti veliki in se bodo dali dobiti. Odsek je na podlagi teh ugodnih pojasnil soglasno sklenil, nasvetu g. Navratila pritrditi. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič misli, da so določila načrta o novem krošnjarskem zakonu preostra. Recimo, da v velikem mestu, da je na Dunaji krošnjar tujcem nadležen; v Ljubljani ne moremo tega trditi in krošnjarstvo tudi ne šsoduje tukajšnjim trgovcem. Na kmetih pa je krošnjarstva še vedno potreba, ker krošnjar krošnjari z mnogimi proizvodi, katerih ravno ni v oddaljenih krajih, v katerih krošnjari. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann podpira predlog odseKOV. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič je mnenja, da bi si krošnjarji več prislužili, ako bi krošnjarili samo v svoji domovini. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner izjavlja, da se načrt nuvega krošnjarskega zakona po možnosti ozira na željo trgovcev. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann predlaga, da se v § 9. mej ono blago, katero je ne glede na izvor izključeno od krošnjarstva, sprejmo tudi človeški lasje. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič predlaga k § 10., da se krošnjarstvo v občinah z več nego 60.000 prebivalci more prepovedati trajna ali na nedoločen čas. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann ne more se strinjati s predlogom g. predgovornika, ker se more krošnjarstvo prepovedati samo na zahtevanje občine in v sporazumu s trgovinsko in obrtniško zbornico, in zategadelj ne moremo trditi, da v občinah z več nego 20.000 prebivalci ni smeti krošnjariti. Pri glasovanji sprejme se predlog odsekov 8 pri-stavkom gosp. Karola Luckmanna k § 9, a predlog g. Vasa Petričiča k § 10. se odkloni. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann govori o obrtnih odnošajih v Kropi, omenja, da se je zbornica že pred nekaterimi leti bavila s tem vprašanjem, kako dati Kropencem dela, ker je bila preverjena, da žeb-ljarji kropensKi ne bodo mogli vstrajati v borbi proti izdelovanjem žebljev s stroji. Takrat se je tudi mislilo, 185 da se prebivalcem moglo obrtnosti, ako se jim s tem pomagati do nove skega prošnja, naj posreduje čestita zbornica po svojem državnem poslancu pri Njega Vzvišenosti gospodu trgo- ustanovila strokovna šola za puškarstvo. Toda, če tudi je ta stvar napredovala, vendar vinskemn ministru da niti šola iz vzrokov, ki niso znani niti poročevalcu, zbornici, ni bila ustanovljena. Govornik govori potem korist tega rudokopa posreduj pri ostravskem rudokopu in pri južni železnici Ke » nujni predlog kako peša trgovina z žeblji, kako jim pada cena in kako govoriti kratek, dovoljujem si najprvo o njem se manjša tudi zaslužek od dela, ki je od 1. 1885 za polovico manjši. Dočim si je delavec leta 1885 zaslužil na teden > . o, 60 kr gld 7 5 gld zaslužil si je leta 1887 ., pač toliko, kolikor gld. 50., 2 gld delal Kranjska hranilnica dala je ubogemu prebivalstvu že 500 gld., katere je razdelil gosp. c. kr. okrajni glavar radoljiški in gosp. c. kr. deželni predsednik se že tudi potrudil, da izposluje ubožcem kropenskim kako kako podporo, in je že tudi odredil, da se o tej stvari posvetuje posebna enketa, kako podati obrtnemu prebivalstvu kropen-skemu trajne pomoči. Ta enketa bode se tudi bavila z vprašanjem o strokovni šoli. Govornik misli, da mora zbornica gotovo zahvalno priznati trud gospoda c. kr. deželnega predsednika, toda tudi zbornica pozvedovaj kaKo pomagati, in zbornica bi tudi lahko opozorila visoko c. kr. državno vojno ministerstvo na žebljarsko obrtnost kropensko. Zategadelj predlaga: . Zbornica naj se obrne do visokega c. kr. državnega vojnega ministerslva s prošnjo, naj naročuje konjake za c. kr. vojsko iz Krope. Kakor je že častiti gosposki znano iz časnikov, bavijo se mesec dni vsa trgovinska in obrtna društva delavska društva, občinski zastopi in druga društva z Liechtensteinovem načrtom učilniškega zakona. Znano mi je, da je nižje-avstrijsko obrtniško društvo sklenilo v svoji- zadnji skupsčini, pozvati vsa jednaka društva, da resolucijami proti Lichtensteinovemu učilniškem načrtu pridružijo prošnji, ki jo je to društvo poslalo visokemu družavnemu zboru. (Konec prihodnjič.) j Politične stvari. Govor državnega poslanca Šuklje-ja. (Dalje.) profesorja Fr. Zbornica naj pozveduje kako se vrhu tega Razgovo o tej Seveda mi tukaj preti nevarnost, da po stari navadi, kadar se govori, o Kranjskej, zmajejo z ramami stvari so se udeležili: gospod c. in reko: Vaša dežela je pasivna. Dokaz za to so pa moglo preskrbeti delo kropenskemu prebivalstvu. kr. vladni svetnik Josip Dralka, kateri javil > da bodo še danes dolžni (Poslanec Klun: Res je!) Res je, da na enketo povablj zastopniki deželnega odbora > trgo najdete od 1876. 1. v proračunu postavko 155.000 gld., vinske in obrtniške zbornice, gosp. obrtni nadzornik, katere donaša država za zemljiško odvezo. Toda ne zastopnik Krop drugi obrtniki potem zbornični kaj druzega se ne sme prezreti in to je znesek ki iz svetnik Vaso Petričič, ki je podpiral odsekove predloge, kranjskih živosrebernih rudnikov v Idriji se steka v zbornični tajnik, kateri je stvar pojasnjeval, in gospod državno blagajnico, ki se sme povprek računiti na poročevalec. Pri glasovanji bili so predlogi sprejeti. 300.000 gld. Taisti donesek znašal je lani 353.000 gl. VII. Gospod zbornični svetnik aso Petričič poroča, to je za celih 32.000 gld. več, nego plača Solnograška da novo kreditno društvo, podobno prejšnjemu metnemu društvu v Ljublj ni bilo dovolj pro- Na podstavi obširnega poročila, katero pojasnuje odnošaj v Ljublj navaja, vati posebe in tudi drugod po deželi kranjski j kako je osnovalni odbor v Ljublj mislil osno vsega zemljiškega davka in za 50.000 gld., več nego ga Dalmacija. In če se ozremo na neposrednje davke, ni Kranjska zadnja dežela v Avstriji. Na glavo pride v Dalmaciji kreditno društvo z imenom „Kranjska prometna banka", ter poudarja govornik, da je takega zavoda potreba brez sumnje obče priznana, in zato predlaga: Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani priznaje, neposrednjega davka 1 gld. 43 kr. j v Galiciji gld. 72 kr., v Bukovini 1 gld. 78 kr., na Tirolskem, kjer se davek povišal za 66% o čemer je govoril dr. Stein- wender, kar priznavam, 2 gld. 44 kr.. na Kranjskem » je potreba kreditnega društva, podobnega da prometni družbi v Ljubljani gld. kr. ? prejšnji (Čujte! na desnici.) V celi Avstriji j če se u ne oziramo na Dolenjo Avstrijo z Dunajem in njego Razgovora o tem predlogu so se udeležili gg. zbor nični svetniki Karol Luctfmann, Ivan Perd > Ivan vimi zares ogromnimi davki pride povprek po 44 kr., na glavo, kakor jaz mislim. gld. Baumgartner, Ivan Horak, zbornični tajnik in predla- Na Češkem in to posebno naglašam ki se gatelj . Potem je bil predlog jednoglasno sprejet. VIII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner more po pravici sklicevati na svoje visoke davke, pride ga na glavo 4 gld. 51 kr. poprime za to besedo. Dejal je Nastane sedaj vprašanje » kaj je vendar storila Še dveh stvari mi je omeniti. Prvo je moj in mojih vlada za deželo, ki prinaša vendar pošteno svoj del k somišljenikov nujni predlog, a drugo rudokopa zagor- državnim dohodkom, da povzdigne njeno blagostanje. ? 18 O - Pri vseh onih postavkih, katere vsako leto izločimo iz gospodarskega primankljeja, se dosedaj ni niti jeden krajcar izdal za Kranjsko. (Polanec Klun: Cujte!) Investovala ta vlada ni nič v mojej ožjej domovini in tudi pri onih izrednih dohodkih, na katere se ne ozira pri preračunjevanji gospodarskega deficita smo vsekako žkodo imeli. Priznali mi bodete, da dežela more napredovati le tedaj, če ima razvito industrijo. Predpogoj za to so pa dobro občila. Oglejte si pa na pr. Kranjsko. Na Dolenjskem, v ozemlji, ki je večji nego cela Slezija nem?jo niti pedij železnice (Tako je! na desnici) in le jedno državno cesto, ki veže Hrvatsko s Kranjsko. (Klici na desnici: Žična železnica!) Ta je pa unicum če se pomisli, kako je narejena; bolj ovira promet nego ga pospešuje. Drugod se izogibajo klancev, tu so jih pa prav iskali. (Veselost na desnici.) In, gospoda moja, nazadnje so se vendar lotili da popravijo dva zlasti huda klanca, sicer v Gorjancih ter mej Novim mestom in Št. Jarnejem. Lani sva jaz in gosp. Pfeifer opozarjala, da so krediti za to premajhni. Tako se je za preložitev ceste mej Rudolfovem in Št. Jarnejem, za kar je treba 86.000 gld. lani postavilo v proračun 6000 gll. (Čujte! na desnici.) Zahtevali smo zategadei več. In letos se je nam ustreglo, in postavilo v proračun 6.300 gld. tedaj za celih 300 gld. več. Gospoda moja, to vendar ni druzega, kakor ironija. (Veselost na desnici.) Gospoda moja! Ponašati se smem, da imam toplo sočastvo za trpljenje druzih, vendar bi izrekel skromno željo, da bi visoka vlada blagovoljno poslala vsako leto nekaj svojih članov, recimo dva ali tri dvorne svetnike in če je mogoče še jednega zastopnika vojue uprave na Dolenjsko, da bi iz lastne skušnje, iz lastnih muk se prepričali o neverojetnih stiskah, katere pouzroča tako stanje občil na Dolenjskem. Državni proračun dobil bi potem takoj prijaznejše lice! V tem oziru prišli bomo v specijalni debati z resolucijami; jaz si usojam že sedaj je naznaniti in priporočati visoki zbornici. Poglejmo le železnice. Železniška politika je v dvojnem oziru za Kranjsko jako škodljiva in sicer kar se tiče razširjenja naših železnic in kar se dostaje tarifov. Neugodnosti zadevajo nas in mnogo druzih. Pa tudi olajšave, ki se drugim dovoljujejo, nam škodujejo. (Dalje prihodnjič.) Z Dunaja 3. junija. (Procesija sv. Rešnjega telesa). privabila je letos izredno veliko unanjega ljudstva z bližnjih in daljnjih krajev deloma zarad različnih, zanimivih razstav, deloma zarad trajnega lepega vremena; toda procesija, katere se udeležuje cesar z vsem dvornim spremstvom in z dostojanstveniki vsih avstrijskih redov (toizonisti) iz sv. Štefanske cerkve ven skoz Ko- roško ulico memo Avguštincev, Mibaelcev po Kohimarkt-u in Grabnu doli, izostala je letos zarad pretečega slabega vremena. Zjutraj krog 5. ure je nekoliko rosilo, nebo je bilo polno črnih oblakov in ker se slovesnost z mašo prične že ob 7. zjutraj, se je sprevod zunaj cerkve že krog 6. ure odpovedal, in vsa svečanost vršila se je v sv, Štefanski cerkvi, ki je bila pristopna samo cesarskemu dvoru s toizonisti, vdeleženi duhovščini v mašniški opravi in pa onim dvornim stražam in vojakom, ki so bili v vrste postavljeni na obeh straneh onih prostorov obširne cerkve po katerih se je sprevod pomikal od evangelija do evangelija. Od dvora do sv. Štefanske cerkve pa je špalir vojakov prosto uržal pot za cesarske vozove in pa za one drugih vdeležencev svečanosti; ki so v cerkev začeli prihajati že ob 6. zjutraj. Nekoliko trenutkov pred 7. uro pripeljal se je cesar sam, je bil zunaj sprejet z godbo cesarske pesmi, potem pa se je podal tihoma v svoj oratorij uzvišen na desni strani presbiterija, kjer je bil z vsemi nadvojvodi med vso mašo, ki se je pričela točno ob 7. uri. Po končani maši začel se je sprevod pomikati po desni strani cerkve proti velkemu vhodu. Na tej strani in potem na drugi bili so zaporedoma blagoslovi, zadnji pa pri velkem altarju. Ko je bila svečanost pri kraju postavili so se toizonisti v dveh vrstah po vsi dolžini cerkve do velikih vrat doli in med njimi doli odšel je potem cesar s svojim spremstvom in se potem odpeljal skoz brezštevilno množico ljudstva, ki je bilo deloma na tlaku, deloma na nalašč v ta namen napravljenih odrih in pa vsih oknih hiš sv. Štefanskega trga, Grabna in Kohlmarkta. Krog % 9 ure bila je svečanost pri kraju in kmalu potem se je tudi nebo zvedrilo in solnce je lepo posijalo. Trajalo je pa potem še mnogo časa preden se je razšlo na tisoče in tisoče v srednjem mestu zbrano ljudstvo v praznični opravi. Delavci pa so takoj segli po lopatah da so zdrzali in v stran dejali srednje debel pesek, ki je bil posut po gladkih cestah za varnejšo hojo kojnikov, ki so imeli hoditi pred sprevodom. Popoludne, ko je bilo ljudstvo večinoma do zadnjega v okolici Dunajski, začeli so se zopet na severno zahodnji strani zbirati črni oblaki in krog 7. ure prišel je pa samo za pol ure precej izdateu dež. Iz Ljubljane. — Najlepši praznik, sprevod sv. Rešnjega telesa vršil se je v Ljubljani in v okolici pri lepem vremenu izredno sijajno. Glavnega sprevoda škofijske fare sv. Nikolaja v Ljubljani vdeležili so se na čelu dostojanstveniki cesarskih uradov, vojaštva in avtonomnih oblastev, vrh tega pa uradniki, društva in meščanstvo, izrekoma pa meščanke predmestnih Krajev v lični narodni noši, za katero nas zavida marsikateri ptuji ogledavec. — V državnem zboru se je minuli petek bila zelo pomenljiva gospodarska in politiška bitka. V obče po-voljno rešilo se je gospodarsko vprašanje za vso državo 18? s tem, da nas davek na pirit reši ljaja, ter nam da celo nado, da bode celo katere davke nekoliko znižati pomenljiva, —- w stalnega priinanjk- pravic raznih grajščin, skupin, zakladov, ali mest. da w a « • a . / mogoč ne- izključno sami smejo izdelavati in prodajati, žganje ker hodnjost spravi Politično pa je bila bitka medico in pivo v gotovih krogih po tem porazu levica za dolgo pri- ob nado Galicija in Bukovina izdelujete 70° priti do vladanja. Najlepše pri dogodbi je to levičarji, na strani da se z vspehom potrudi naše državne polovice, ga tudi povživate o vsega žganja da neprimei so pustivši sicer navadno dostojnost, na žganje po tem, da največ m lastnikom propinacij prizadene nov davek gališkim poslancem obljubili dovoliti vsako zahtevo pri spintovem davku, ak Vse nasprotovanje levičarj ponudbo odbili, kazalo se in zelo doi ode mnogo manj povži valo in izdelavalo, gotovo zelo izdatno škodo. Zato je jim pomagajo vreči sedanjo vlado, po vsem opravičeno, da se pri tem davku na posebne potem ko 80 Galicij zato kot golo maščevanj epeno so se levičarji razprhnil > ko petek maščevanje spodletelo in levičarjem e minuli odklenkalo za dolgo dolgo prihodnjost Drage sinodke. S razmere gališke ozira. Pa zbornica zicija napravila velik o p oli ti č oma levica, in vsa sedanj je s tega gospodarskeg i opo- vprašanja vpr a šanj 1 Levica jekoj začetkom spoznala, da bodo Galicijani se skoraj vse smodke večinoma za dn em junija podražile so zahtevali, da se pri tem davku posebej ozira kr deloma samo njihovo za i 2 kr nekatere boljše vrste pa tudi za več Ta deželo, zato se pri vseh razpravah v odseku in v zbor niči kazali veliko vljudnost do Galicijanov in novica razburila je naravno kadilce, ker se jim je kar ljenost, vstreči jim v obče pnpr čez noč naložil nov davek vsak se skuša maščevati nad finančnim ministrom, ker mu nezadostuje dosedanji letni dohodek 78 milijonov, katere dobiva za smodke in tabak. Nekateri nočejo sploh več kaditi, drugi poskušajo cenejše smodke, še drugi segajo po zdavnej pokoj dejanih pipah. Ko je vprašanje bolj in bolj dozorjalo, prišli so do vodje levičarjev je načeloma dovolila vse, kar hočejo, to da z anov s ponudbo, katera s t ? pogojem, in to s tem, d a G a 1 i c i j v jim em levičarjem Neka družba slovenskih kadil p omagaj p rekucnit cev našla vno-zborsk pri primerjanji starega čin d a njo vlado, d in novega cenika, vič da so edino smodke „Milares" postale cenejše za 3!/2 kr. ker stanejo mesto prejšnjih 10 kr. po novem ceniku samo 672 kr cena, vendar sk p re suk at v le Ko se je o tej ponudbi čulo, pokliče cesar Javor Akoravno je to še vse eno jako visoka sklenejo v svoji jezi finančnemu ministru skega sebi j to je bilo dne 14. maja, in s tem dne zasoliti eno s tem Res se podaj da kupijo ceneje postale smodke v bolj » Milares opaldo, eden gospodov si naroči da bi Dunajevskija bolj oškodoval, zbere si jih takoj šest in ponosno jih pokaž 3 svojim tovarišem, si jih radovedni ogledajo. Pa pri prvem pogledu pravi, saj to niso milares, to so kabanos, ki so vom nastal je v vedenji levičarjev popolni prevrat: postali so Galicijanom najstrogejši nasprotniki, odslej so jim, kjerkoli moč, kljubovali, ker so omenjeno po- 14 maja naprej pripravljali so se hoteli znositi na Gali- so kate eden pred 1. junijam veljale po 6 kr. in so sedaj tudi v ceni nudbo odbili. Od dne se na napad, s katerem cijani in s tem, da bi bili onemogočili žganjarski davek prekucnili tudi sedanjo vlado. y Vse priprave so bile gotove za bitko poskočile za i 2 kr samo da so pri krstu za sedanji b., obdelane so bile vse one stranke in cenik prejele imenitnejše ime: milares. Ko je opaldarca potrdila, da je res tako, nastala je splošna veselost, ker so veliki opaldarji res mazani že z vsemi „žavbami". Praznovanje cesarjevega jubileja vršilo se bode slovesno s sodelovanjem narodnih društev prihodnji mesec tudi v Kamniku. pr osebe, ki ne spadajo strogo k levici, pridobljeni so bili vsi mali odlomki nemških strank, protisemitov, demokratov pridobili so Caroninijev klub, Mladočehe in celo broj desnici bližajoče se trentinske Lahe, konečno zagotovili so si glasov „divjakov", katerih koli je bilo moč pri » dobiti In Novičar iz domačih m tujih dežel. eden Dunaja Minuli petek dan junija bil je ko preštejejo vse te svoje zaveznike, videli so zase gotovo večino. Kolovodje delili so si že med saboj ministerske službe, ker je pa teh premalo, morali so se nekateri manj priznani velikaši levičarski zadovoliti s službami namestnikov na Češkem, Moravskem, Gornje-Avstrijskem Koroškem i. ? onih dni, katerih posledice vplivajo na dolgo Pa desnica in vlada niste bile slepi za to početje vrsto let, vplivajo na gospodarski in politični razvoj levičarjev in tudi niti rok križem držali celih držav. > bitke junij Po obšir prišel je dan in temeljiti razpravi za in postave o davku proti, pričelo se je glasovanje po imenih in dolgo časa Ta dan bil je v razpravi na žganje, ki odločuje, da se ima Galiciji do leta 1910 štela je združena opozicija večino od 6-12 glasov, vse po eden milijon, Bukovini pa po 100,000 gld. do 19111 kar plačevati iz dohodkov tega davka za odkup v teh de ima z levico dotiko, glasovalo je proti, na hip • bili so združeni vsi nemški klubi, zvesto so podpirali želah sedaj še obstoječih »Propinacijskih" pravic, to je levičarje Coroninovci, prav tako tudi dvorni svetnik Lienbacher in zastopnik štajerskih Slovencev baron protipostavno tako, da ste se obe volitvi zavrgli. Vodja Godi (Gregorca ni bilo na Dunaji). Pa tudi desnica liberalne stranke Richter udrihal je silovito po tako je stala skoraj do zadnjega nepremankljivo trdno imenovanih „Kartelskih bratih". To je dalo cesarju povod, Hohenwartovci bili so razun bolnikov in enega Dalma- da je poslal ministru Puttkammer-ju pisanje, v katerem češki klub ves razun obsoja vtikanje vlade v volitve, ter zahteva, da se morajo tina, navzoči vsi, ravno tako *Wurma in bolnega Fanderlika, v poljskem klubu od- volitve vršiti v popolni prostosti. ložil je zavolj glasovanja svoj mandat: Levakovski Ob enem zahteval je cesar, da se mora ob enem s Ščepanovski ni bil na Dunaji. Gnjevož vpokojen, postavo o petletni dobi za poslaništva razglasiti tudi dvorni svetovalec, pa se je glasovanju umaknil namenoma, njegovo pisanje do ministra Puttkammer-ja. veliko stermenje levice kazal je izid glaso vanja za desnico in vlado večino 12 glasov To je začetkom smatralo vse prusko ministerstvo z Bismark-om vred, za nezaupnico cesarjevo ter je hotelo Na enkrat je levičarjem vse vpadlo, komaj so odstopiti. Zadnje dni se je stvar poravnala vsled vrjeli svojem usedam in obupni razprhali so se kmalu izrečenega popolnega zaupanja cesarjevega do drugih se sedaj smatra za gotovo, da na vse strani, največji mož zbor pa korošk ministrov v toliko, da grof G pa se je celo tako razsrdil, da je še tisti odstopi v kratkem minister Puttkammer sam in dan odložil svoje poslanstvo rekoč, da nepreklicljivo njegovi somišljenci; drugi pa ministri z Bismarkom vred zapusti zbornico. pa ostanejo. Vsa daljna razprava postave kaže velikansko Te homatije vplivale so nekoliko nepovoljno na obupnost zopet in sedaj za dolgo prodadlih levičarjev, zdravje cesarjevo, toda sedaj, ko je stvar večinoma po-katere je že zadnje drugo glasovanje o dispozicijskem ravnana in to s priznanjem cesarjevih načel, ponehala zakladu spravilo v veliko nevoljo. je tudi vtrujenost njegova. petek večer vršile so se volitve v delegacije i poslanci Moravski so se pobotali tako. da je akoravno nemška večina izvolila tudi enega češkega poslanca in enega namestnika izmed 4 delegatov in 2 namestnikov, katere ima voliti Moravska. Najnovejše vesti. Nemci s Češke pa so zavrgli z večino glasov po Čehih jim ponudeno enako poravnavo Dunaja. V včerajšni jutranji seji bila je postava o davku na špirit v tretjem branji pri glasovanji po imenih sprejeta z 161 glasovi proti 130. Mladočehi Za goriško je izvoljen C ar on za Trst so glasovali za postavo dalje navzoči Trentinci m za Burgstaller, Klaič, sa Kranjsko Istro: Mile voj, za Dalmacijo; in Pattai. Čuje se, da se deželni zbor kranjski ar, za Koroško: skliče na podlagi prošnje deželnega odborak dr Pokluk Dumreicher, za Štajersko: Moscoi Gornje-avstrijsko dva kmeta: Weng majer, za Solnogradsko: Lienbachi Neuner in Bazanell R« Zel Predarelsko : T h u r n h za Nižje-Avstrijsko: in Po sch, za rednemu zasedanji na 15. inZehet- predlogu za konverzijo :a Tirolsko: meseca avgusta. pa se dan jnnija po rešenem zborovanje odloži do Predlog vladin glede konverzije omenjenega rešil je v zbornici poslancev včeraj; sinoči pa je bila Konečno še omenjamo, da seje minulo soboto pred- zadnja seja zasedanja, katero se pa formalno sklene Fr. Suess in Richter i. t. se ložil vladni predlog glede konverzije kranjskega zem-ljišno-odveznega dolga, ta predlog oddal se je takoj v budgetni odsek in ta ga je v ponedeljek sprejel brez spremembe; poročevalec je dr. Katrein, ki je poročilo zgotovil takoj v ponedeljek in pride v obravnavo zbornice prav gotovo pred sklepom zasedanja. Nemška. — Cesar Friderik preselil se je vsled zboljšanega zdravja v Potsdam, kjer ostane dalj časa. Prepeljal se je tje na parobrodu v spremstvu cesarice in zdravnikov. Okreval je toliko, da se že zopet sprehaja slastno je in se prav živahno briga za vladanje. Po cesarjevim vplivu nastala je cela pomenljiva ministerska kriza v zvezi s krizo sisteme. Deželni zbor pruski je namreč sklenil postavo, po kateri imajo po- se koncem prihodnega tedna. Telegram ?5 Novicam". Z Dunaja 29. maja ob 7. uri 17 minut zjutraj. Sinoči je zbornica poslancev rešila celi dnevni red z všteto konverzijo kranjske, potem je bilo zborovanje odloženo do jeseni. Žitna cena v Ljubljani 26. maja 1888. slanstva v deželni zbor v prihodnje trajati na pel let Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške i na mesto dosedanje tri letne dobe 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice gold. 5 zadnji seji de- 75 kr. želnozborskega zasedanja bila je v razpravi potrjevanja dveh volitev, pri katerih je vlada vplivala na volitve rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. ovaa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold. 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki