j T021STV0 i -Bi..-a Došlo - 1, VI. 1931 __ krat,___ plaeana. v frvto-^rt?. L. V., št, 24 (,,Jutro" XII., st. 123 t(f Ljubljana 1. junija 19J1 Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it E122, 3123, 3124^ 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podj-užnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. <4. — Telefon št 190. PodnvžnitO Jesenice: pri kolodvor« št. Podružnica Nwvo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-fzartnerja. Ponedeljska izdaja Ptnedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se jL posebej in velja po pošti pre]»-t mana 4 Din, po raznašalcih do-fc stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 Ln 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190 Rokopisi &s ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ilUMFALNO JE ZAGEEE VNOVIČ SPREJEL KRALJA IN KRALJIC© Nenapovedano je vladarska dvojica včeraj zopet prispela v Zagreb na krajše bivanje - Ogromne množice so ju sprejele s prekipevajočim navdnšenjem »acireb. 31. maja. AA. Prekrasen sotaeni rfnn je zasijal davi nad Zagrebom. Po ulicah se je že na vse zgodaj pričelo živahno vrvenje, ker se je bilo ra.zvedelo, da se najbrž danes pripeljeta Nj. Vel kralj in •kra\;:< a. da prebijeta zopet nekaj ča.sa v kraljevskem Zagrebu. Zname.ije bližnjega ■valj' ega prihoda so bili tudi ponosni gar-ki so že pred dvema dnevoma pri-; ti sprejmejo Nj. Vel. kralja in kralji-f". Bili so med njimi ministri šverljuga, Preka, šibenik in Neudorfer, ban dr. Pe-■- ■■•'•(■ s svoj'm pomočnikom dr. Hadžijem, •mmdant armije general Maric, ko man- t -i - '/.ije general Ječmenič, šef štaba armijske komande general Milkovič, mest-r: ž mar. dr. Srkulj, upravnik policije dr. Bodekovič in drugi. Med tem pa je pred kolodvorom množica t?'' bolj in bolj naraščala, ker so se z vseh s;rani zgrinjali ljudje. Red je bil kljub temu ogromnemu naialu povsod vzoren. V prvih vrstah špalirja so stali otroci, ki so !■>'■■ Iba je internirala himno. Obenem so nad ti testom zabrneli topovi, da oznanijo vsem. ■ i je tisti trenutek Zagreb sprejel svojega T-:-.-!T.ia in kraljico. Med tisoči in tisoči na ' irih pred kolodvorom in po drugih ulicah nastala mrzlična napetost, ki se je stopnjevala od minute do minute. Vagon, v katerem sta se vozila Nj. Vel. kralj in kraljica, se je ustavil ravno pred dvorno čakalnico. Kralj je s prožnim kora-ki;m stopil na peron; bil je v gardni uni-'' ■rmi. Med sviranjem himne je častna četa '"kazala čast svojemu vrhovnemu povelj-r. ku, nakar je Nj. Vel. kralja prvi pozdra-v ba.n dr. Perovič. Kralj mu je dal roko, n;: u pa se je rokoval še z mestnim županom in ministri, ki so bili pri sprejemu. Vladar jc bil vidno vesel in zadovoljen. Tudi Nj. Vel. kraljica, ki je bila v krasni b"i: obleki, je sijala od zadovoljstva, ko je »topila iz vagona. Ban dr. Perovič ji je predal šopek rdečih rož. Pri sprejemu n.i bilo nikakih govorov in (■• remonij, vse je bilo prisrčno, vedro in ii i prisiljeno. Kralj in kraljica sta. bila vid-vesela, da sta. spet med svojimi Zagreb-■ m;, ki so ju vedno tako prisrčno in spontano sprejeli. * Ni. Vel. kralj je sprejel od komandanta t;i■ > rt, obšel častno četo in nato krenil ■:•-m i-i izhodu. V njegovem spremstvu so bili '. * ster dvora Boško Jeftič, maršal dvora ier.il Aca Dimitrijevič, adjutant general ('avle Pavlovič, zastopnik prvega adjutanta general Voja Savič, upravnik dvora general Vukovič, adjutant polkovnik Leko, or-Manchester Guardian« pripominja k pogajanjem, ki so se vršila pod predsedstvom Angleške banke zaradi mednarodne pomožne akcije za Avstrijo, da je tudi francoski kapital intere-siran na tej sanaciji. Finančniki Lionel Rotschild, Charles Whigam in Robert Kin-sley so bili poverjeni, da se z ostalimi finančnimi skupinami pogajajo o emisiji posojila v iznosu 4 milijonov funtov šterlin-gov, določenih za sanacijo Kreditanstalta. Avstrijska Narodna banka je Izjavila, da je pripravljena podpisati $50.000, bančni zavod Rotschilda na Dunaju pa poldrugi milijon funtov. Telefon št. 29-97 je dobilo TEHTNIČARSKO podjetje LOVKO ROZMAN, Pred Prulami št. 5, Ljubljana. 7196 Energičen odpor Vatikana proti fašizmu Papežev odlok škofom, da osebno prevzamejo vodstvo Katoliške akcije - Posvetovanja voditeljev katoliških organizacij - Novi fašistični napadi Rim, 31. maja. A A. Zdi se, da bo papež odločno nastopil zoper protikatoliško agitacijo fašističnih krogov. Vatikansko gla-> silo »Osservatore Romano« je objavilo papežev odlok, ki nalaga škofom, da glede na naraščajočo in nasilno propagando pro-. ti katoliškim organizacijam prevzamejo osebno vodstvo in nadzorstvo nad katoliškim gibanjem in ravnajo v skladu z navodili svete stolice. Smatrajo, da je papež tako proglasil katoliška društva za nedotakljiv del cerkve, kar bo utegnilo imeti dalekosežne posledice. O tem vprašanju prinaša >Osservatore Romano« poluradno poročilo, kjer pnvi, da se papeški delegat z ozirom na zadaje dogodke ne bo udeležil proslave 7001etni-ce sv. Antona v Padovi. Poroči'o dodaja, da bo zaradi sedanjega položaja najbrž odgoden prihodnji evharistični kongres. List objavlja dalje dolgo listo fašističnih nasilstev proti članom katoliških organizacij in pri tem poudarja, da je policija v večini primerov mirno gledala početje fašističnih demonstrantov. Nato navaja, da so skušali fašisti zažgrati v Veroni škofovsko palačo. Vatikansko glasilo končno naglasa, da so vse vesti o prevratnih namenih katoliških organizacij smešne in ne-osnovane. Medtem nastopajo fašistične oblasti dalje proti katoliškim društvom. Policija je preiskala prostore petih katoliških organizacij in stanovanja odličnih članov katoliške akcije. Aretirala ie veliko oseb, dasi ni imela še dokazov za trditve fašističnega časopisja. V soboto je policija preiskala poslopje, kjer imajo sedež razne katoliške organizacije, pregledala vse listine in zapečatila vrata. Po poročilu listov je. policija razpustila vse katoliške mladinske organizacije, kar je zelo razburilo katoliški tabor. Voditelji teh organizacij so se sestali na skupno konferenco, katere se je udeležil tudi papeški nuncij. Politični krogi menijo, da je akcija policije le uvod v širokozasnovane napade proti konkor-datu. Končno so fašisti preprečili prodajo »Osservatore Romano«, ki prinaša gornja poročila. Pred važnimi odločitvami v Nemčiji Uveljavljen je 25 novih zakonov z zasilno odredbo državnega predsednika Berlin. 31. maia. d. Vesti o vladni krizi, zlasti pa o odstopu finančnega ministra DietrichSi v korist essenskemu nadžupanu Brachtu. ki so tvorile zadnje dnj predmet razgovorov berlinskih političnih krogov, se demantiraio. Vsekakor obstojajo v vladi močna nasprotstva med posameznimi ministri, zlasti med Schielejem in ostalimi člani vlade ter Stegerwaldom in Briimn-go-m o vprašanju znižanja krušnih cen in morebitnega znižanja carin, ki ga ie Brii-ning obljubil socialnim demokratom, kljub temu pa so v političnih krogih mnenja, da minister Scliiele ne bo izvajal posledic in da ne bo napravil iz carinske zadeve vprašanja nadaljnjega obstoja sedanje vlade, tem manj, ker sta državni kancelar dr. Briining in večina vlade navzlic njegovim ugovorom pripravljena izpolniti obljube, dane socialnim demokratom. Odločilnega pomena za nadaljni razvoj nemške notranje politike bodo skleni današnjega kongresa socialno - demokratske stranke v Leipzigu. Jutri se sestane dr-žavnozborski klub nemške ljudske stran- | kc. ki ima prav tako pomisleke proti posameznim delom zasilne odredbe, zlasti proti novemu davku, ki nai bi se uvedel za omili en i e obstoječe krize. Tudi nova obremenitev javnih nameščencev se ne sprejema posebno ugodno v. krogih Rud-ske stranke, vendar pa se zdi izključeno, da bi izvajala iz tega kake posebne posledice. Boli dvomljivo je stališče stranke podeželskega ljudstva v primeru, ako se bo vlada odločila za znižanje agrarnih carin Da bodo opozicijske stranke po objavi zasilne odredbe zahtevale sklicanje državnega zbora, ie povsem gotovo. V torek bo imel državni kancelar konferenco z ministrskimi predsedniki posameznih dežel, ki jih bo informiral o novi zasilni odredbi. Sanacijski zakoni, ki bodo združeni v zasilni odredbi, so postali številnejši, kakor fe ie prvotno pričakovali. Gre z- približno ?5 zakonov, ki jih ima vlada rešiti do prihodnip srede, ko bo državni predsednik podpisal zasilno odredbo. Predavanje prof, Piccarda v dunajskem radiju Na prihodnjem poletu namerava doseči še večjo višino in nadaljevati svoja znanstvena raziskovanja Dunaj, 31. maja. g. Prof. Piccard in njegov asistent dr. Kipfer sta imela včeraj v dunajskem radiju predavanje o svojem poletu v stratosfero. Prenos se je vršil iz hotelske sobe, v kateri stanujeta oba učenjaka v Gurglu. Prof. Piccard se je v uvodu zahvalil vsej javnosti za veliko zanimanje, s katerim je zasledovala njegovo znanstveno delo in njegov polet v vsemirje. Izjavil je med drugim, da balon, ki je bil odlično zgrajen, samo zaradi nekaterih nepričakovanih okoliščin ni letel v smeri, kakor sta si jo zamislila letalca. Kljub temu sta dosegla zaželjeno višino. Dosegla sta v najkrajšem času 15 000 m višine. Okoli 7. sta ponovno odvrgla balast in dosegla mejo stratosfere. Letela bi bila lahko še višje, kar pa nista smatrala za potrebno, ker sta svoja znanstvena dela lahko vrši- la v višini 16.000 m. Po šesturnsm bivanju v stratosferi sta se začela spuščati, tod* zelo počasi. Ob 8. zvečer sta bila še 12 tisoč metrov visoko, šele okoli 22. ure je balon padel na 4500 m. Ko sta odvrgla še več balasta, se jima je okoli 3. zjutraj posrečil težaven, toda srečen pristanek. Piccard je nato pripovedoval o nepopisni lepoti, ki jo je videl v stratosferi, in o velikih možnostih, ki se tamkaj nudijo znanstveniku. Opazoval je kozmična izžarevanja in je trdno prepričan, da bo s primerno zgrajenimi aparati lahko doseči še mnogo večje višave. Možnosti, ki so pri tem dane raziskovalcu stratosfere, so za zrakoplovbo in raketne polete izrednega pomena. Za prof. Piccardom je govoril dr. Kipfer, ki je v glavnem ponovil dogodke pri pristanku. Volitve v Rumuniji Bukarešta, 31. maja. g. Danes so se po vsej Rumuniji začele volitve v zbornico in senat. Volitve bodo končane 6. junija. Vlada je šla v volilno borbo skupno z liberalci in nemško parlamentarno stranko. Skupne liste vladne koalicije so bile postavljene kot nacijonalne liste. Jorgova vlada je liberalni stranki priznala 80 mandatov v zbornici in 20 mandatov v senatu, nemški parlamentarni stranki pa 16 mandatov v zbornici in 4 v senatu. Vladni koaliciji stoje nasproti posamezne opozicijonalne stranke ločeno, in sicer narodni caranisti, pristaši Averesca, socialni demokrati, madžarska parlamentarna stranka, manjšinske skupine Ukrajincev in Bolgarov, židovski nacionalisti in fašisti prof. Cuzze. Komunisti, katerih organizacija je uradno prepovedana, nastopijo kot delavski in kmetski blok. Kot novi stranki nastopata v volilni borbi demokratska kmetska stranka prof. Ste-reja in mladoliberalna stranka Julija Bra-tiana. Prof. Stere je bil prej narodni cara-nist ter se je ločil od Mania še v času na-rodno-caranističnega režima. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU1 Francosko-ruska pogajanja Parir, 31. maja. AA. Listi poročajo, da so se po štirih letih obnovila rusko-franco-ska pogajanja za ureditev ruskih predvojnih dolgov in za eventualno obnovitev rusko-francoske trgovinske pogodbe. »Ere Nouvele« prinaša iz dobro poučenih krogov vest, da sta sovjetski komisar za zunanjo trgovino Labinov in načelnik finančnega oddelka komisarijata za trgovino Dvojlacki, ki sta prispela sredi maja v Pariz, razpravljala z sastopniki francoske vlade o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, in da je bil dosežen načelen sporazum o načinu rešitve gospodarskih vprašanj. Ruska delegata sta se vrnila v Moskvo in se vrneta v Pariz poleti. Politični krogi pripisfljejo tem iiogajanjem veliko važnost. i Češkoslovaška športna razstava Pardubice, 31. maja. ž. V navzočnosti predsednika Ma.saryka, ministrskega predsednika Udržala in ministra za narodno zdravje Spine je bila danes svečano otvor-jena državna športna razstava. Izredno velika udeležba dokazuje, da se šport smatra kot važen faktor v pospeševanju narodnega zdravja. t::,-na ^ *» -p-; • Ne sulia ne ioUimladoslno 5ve»osU me,,k°j»Tro™.e cLem Puder SUP0U in »iloSunou. t ■<; šlska ima tramvaj Svečana otvoritev rednega prometa — šlška bo sedaj trdneje povezana z Ljubljano Ljubljana, 31. maja. Strašno kopanja jc bilo, ogromnega dela, a z združenimi močmi je stvar uspela in dopoldne smo se peljali z novimi tram« vajskimi vozovi v Šiško. Pomislite, to ni tako majhna reč, če se spomnimo samo ma« 1;N'o, pa pojdimo!« Zato gremo, ne, pelje« mo se, >in prav poceni! Stane ta«le prijetna vt>žnja samo dinar tja do Gornje Šiške in če nas ni volja zaviti h »Kmetu« ob koncu proge, ostanemo enostavno na vozu, ki nas poneljc tudi nazaj do glavne pošte. Jo j, če bi brali borbene slovenske dnev« pike iz časov, ko smo bili še vse boli krot« ki, kakor smo sedaj, to je iz leta 1901. od 6. septembra, pa bi dejali: »Saj se skoro prav tako piše kakor takrat, ko je stekel t Ljubljani prvi električni voz.« Res jc. Rile so prilično enake svečanosti, enake oficijelnosti, le da so tisti ljudje, ki sr> živeli tedaj in sestavljali komisijo ob prvi vožnji, že po večini pomrli. Opazoval« cev pa je bilo takrat več. Seveda, naši za« namci bodo gledali prav tako na današnji za Ljubljano in okolico svečani dogodek, kakor gledamo mi na tedanji za mesto še večji dogodek. * S pravim razumevanjem za potrebe Ljub« liane kakor tudi okolice se je lotila dela Maloželczniška družba in uspela v prvi etapi. Bilo je treba neumornega truda, da ie dovršeno to delo. Po raznih poizkusih so danes dopoldne stekli takoj za prvima vozovoma drugi, ki so začeli redni tram« vajski promet z gorenjskim predmestjem. Pred redno otvoritvijo proge so se zbra« 'i zastopniki najrazličnejših korporacij in :nstitucij v zgradbi nove podštacije na Bleiweisovi cesti. Sprejemal jih je pred« sednik upravnega sveta Maloželezniške družbe g. dr. Oton Fettich. Gostje so si v prvi vrsti ogledali najmodernejše naprave podštacije, nakar j. delavski« vladi stradati in trpeti vsakovrstno pomanjkanje. Ni dvoma, da je ta okrožnica v zvezi 7, diplomatskimi premeščanji, ki jih sovjetska vlada podvzema v zadnjem času, poglavitno pač iz razloga, da bi ruskemu delavcu in kmetu zmedla pojme o položaju nesovjetskega delavstva. Po najnovejših določilih nc bo smel noben ruski diplomat prebiti več nego določeno dobo na kakšnem msstu v inozemstvu. Moskovski mogotci so namreč prišli do prepričanja, da takšna praksa porazno vpliva na ruske. zastopnike v inozemstvu, ki se često nočejo vračati v domovino in odpovedo pokorščino vladi, ki jih je postavila za svoje zaupnike. Doslej je ruska vlada na takšno nepokorščino odgovarjala z oosod-bo na smrt. število iz Moskve na smrt obsojenih ruskih diplomatov je že tolikš- Morilee ameriške igralke Vivlasse Ne\vyorški policiji se je posrečilo prijeti morilca igralke Viviane Gordon. koje umor v letošnjem februarju je v zvezi s skandal-no afero newyorške nravstvene policije vzbudil veliko pozornost. Morilec Harry Stein je priznal, da je izvršil umor po nalogu neke visoke osebnosti. no, da so se bivši sovjetski diplomati združili v Zvezo smrtnih kandidatov, ki je izvolila za predsednika Besedovvskega, znanega ruskega diplomata v Parizu. Da niso opravki z rusko vlado prazna reč, priča v novejšem času samomor, ki ga je bil pred kratkim izvršil bivši zastopnik sovjetske vlade v Hamburgu, Mo-hilevskij. Mož se je na neki rusko-balti-ški mejni postaji vrgel pod vlak, ki ga je raztrgal na kese. Iz pisem, ki so se našla pri njem, izhaja, da se je bal obračuna v domovini. Ruska vlada kliče svoje inozemske zastopnike na odgovor poglavitno zategadelj, ker pravi, da se v inozemstvu po-mehkužijo, pomeščanijo in se s tem izneverijo najsvetejšim načelom sovjetske unije. Tragedija v puščavi Iz Kaira poročajo o veliki beduinski tragediji, ki se je odigrala v Saharski puščavi letos spomladi. Konec februarja jc srečal merilec Clayton skupino popolnoma izčrpanih Beduincev, ki so mu pripovedovali, da so pobegnili pred Italijani, ki so zasedli oazo Kufro. Siromaki so štiri tedne blodili po puščavi brez kapljice vode. Nesrečniki so povedali Claytonu, da niso osamljeni, ker so kmalu za njimi pobegnih 7. doma še drugi ljudje. Potem ko je Clavton napotil begunce v Vadi Halfo, se je odpravil s tremi avtomobili na pot in je začel iskati nesrečne begunce. Našel je še tri skupine, ki jih je pripeljal na varno. Mnogo Beduincev pa je umrlo na poti. Zadnja rešena skupina je n. pr. pripovedovala, da je prvotno obsegala 42 oseb, ki pa se je končno skrčila na 3 9 ljudi. Ostale je na poti prehitela smrt zaradi izčrpanosti. Nečimerni pokojniki te bi ukinila Amerika sedanjo protial-k oh nI no politiko, bi bili nedvomno poleg tihotapcev samih naiveč prizadeti lastniki pogrebnih zavodov. Gospodje razbojniki se ne zmenijo za izdatke in svojim tovarišen navadno naročijo najdražje posrebe. Razen tega jih doleti praviloma nagla in nasilna smrt. V tem primeru skrbijo prijatelji dragega pokojnika za njegovo spodobno vna-niost. Pogrebni zavodi, ki odstranijo maroge in rane na obrazu mrtvega, s tem sijajno zaslužijo. Zadevni »zavodi za kosmetikos imajo svoje uradno potrjene cenike- Za tri dolarje omilijo umorjenemu obraz, in to ni posebno drago. Zato pa stane J-izraz krotke kristianske vdanosti v usodoc že 10 dolarjev, ker ne kažejo v tem slučaju mrličeve poteze »zajamčeno nobenega strahu pred smrtjo in naredijo prijeten vtis«. Srditi bogovi Japonski princ čičibu, cesarjev brat, priljubljen športnik, je bil deležen evropske vzgoje in je postal nezvest domačim navadam. Ko je pred tremi leti postal polnoleten in se je po veljavnih postavah moral oženiti, so mu imenovali budhistovski duhovniki njegt>vo nevesto. Bogovi so sporočili njeno ime nekemu preroku. A princ se ni zmer-1 za nebeško povelje in si je poiskal drugo ženo. Poročil je hčer japonskega poslanika v Londonu, ki jo je srečal kot dijak, kljub temu, da ni štela med svoje prednike one zgodovinske samuraje, ki so po starem izročilu edino enakovredni ccsarski hiši. Bogovi so takoj zamerili in je ostal či-čibujev starejši brat, princ Takamatzu. sploh brez otrok, dočim ima člčibu sam eno hčer. Pred kratkim se je rodila četrta hči tudi cesarju Kirotoju, ki zopet nima nobenega sina. Ljudstvo je zdaj trdno pre. pričano, da je zadelo vladajočo hišo pro-kletstvo, ki ga je povzročil čičibu. Bratje bodo morali slediti drug drugemu, nato pa bo nad 2000 let stara japonska cesarska rodbina žalostno izumrla. Ženska kot nižje bitje nikakor ae more po japonskih pojmih podedovati cesarske oblasti. Duhovščina je že odredila posebne molitve k srditim bogovom. Urnik ameriškega letalca Ameriški letalec IIa\vks, ki jc v zadnjem času dosegel več novih letalskih rekordov, je sklenil startati k poletu, ki bo svoje« vrstna posebnost po tom. da ho zajtrkoval v Londonu, kosil v Berlinu in večerjal v Farizu. wron©iii mm Tehnični del rubrike urejuje »Ttoichnieni oddelek Vacuum Oil Compaur. d. dL 10.000 kilometrska 6GO km na uro Angleški letalski oficir Orlebar je dosegel pri poskusnem poletu silno brzino skoraj 600 km na uro ter je potolkel svoj lastni rekord (575,7) za več kot 20 km. Zlato in srebro v dimniku Pri prezidavi starega dimnika na posestvu kmetice Terezije Keptnerjeve v Hofu na Gornjem Avstrijskem so našli leseno posodo in v njej kup starih zlatnikov in srebrnjakov, najstarejši izvirajo iz 16. st., najmlajši pa iz dobe cesarja Jožefa II. Med zakladom so našli listek, iz katerega izvira, da ga je skril na to nič kaj varno mesto neai prednik sedanje posestnice in to ob času francoskih vojn, ko je neprijatelj vdrl tudi v bližino njegovega kraja. avtomobilska tekma Veliko zanimanje med športniki vzbuia vztrajnostna vožnja Nemškega avtomobilskega kluba, ki se vrši te dni. to je od 21. maja do 6. junija in ki bo pasirala v dneh 2. in 3. junija tudi Jugoslavijo. Dolgost celo proge znaša 10-25,3 km, katero morajo prevoziti manjši vozovi v 16 dneh. tor«j dnevno <>70 km, in veliki vozovi v 13 dneh, to je 800 km dnevno. Vsak avtomobilist-sportnik pač lahko or^ni vztrajnost take vožnje, ki zahteva od vozača kakor tudi od voza dnevno tako veliko kiloniotražo. Vož-nia je porazdeljena v 9 etap in ne pozna nobenega nočnega počika; tako morajo vozači. ako hočejo prevoziti predpisano etapo, sedeti noč in dan za volanom. Edinole v Rimu bo enodnevni odmor. Organizacijo te tekmovalne vožnje je prevzel na našem ozemlju Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. I>a se po možnosti olaiša naporna vožnja vsem tekmovalcem, je postavil Avto-klub na najbližjih in najugodnejših cestah orientacijske table, in sicer od naše meje pri Sušaku do Dubrovnika (kjer bo kontrola časa), od Dubrovnika preko Bosne v Zagreb (kontrola številk), čez Varaždin — Čakovec na madžarsko mejo. K tej vztrajnostni tekmi se ie priglasilo 100 vozačev s svojimi vozili. Tekmovalci so porazdeljeni po jakosti konstrukcije voz in vsebine rilindražo voza v dve skupini. V skupini I. so vozovi lažje konstrukcije do 200) rm~ vsebine. Ti avtomobili nosijo številke od 1 do 42. Pod skupino II. se razumevajo avtomobili močnejše konstrukcije s preko 2000 cm3 cilindraže. Vozovi skupine II. so označeni s številkami od 43 do 100. Manili vozovi skupine I. so se odpeljali iz Berlina 3 dni pred odhodom voz II. skupine, po pravilih se pa morajo vozovi obeh kategorij vrniti ob istem času 6. junija v Berlin- Program celotne 10.000 km dolge vztraj-nestne vožnje je naslednji: Berlin, cilj 0 km: skupina I. odhaja 21. maja ob o. uri, skupina II. pa 24. maja ob 9. uri. Ženeva 118«) km: skupina I- 22. maja ob 23. urt. skupina II. 25. maja ob 18. uri. San Sebasti-an 2120 km: skupina I. 24. maja ob pol 9. uri, skupina II- 2G. maja ob 20. uri. — Li-zabona 3285 km: skupina I. 26. maja ob 2. uri, skupina II. 28. maja ob pol 6. uri. Barcelona 4625 km: skupina I. 28. maja ob 2. uri, skupina II. 29. maja ob pol 20. uri. Rini (odpočitek) 6080 km: skupina I. 30. maja ob 6. uri. skupina II. 3l. maja ob 13. uri. Odhod iz Rima« skupina I. 31. maja ob 10. uri, skupina II. 1. junija ob 17- uri. Monakovo 7055 km: skupina I. 1. junija ob 9. uri. skupina II. 2. junija ob 9. uri. Dubrovnik 8270 km: skupina I. 3- junija ob 17. uri. skupina II. 4, junija ob 8. uri. Budimpešta 9325 km: skupina I. 5. junija ob 7. uri, skupina II. o. junija ob 14. url. Berlin cilj 10.255 km: skupina I. 6. junija ob 16. uri, skupina II. 6. junija ob 16- un, Skupno bodo torej tekmovalci prevozili 10.255 km. in sicer vozači I. skupine v 16 dneh in 11 urah in vozači II. skupine v 13 dneh in 8 urah. Skozi Sušak bodo tekmovalci pri vozili: skupina I. v popoldanskih urah 2. junija, skupina II. pa 3. junija prilično v opoldanskih urah. Kontrola časa v Dubrovniku se bo vršila na dvorišču garažne tvrdke Bace C o, in sicer za skupino I. dne 3. junija od 16. ure 46 minut, za skupino II. pa 4. junija od 7. ure 46 minut. To kontrolo časa bo izvršila splitska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Vozačem, ki bodo prispeli dovolj rano na ta ril j, bo omogočeno, l ure. Avtobusi za dol«e pro«c. V Nemčiji so pred kratkim ustanovili d. d. za 2vtohusni promet na dolga proge. Zaenkrat namera« vajo vzeti progo Aachen«K.lo proizvedeno 1903. in lf>04. leta 1780 komadov. Leta sta bila kon« struirana drugi model »B« s 4 cilindri in model »O z 2 ciFndroma. Obeh modelov skupaj je bilo zgrajeno 1695 k:\sov Model »B" je ostal na tržišču 3 leta. a model »O 2 leti. V letih 1904. in 1905. so se izdelo* vali tudi novi modeli »F« na 2 cilindra. Od tega modela je fabr;cirano 1599 avtomobi« lov. Temu modelu je sledil model »X« z motorjem s 4 cilindri, ki se je prodajal po 500 dolarjev. To je bil začetek produkcije v masah. Leta 1906. je Ford spravil na tr« žišče še modsle »K«. »R«- in »S«. Model »K« je imel motor s rt cilindri in je tedij bil prava senzacija. Vseh teh modelov ie bilo izdelanih 23.616. Leta 1907. je bil kon« struiran model »T«, ki je potem ostal z malimi izpremernbami do leta 1927. v fa« brikacij.i. V teh dvajsetih letih so proiz« vedle Fordove tovarne okrog 15 milijonov avtomobilov tipa »T«. Temu je sledil mo« del »A«-, ki je sedaj dokončal lepo število 20.000.000 avtobomilov celokupne Fordove produkcije. Tovarna avionov pri Ateni. V Faleronu blizu Atene posluje že nad 6 let tovarna avionov, ki jo vodi angleški koncern. Ta tovarna je do sedaj izgotovila za grško vlado 46 novih avionov in popravila 51 avionov. Angleški koncem je sedaj dobil od vlade zopet novo pogodbo za 7 let, ker je dosedanja pogodba iztekla. Izvoz nemških avtomobilov. Medtem ko je uvoz avtomobilov v Nemčijo v prvem četrtletju t. 1. zelo nazadoval, je izvoz iz Nemčije napredoval. Izvozilo se je vsega skupaj 883 osebnih avtomobilov, medtem ko se je izvoz:Io v istem času lanskega le« ta 858 avtomobilov. Tudi izvoz tovornih avtomobilov je napredoval: izvozilo se je vsega skupaj v 3 mesecih 738 vozil in s tem so prekoračili lanskoletni izvoz za okrog \8c/r. Uvoz v prvem četrtletju t. 1. pa je padel od 2203 osebnih avtomobilov v lanskem letu na 940 v letošnjem. Tudi tovornih avtomobilov se je uvozilo mnogo manj, in sicer letos 29, a lani 121. Ko sva prišla mimo luke na prosto cesto proti Orašcu, je gospod Rosa dal zopet poin plin, da mi je od brzine kar burja pihala okvog ušes, dasiravo sem bil globoko zabuban v kapo in kožuh. — Saj ni treba tako strašno hiteti, sem mu prigovarjal, meneč, da bo vozil vsaj malo počasneje. Cesta je bila mokra in na ovikih je kar polzelo. — Pol ure morava ujeti! Prepozno sva prispela v Dubrovnik. Tu je cesta dobra, pa lahko mnogo nadoknadiva, je zagotavljal g. Rosa in kar neprestano držal akce-lator, da je motor kar piskal. Vsaj meni se je tako dozdevalo, dočim je g. Rosa pravil, da izborno deluje. Kmalu sva imela za seboj tudi strme vzpetine proti Slanu in drvela nroti Očlju, kakor da raju podi ram bognasvaruj. Cesta je bila sicer nanovo posuta z gramozom .a vendar že toliko izvožena, da je dopuščala dobro brzino. T i pa tam je za-brnel kamen, ki ga je vrglo kolo na šasijo. Mnogokrat je zazvenelo kakor bi vozil za nami ljubljanski tramvaj. Vsakih pet minut sva srsčavala skrbne dalmatinske cestarje, ki se prav nič ne strašijo slabega vremena. Sproti ti zamašijo vsako luknjo na cesti, tako da takih kotanj, kakor jih najdeš skoro na vseh naših cestah, sploh nikjer ne opaziš. Vsakodnevno progo obeležujejo s posebnimi tablicami, tako da ga lahko vsakdo kontrolira, kje je zjutraj adra v Prago začel in kje se je zvečer ustavil. Res pa je tudi, da nimajo tako dolgih prog, kakor jih morajo često oskrbovati naši cestarji. Vsekakor pa lahko dalmatinska cestna uprava služi našim za vzor. Avtomobilisti se dalmatinskih cestarjev povsod z zadovoljstvom spominjajo. So pa tudi do skrajnosti prijazni in že zdaleč pozdravljajo vsak avtomobil, dočim ga pri nas marsikdo preklinja, četudi niti blizu ne pride. Prav vzgledno se umikajo tudi s^ljaki, bilo da so peš, ali pa da vodijo vprežno živino. Le osli so trmoglavci in se ti ne izognejo, pa če si mu že prav za petami. Polagoma sem se privadil skoroda blazni brzini in se prijetno zazibal v opazovanje okolice in premišljevanje o življenjskih prilikah na tem skalnatem terenu, ko se nenadoma ustaviva. — Kaj pa je, sem vprašal ves presenečen .Gospod Rosa, pa kar tako meni nič tebi nič ustaviti, to ni kar si bodi in gotovo kaj pomeni! — Nič hudega, mislim, da imamo prazno gumo, pravi gospod Rosa in že je na cesti. — Aha, tega je baš treba! reče malo nejevoljen in mi pokaže zadnjo desno gumo, ki se je popolnoma sesedla. — Kaj bi moglo to biti? sem ves presenečen gledal na prazno kolo. Ničesar nisem videl, nič čutil in bi sploh ničesar ne opazil, če bi se ne ustavili. "Gospod Rosa je seveda izkušen avtomobilist in je čutil, da nekaj ni v redu. — Le hitro zadnje rezervno kolo dol, jaz pa snamem medtem defektno! mi kar mimogrede naroči g. Rosa, ki je medtem že imel razgrnjeno torbo z orodjem in odvijal vijake. — Glejte ga, kako je velik! mi pravi in kaže pristni domači izdelek bosanskih žeb-ljarjev. Ogromen žebelj se je zapičil v gumo in jo preluknjal. Nisva imela časa razglabljati o bosanski žebljarski umetnosti, ki naju tokrat ni prav nič navdušila, marveč sva na vse pre-tege hitela, da prideva čimprej dalje. Po pičlih treh minutah sva že sedela zopet vsak na svojem mestu. — V Metkoviču se bova morala ustaviti in reparirat.i oba defekta, da ne ostaneva v najslabšem terenu brez rezervnih koles. No, pa bo hitro šlo, saj imam rezervne duše, plašče pa bova kar podložila, mi je spotoma razkladal g. Rosa in še bolj pognal motor, da bi čimprej nadoknadila to nepredvideno zamudo. Pa vrag nikoli ne počiva! Če se človeku prav mudi, naleti gotovo vselej zopet na nove ovire, že pomislek na nepotrebno zamudo z repariranjem defektnih gum v Metkoviču je t'.l neprijeten, a še predno sva dospela tja. sva naletela na drugo nepričakovano oviro. Ko voziva preko mostu, opaziva pred seboj čredo tovornih oslov, ki jih je gnala, otovorjene s suhljadjo in vejevjem, že bolj postarna ženska, menda na trg v Metkovič. Na vso moč si je prizadevala, da nama napravi proste pot, toda dolgouhi trmoglavci se nikakor niso hoteli vdati. G. Rosa je trobil in hupal, a osli se za to niso niti zmenili. Komaj je enega spravila na desno stran ceste, že sta ji dva druga zopet krenila počez. Le korakoma smo prišli dalje. Naenkrat pa se stara oslica na sredi ceste položi na tla, pomoli vse štiri od sebe in kakor bi trenil, je bila vsa oslovska familija na tleh. Le malo je manjkalo, da nisva povozila mladega osla ,ki se je vlegel tik pred prednja kolesa. Nič ni pomagalo, morala sva se zopet ustaviti, izstopiti in z besedo in dejanji pomagati oslom zopet na noge. — Kar tja na travnik jih poženite! nama je še prigovarjala starka, opravičujoč se ob enem, da nama povzroča nehote take ovire. — že dobro, že dobro! jo je tolažil gosp. Rosa. Naposled je bila vsa oslovska družina preko mostu na travniku in oddrvela sva dalje. Pri prvih hišah v Metkoviču vprašava, kje je kak avtomehanik. • — E, baš imate sreču! nama zatrjuje mlad Dalmatinec v pestri narodni noši. — Evo, odmah tu preko puta! in nama kaže bližnjo hišo. Zavijeva s ceste proti novi zgradbi, kjer še niti ni bila urejena dovozna pot. Mlad učenček naju je vodil daleč nazaj na dvorišče, kjer je bila nekaka delavnica. Po dolgem iskanju so naposled nekje staknili mojstra. Gospod Rosa mu razloži, kaj hoče. — Samo hitro napravite, nama se zelo mudi. Saj vidite, da sva na dirki. Stane, kar stane, samo da bo hitro! Človek bi mislil, da obrtniki niso baš tako sijajno situirani, da bi se branili zaslužka. Toda metkoviški gospod mojster naju je kmalu poučil, da temu menda ni tako. Dolgo je mencal okrog avtomobila, gledal zdaj to, zdaj ono, samo za delo ni prijel, še jaz sem postajal nervozen, ko sem gledal tega počasneta. Gospod Rosa mu je hotel pomagati, da bi čimprej snel kolesa, a on nič, le gleda, gleda. Naposled je bilo g. Rosi pa že dovolj. — Ali hočete ali nočete? Vsaj povejte, da se ne mudiva! Pa je bil ogenj v strehi. Z vsem zakJa« dom dalmatinskih psovk naju je začel zmerjati. Nekaj časa sva bila kar presene* čena in sva le gledala, naposled pa je bilo v s °ga dovoli. Nič mu nisva ostala dolžna, zahvalila sva se mu za »sijajno« postrežbo in za njegov mojstrski ogled našega avto« mobila. Z zagotovilom, da ga bova povsod priporočila avtomobilistom. ki prihajajo v -Me *:o" ič, sva zasedla zopet vsak svoje mesto in odbrzela iz tako neuljudnega> Me** kovica. — V Vrgorcu bova vse drugače postre« žena. Teh pičlih 50 km bova že še zdržala, potolaži g. Rosa mojo jezo in zabavljanje na metkoviške obrtnike. (Nadaljevanje 8. junija). čuteča Kaj naj čita nežno žena? Roman R. Ta?oreja: »Dom in sveč _____ dala »Tiskovna zadruga«. Poraza ljubljanskih klubov v državnem prvenstvu ntriii ie Gradjanski le s težavo odnesel dve točki, Primorje pa je moralo kloniti na vročih splitskih tleh - Nesporten in surov nastop rezervnega moštva Gradjanskega — Zmaga najmlajših Ilirijanov nad pomladkom Gradjanskega — Proslava BSK — Kolesarske dirke ob priliki otvoritve velesejma va dovolila prosti vstop na velesejam. Propagandne skupinske vožnje so za razvoj kolesarstva zelo velike važnosti. Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije je na današnji plenarni seji v Ljobljani sklenil razpisati letošnjo državno prvenstveno dirke za 12. julij. (Prosa: Grosuplje—Krka—Stična—Višnja gora—Grosuplje — krožna-proga 46 km), katero prevozijo juniorji dvakrat in glavna skupina štirikrat. Točne razpise bo savezno tajništvo pravočasno razposlalo. A. S. K. Primorje (lahkoatletska sekcija) Danes ob 20.30 sestanek vseh atletov T kleti hotela Mikliča. Udeležba za odbornike kakor za atlete obvezna. Ljubljana, 31. maja. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja po ligah sta se tokrat srečala v Ljubljani Ilirija in Gradjanski iz Zagreba. Za to tekmo je vladalo pri nas in v Zagrebu ogromno zanimanje. Ker je tudi vreme odločilo v škodo Save in drugih kopališč, se je zbralo na igrišču Ilirije naravnost impo-zantno število publike, do 4000, med temi gotovo preko 1000 zvestih kibicev iz Zagreba, ki so spremili svoje »purgerje« na nelahko pot v Ljubljano. Kluba sta se sporazumela, da bosta nastopila v treh garniturah: z juniorji, rezervama in — s prvima garniturama. Tako se je začelo polniti igrišče že ob 15., in so se pomerili juniorji že pred lepim številom gledalstva. Ilirija jun.:Gradjanski juti. 1:0 (1:0) Pod vodstvom sodnika g. Vidica sta pokazali svoje znanje obe najmlajši gardi. Mladi Ilirijani so kar od začetka pritisnili in že v prvem polčasu postavili rezultat. Sicer so morali v drugem polčasu prepustiti vodilno besedo »purgerskemu« naraščaju, toda ohranili so rezultat do konca. Tekma je trajala 2X30 minut in j\2 nje potek odgovarjal akterjem. Ilirija rez.-.Gradjanski rez. 2:0 (1:0) Takoj nato sta nastopili rezervi. Med drugimi tudi znana imena: Jakšič, naš reprezentančni vratar iz Montevidea, ki je branil ilirijansko svetišče, Gumhalter, Var-čič, Ice itd. 2e v začetku so Ilirijani dosegli vodstvo, kar pa menda Zagrebčanom ni bilo po volji in so reagirali z ostrejšo igro, celo s surovostjo, in z nediscipliniranim vedenjem. To se je zlasti pokazalo v drugem polčasu po stanju 2 : 0. Prisotna zagrebška publika je posegla z bodnlnmn pozivi prevneto v potek dogodkov, nakar so rezervisti Gradjanskega še stopnjevali svoj nediscipliniran nastop. Nobena sodnikova odločba jim ni bila več po volji. Sodnik je izključil po enega Zagrebčana m 111-rijana, in ko je kmalu nato, radi nediscipliniranega vedenja izključil še enega Zagrebčana Geyerja, ta ni hotel zapustiti igrišča, temveč je navalil na sodnika, katerega je ubranil pred dejanskim napadom stranski sodnik. Sodnik g. Jordan je nato od-žvižgal igro, bilo je v 13. minuti drugega polčasa. . Ta ukrep se je izkazal zelo umestnim. Nastala je pavza, v kateri so se duhovi pomirili, in ko sta nastopili po preteku četrt ure prvi moštvi, je bilo razpoloženje med občinstvom že povsem normalno. Gradjanski: Ilirija 1:0 (1:0) Točno ob 17.30 so se pojavili »purgerii« v plavili dresih, močno pozdravljeni oi svojih pristašev in drugega občinstva. Takoj "nato se pojavijo belo - zeleni, ki jih občinstvo sprejme z burnim aplavzom. Začetek ob 17.36. Uri j a ima početni udarec in isrra proti vzhodu. 2e v prvih minutah i c U v napadu, Kokotovič zgreši prazen gol. Serija foulov proti I. Sodnik skuša s strogostjo vzeti igro v roke. Igra poteka nervozno. G. se prei znajde. Južna stran — Zagrebčani — bodri svoje. Nato v 9. m. prvi nevarnejši napad I., zagrebška branilca posežeta uspešno vmes. Ripos-t in Malic lovi sigurno. Se vedno se igra bolj na strani I. Dva zaporedna prosta strela proti I. v 14. in 16. mim. Poslednjega odbije Strehovec Dukoviču na nogo ln žoga obtiči v mreži. 1 : 0 za G. Rezultat je postavljen! Gr. preide takoj zopet v napad, v 17. _prost stre! proti I.. Malic pogumno čisti. Še par prostih strelov proti I. v bližini kazenskega prostora, potem je I. v napadu, ki se konča z offsi-dorn Doberleta. I. nadalje napada; v 23. strelia Košak z 20 m razantno. toda Mihelčič za čudo reši. Sledi odprta igra, tem- stop- niuie. Žoga prehaja bliskovito s polja v poli e. V 29. strelja Oman ostro Doberletov predložek, toda MiiheBčič je na mestu. Obe obrambi se držita dobro. V 31. zakr»vi Un-ter kot. Sam tudi razčisti situacijo po kor-nerju in že je žoga pred kazenskim prostorom Gr. Naslednjo minuto strelja ošaK prost strel z 18 m, ali Mihelčič se ne da presenetiti Odslej ima obramba G. polno posla. . Ilirija prevladuje, prihaja do kazenskega prostora in čez. toda zadnje zapreke, Mihelčiča. ne more premagati. Tudi domača publika se začenja vnemati. po stari navadi povsem napačno šele tedaj, ko moštvo obvlada položaj. V 33. min. Malic krasno lovi visoko žogo. Nekaj minut ie žoga sredi polja, obe obrambi je ne pustita naprej. Končno v 37 resna situacija pred golom G., toda Mihelčič poseže vmes m jo razčisti. V ^ mini reši Mekic _ že skoro izgubljen položaj v komer. Pfeifer krasno strelja in Rajkovič komaj reši zopet v kot. Pfeifer strelja ponovno, tokrat pa posreduje Mihelčič — uspešno. Potem da sodnik zelo dvomljiv fouJ proti I. Pikic pošlie pred gol, Malic lovi. V zadnji minuti ima še Pfeifer priliko, da lepo strelja kor-ner, k; ostane kot vsi dosedanji neizkoriščen. Nato polčas. V reprizi je I. taikoj v napadu. V 2. min. sname Miihelčič žogo Pfeiferju z noge. G. pride šele v 4. min. na nasprotno polovico. Staroveški strelja v prazen gol — Malic je stekel po nepotrebnem ven — in žoga se odbije od droga. Ilirijani pritiskajo in zopet se pojavi Mihelčič v kritičnem tre-notku na pravem mestu. Protinapad G. konča v korneriu. Kokotovič sra strelja nevarno in Malic komaj reši zopet v komer. Strelia ga Stankovič. žosra gre v Dotje Napad Ilirije zaustavi nasprotna obramba, potem prevlada za par minut Gr. ^15. min. sname Malic prost strel izpod prečke. Doberlet gre v zvezo. Žitnik na krilo. Igra poteka v premoči I., v glavnem se vrši borba med obema kazenskima prostoroma Sčasoma nonehava tempo, pj-i avli a se izčrpanost. V 22. m. strelia Pf cifer korner. toda žoga preide v sredo. riia pritiska, ali nasprotna obramba cist". Gr. starta boljše, zlasti lialfi. in tako raz-bremeniuieio obrambo. V 34. min. ima Doberlet lepo šanso. toda Košak Ra prehiti m pošlje pod oblake. Publiiika se umiri, igra postaia nezanimiva. Kokotovič gre za drugega centerhalfa, Gr. drži rezultat Opaža se obojestranska izčrpanost. Zavlačevanje igre. V predzadnji minuti ie Dukovič ble-siran. Konec. Kako so igrali Igra se je gibala na povprečni višini. Niti za trenutek ni prišla iz okvirja tipične borbe za točke. Glavna bitka se je izboje« vala v prvem polčasu, ki je pripadal v za« četku Gradjanskemu, dočim so se domači proti koncu polčasa čedalje bolj u veljav« ljali. V drugem polčasu pa je dober del prevladala Ilirija in se je končno Gradjan« ski zadovoljil s taktiko držanja rezultata. Po poteku igre se ne da reči, da je Gr. za« služeno zmagal. Rezultat bi prav lahko gja« sil tudi narobe, in bržčas ne po krivici. Za« sluga za uspeh Gr. gre v glavnem enemu možu — Miheloiču, ki je bil nesporno ju« nak dneva. Gr. je imel v njem najmočnejšo oporo. Poleg njega se ie dobro uveljavil še Pikic, deloma obe krili. Notranji trio je ilirijan« skega precej prekašal glede dela v polju, pred golom pa ni bil toliko nevaren kot ilirijanski. Povezanost med poedinimi deli je bila v moštvu Gt. čistejša kot pri iliri« janskem moštvu. Pri Iliriji je povsem zadovoljila ožja obramba. Sicer je imel Strehovec smolo z indirektno soudeležbo pri edinem golu, vendar se je obramba razven par nebistve« nih napak držala dobro. Tudi krilci so za« dovolj ili, toda le defenzivno. Napadu so pošiljali premalo uporabljivih žog. Napad sam ni bil kompaktna enota: obe kriLi sta igrali pod običajno formo, trio se pa pod dojmom premočne igre nasprotne obrambe ni mogel uveljaviti. Iliri j and so zaostajali za nasprotnikom v startu, pokrivanju, tudi običajnega elana niso pokazali, zato pa so se trudili na moč in imponi.rali s svojo marljivostjo do popolne utrujenosti. Zaslu« žili bi bili vsaj neodločen rezultat. Moštvi sta nastopili v postavah: Grad jamski: Mihelčič—Bivec, Rajkovič— Mekič, Pikic, Vidrih—Stankovič, Sta rove« ški, Velimirovič. Dukovič, Kokotovič. Ilirija: Malic—Strehovec, Berglez—Unter« reiter, Dekleva, Pogačnik—Pfeifer, Oman, Košak. Žitnik, Doberlet. Sodnik g. Zivanovič iz Novega Sada: energičen, je igro povsem obvladal, v go« tovih odločitvah pa je oškodoval domačine. Stanje v I. grupi. Po včerajšnjih tekmah je stanje v I. grupi naslednje: Gradjanski 3 Concordia 2 Hajduk 1 Primorje 3 Hašk 3 Ilirija 2 Hajduk: Primorje 5:1 (2:1) Split, 31. maia. Danes ie Primorje igralo v prvenstvenem tekmovanju tekmo na vročih splitskih tleh proti Hajduku. To ie bila gotovo najtežja tekma, ki io ie moralo Primorje odigrati v liglnem tekmovanju. Zato se tudi " ni pričakoval kak poseben rezultat, ziasti ker je Primorje odšlo v Split brez svojega izbornega napadalca_ Slaparja in tudi Ur-šič še ni bil docela fit. Tekma se ie končala brez incidenta s pričakovano zmago Hajduka. Sodil ie sarajevski sodnik g. K a p. Noč strahu in razburjenja v Carigradu Alarmantne vesti o skorajšnjem koncu sveta so izzvale med prebivalstvom nepopisno razburjenje glasil, da gre najbrže za potegavščino, se ljudje niso pomirili. V svojii razburjenosti so hoteli celo napasti observatorij, češ da noče povedati resnice. Policija je morala nastooiti z yso strogostjo, da je napad preprečila. Šele proti jutru, ko so ljudje'videli, da vzhaja solnce, kakor vsak dan in da ni opažati nobenih znakov skorajšnjega konca sveta. so se pomirili in razšli. Oblasti so uvedle sedaj preiskavo, da bi dognale, kdo si je dovolil to neumestno in tako razburljivo šalo. Pretekli teden je vladalo v Carigradu silno razburjenje. Iz neznanega vira se je razširila vest, da bo v četrtek ponoči konec sveta. Lahkoverni ljudje so se te vesti tako prestrašili, da so kakor brez uma drveli po ulicah in tako razburili se vse one, ki tem vestem niso verjeli. Vse prizadevanje oblasti, da bi vznemirjeno množico pomirile, je bilo brezuspešno. Carigrajski observatorij so ljudje naravnost oblegali. — Kljub temu, da je observatorij ta-kaj izdal odločen demanti in na- 3 i i i o o 0 1 o 0 1 o o o o 2 2 2 5:1 4:3 5:1 7:10 5:9 2:4 Mobilizacija »Stahlhelma« Vratislava, 31. maja. AA. Občnega zbora nemških veteranskih organizacij »Stahi« helm« se je udeležilo nad 100.000 oseb .z vseh krajev Nemčije. Zborovanja sta se med drugimi udeležila generala v. Seeckt in Mackensen. Reviji stahlhelmovcev sta prisostvovala tudi bivši nemški prestolonaslednik in bivši saški kralj. Zborovanje samo je poteklo v miru. Ko so se pa zborovalci vračali, je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in udeleženci kongresa. Pri tem je bila ubita ena oseba in več ranjenih. Policija je aretirala več oseb. Spomenik češki pisateljici Krasnohorsky Praga, 31. maja. g. V parku na Karlovem namestju je bil danes odkrit spomenik znane češke pisateljice Eliške Krasno-horske. Ponesrečen polet Do X Lizbona, 31. maja. AA. Listi poročajo, da se je polet nemškega letala »Do X« v Južno Ameriko ponesrečil. Letalo se vrne najbrže v Fr i ed r ichsb af en, kjer ga bodo nekoliko preuredili. Ugrabljenje rumutiskega državnika Bukarešta, 30. maja AA. Pred 14 dnevi je izginil na zelo skrivnosten način bivši podtajnik poljedelskega ministrstva Do-brescu. Menijo, da so ga odvedli njegovi politični nasprotniki m da ga bodo držali ujetega do konca volitev. Notranji minister odločno zanika vest, da so ga aretirali. Doslej so ostala vsa prizadevanja po- Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Slovan : Reka 11:2 (3:1) BEOGRAD: BSK je slavil danes 20«let» nico svojega obstoja. Ob tej priliki je za včeraj in za danes povabil tri inozemske klube, in sicer FC Cette iz Cetta, Vienno z Dunaja in Eintracht iz Leipziga. Včeraj« šnji rezultati so bili: BSK rezerva : Vikto« rija (Požarcvac) 6:2 (4:0), pomladek BSK : Vienna pomladek 1:1 (1:0). old boys BSK : old bovs Ruski 7:2 (3:0). FC Cette : Soko 2:1 (1:0). Pri Francozih je igral Sotirovic. Francozi so igrali lepo ter je njiihova zrna« ^ w__________ r ga zaslužena. Zlasti se je odlikoval golman, j licije da ga najde, zaman, ki je pravi goliat. Pri glavni tekmi je zrna« I g al BSK nad Eintracht iz Leipziga s 5:2 (2:0). _ , . PRAGA: Rakovnik : Skvoj 6:2, Cechie Kosire : Union 2ostrvnic?, kakor šegavo na-zivaio tanke steklenice, je praznoval pred njinii. Jeziki so bili prilično mokri, tort] po se gibko sukali po rakovski šegi in se- gavosti. • t , Kj, da imam vos denar, kar ga ie v .iu- codavi ji', zavzdihne mojster Radoslav Iiv-ko, ?.to bi jaz nosil še drugačno brento, kakor jo zdaj!s • I kaj', ca zavrne slutvomodrijan, kolar Gregor Grlidica, -koliko pa bi imel? Kar ra-čunajva. Bankovci so po 1000 Din, 100 Din, po 20, po 10, po 5. Ce prideneš vse kovance, ve« stari srbski denar, kar ga je še v obtoku potem zlatnik, ki se plačuje po tečain, skratka, kar je imela stara Srbija, potlej ministrstvo SHS, kraljevina SHS, kraljevina Jugoslavija, mislim od vsakega novca po en izvod, tedaj bi premogel ves jugoslovanski 5-Jaz bi si pa želek, se oglasi Jernej Go-beželj, suh ko kresilna goba, »da bi se našemu kraljestvu priklopila Indija Koroman-diia- Ce se tam, kakor smo včasih slišali, med in mleko cedi, zakaj se ne bi tudi vino in pivo, a?« i Samo če ni preveč od rok, ta Koroman-diia? Menda je na vzhodu, Pivko?« ~>Poznaš Paflagonijo?« sFlagonijo, ali Goflonijo, odondod si nemara ti prikolovratil s svojo gof...< »Le polahka, pa besede bolj izbiraj, prijatelj. Paflogonija je blizu tistega kraja, kjer solnce vzhaja blizu Koromandije. Tja ie ono leto odpotoval tisti zagoreli Lah, Del Neri. ki je v Rakovniku opeko žgal«. »Aha, tisti, ki sem ga skoro stepeL Veš, kako mi je dejal za tole mizo? »Vi ga imate velik umor«, je rekel. Jaz pa pokonci: »Preklici, salo komarievo, drugače bom res zakrivil umor, in sicer na tebi«, sem mu zagrozil. No, potlej smo se pa krohotali, ko so mi dopovedali, da možak občuduje moj humor«. »Tudi meni se je pripetila taka smešni-ca zaradi črke h. Ob prevratu sem v Ljubljani v Pisarni za zasedeno ozemlje naletel na bradatega Francoza, ki se je izdajal za ko-pista. Menila sva se po nemško. Ko je beseda tekla o našem Primorju, je omenil: »Triest ist eine grosse Alfenstadt«. S težavo sem krotil smeh: vrli možakar je pristanišče, Hafenstadt, potvoril v opičje mesto...« Skoraj pa se je pomenek zasukal iz področja »najstva« v obomoje »kajstva«. Tako vsai se* izraža lažimodrijan Gnidica, ki je prečital vse naše filozofe od U do V, od Uše-nienika do Vebra. Poprijeti so se istinskega derar to ie okoli tritisoč dinarjev. Koliko ničnika do veora. ropn^ii =« ~, »»u«^ S V bi S tem zalival svoj kurji brltof?« predmeta, ki utegne bolj ko kateri drugi razpaliti Rakovcem domišljijo. To so raki, ribe, sploh vse, kar gomazi ali se plazi v mokrem življu- Kar priropoče motorno kolo ter obstane pred krčmo."Iz oblaka prahu nalik boginji Afroditi, ki se je porodila iz morske pene — se izlušči lepa mladenka, skoči s prikolice in stopi v pivnico. Vozitelj, mogoče njen mož, pa zunaj otipava obod pri kolesu m jame napihavati pnevmatiko. »Meni čašo malinovca, onemu zunaj pa vrček piva«, zaukaže natakarici, ki hiti slre- či. ... Kdo se rad ne uveljavlja ter imeniti na okroglem svetu? Malokoga pa ima pod soln-cem tako hudo, kakor Bakovca, da bi se postavil. Hoteč se izkazati pred neznano pri-hajačico v prašnem plašču, povzame trgovec Igor Celenga: »O ribolovu smo se pomenkovali. Ah vas ta reč morebiti kolikor toliko zanima, gospa, če niste morda še gospodična?« »Sijajno! Močno sem vneta za vsak šport Tudi trnkarim jako rada...« »Prav vrav, me veseli. Vede, nekaferi menijo,'da je ribarjenje samo razvedrilo, <»ola zabava. Pa ni res. Ribištvo je mno«o več: umetnost, ki meji na znanstvo, na ve- d°»jaz pa še to dodam«, se mu pridruži Rado Pivko, ki ie poklical novo steklenico, ribolovstvo ne spada v noben priznani pre-delek človeških opravkov, ampak presega in prepleta vse. Bodi boren ali bogat, star ali mlad, mnogoveden ali zagoveden, človek slednjega zvanja in znanja z radostjo prime za odico. za ribnico in jo moči v vodu Se farji in cesarji ne zametavajo tega opravila«. >Kaj naj pa rečem jaz?« sproži pasar Ja- kob Besednik. »Po mojem mišljenju se n-barstvo sploh ne more popisati, ker se izmika — kakor riba med prsti — vsem opisom in orisom ali opredelbam«. -Molči pa tiho bodi«, mu prestnze tok puhlic nestrpni Gnidica. »Vi vsi ponižujete ribištvo, ker ca prešibko cenite. Ribji lov je metafizika športov, vseh telesnih vaj in ročnosti- Pa ne misli, Gobeželj, da je metafizika baba kakor tvoja Meta«. »Kkj bom mislil tako trapasto?, se obrane suhelj, »glavno je, da se kaj ulovi! Čemu bi se pulili in hrulili za besedno cepi-dlaštvo. To vam pravim jaz, ki nisem ne cepec, ne dlakocepec. Mosoče veste, mlada gospa, kaj je šora ali vrša? Pri vas jo nemara imenujete ravšelj«. »To je menda taka podolgovata kletka iz šib. De vi je se v vodo, da se vanjo ribe love. Kadar so'notri, ne morejo več ven'. »Dobro ste se odrezali. Ali veste, vsakdo nima sreče- Vedeti je treba, kakšno je dno v potoku«. . »In poznati gostoto vode, jelits?« »Vidi se vam, da niste začetnica. Pa še nekaj se ne sme pozabiti, namreč luna. Zadnji dnevi v mesecu so posebno ugodni, enako tudi prvi štirje prvega krajca. A zad-nii trije dnevi tega krajca in prvi dnevi ščipa so za lov skromni. Slično pravilo velja za tri dni pred poslednjim krajcem. Tudi oba dneva za njim nista dosti prida«. »Pa psiholoških posebnosti posamezne ribje vrste si moramo biti v svesti«, naglo pridene Gnidica, ker je med tem prejšnji goverčin segel po kupici. »In s tem vam hodijo ribe rade v vrso. < ljubeznivo in na videz otroško pozveda neznanka, vsa raz vneta ob svetem prepričanju, s kakršnim se ti hrusti udeležujejo razprave. Možaki kar poskočijo. Zdaj gre za to, kdo bo v Rakovniku, zvonec nosil. Pomislite, tujka, ki kolesari in kolobar: bog ve kod, utegne raznesti slavo ali slabo glede trga. »Če kaj ujamem. gospa? Glejte, včeraj sem našel v vrši, dolgi 2 m 40, tolikšno ščuko. da se je zadevala enega konca z gobcem, drugega pa z repom«, čelenga naš Celenga. »Izborno!« pohvali priljudna poslušalka. »Jaz pa sem v svoji vrši naletel tolikšno, da se je morala na dvoje prepogniti, če je hotela obstati v njej«, se žuri Gobeželj. »Kaj bi tisto! Moja se je v pasti sesuklja-la, da je bila podobna vijaku«. »Imenitno!: klikne sobesednica, hoteč podžgati zabavne kljuke. »Pa vi?« se okrene k naslednjemu. Pivko šine po konci: »Nič imenitno! Veste, kaj se je davi meni nakretilo?« Ves zaripel išče, išče, hlasta po zraku, kol da ne more poroditi svoje ideje, zatem pa: »Ujela se je ščuka... tolika •.. tolikšna ... ko... no, prav enostavno: še v koš ni mogla, ampak — koš je bil v njej!« - »Obilo sreče vsem skupaj, pa si jo delite!« zakliče avtomedonova družica ter odbrzi, kajti vozač je zunaj že precej nestrpno trobil. In toliko, da je zlezla v prikolico, se je spustila s krmiteljem v hud dir po beli cesti, ki nalik strelici leti v daljni svet. Naši razustniki so še dolgo pretresali vprašanje, kdo je med njimi vec napravil za rakovski sloves pred neznano kolesarico, ki je posetila veleugledni kraj dobrih dvanajst let po razsulu mogočne srednjeevropske Kalpako-Cilindrije. ŽENA V SODOBNEM SVETU Kongres Mednarodne alf janse za žensko volilno pravico v Beogradu Od 17. do 20. maja se je vršilo v veliki dvorani beograjske univerze zasedanje Internacionalne alijanse za žensko volilno pravico (komisija za mir in Društvo narodov), kateremu je prisostvovalo velike število inozemskih predstavnic alijanse, delegatk Alijanse ženskih pokretov in Jugoslovenske ženske zveze. Prvič so poslale na kongres svoje delegatke tudi visokošol-ke ljubljanske univerze. ICcngres je otvorila predsednica komisije za mir in Društvo narodov Američanka gdč. Ruth Morgan. Predsednica Internacionalne alijanse ga. Corbett Aschby je nato predstavila občinstvu vse članice delegacij, ki jih je publika prisrčno aklamira-la. Po pozdravnih govorih je ga. Corbett Aschby orisala namen Internacionalne alijanse, gdč. Morgan pa je v kratkem očr-tala njeno delo. Pravo delo konference se je pričelo v nedeljo popoldne pod predsedstvom gdč. Morgan. G. Deleži (Francija) je očrtal pravo stanje svetovne krize in njene posledice, ki jih nalaga vsem družabnim slojem. Ga. dr. Ulich-Beil je obširno očrtala današnjo ekonomsko situacijo. Naposled je gdč. čerkez prebrala referat princese Kan-takuzen (Rumunija) o ekonomski uniji kot čuvarju miru. 18. maj je bil posvečen razorožitvi. Prvi je govoril bivši minister zunanjih poslov g. dr. Ninčič. Pojasnil je težave, ki se pojavljajo kot ovire za dosego ugodne rešitve razorožitvenega vprašanja in ki nas navdajajo s pesimizmom, dasi vsebujejo koristno dejstvo: čim bolj se kaže težnja za rešitev razorožitvenega vprašanja, tem bolj se prihaja do prepričanja, da je razorožitev nerazdružljivo vezana z vprašanjem sigurnosti. Ko se hoče rešiti vprašanje sigurnosti popolno in odločno, se pride do zaključka, da se mora ustvariti velika mednarodna zajednica, kontinentalna ali univerzalna, ki bo imela dovolj moči, da definitivno zajamči sigurnost vsake posamezne države. Delegat Feministične italijanske federacije g. Quartaro je naglasil, da je jugoslo-venska zakonodaja glede na žene zelo napredovala. V pogledu propagande proti vojni pa je mnenja, da bi bilo potrebno postaviti program, ki naj bi bil internacionalen in nacionalen, ker je zunanja civilizacija nemogoča brez notranje civilizacije. O konvenciji za razorožitev je govorila delegatka Velike Britanije, ki je v svojem govoru izčrpno iznesla svoje poglede na konvencijo za razorožitev. Na popoldanskem zasedanju je govorila o sigurnosti, sankciji in razorožitvi ga. prof. Ruyssen( Belgija), o redukciji oboroževanja pa admiral Lowe (Anglija). Ga. D. von Felsen (Nemčija) je podala program internacionalnih feministk, delegatka Holandije pa je predavala o razorožitvi in brezposelnosti. Ob 5. popoldne so bile delegatke povabljene k Nj. Vel. kraljici na čajanko, kjer so bile prisrčno sprejete. Dne 19. maja se je na konferenci razpravljalo o vplivu feminizma na širjenje pacifizma. O vprašanju, na kateri način morejo žene vplivati na javno mišljenje za časa miru, je v lepih in jasnih besedah iz-pregovorila predsednica beograjskega ženskega pokreta dr. fil. Ksenija Atanasije-vičeva. Med drugim je dejala: »Ker se brez sumnje pokret žena, da pridejo do svojih pravic, snuje na ontolo-ško-etični podlagi, je razumljivo, da so se vse faze tega razvoja pokazale ne samo kot socialne, temveč trudi kot pacifistične. Feminizem je zgrajen na moralnem principu, da ima vsak človek pravico za svoj lasten razvoj. S tem ustvarja feminizem neko novo etično doktrino, katera, razen napredovanja žene, deluje na povzdigi celokupnega človeštva. Z uresničenjem te doktrine bi prišli do bolj prečiščenega odnosa med ljudmi, ki bi izključeval fizično in moralno izkoriščanje.« Nadalje pravi: »Kot matere vlivajo feministke v kri svoje dece, da ljudje ne žive na tem svetu zaradi tega, da morijo drug drugega, kot učiteljice pa širijo pacifistično pojmovanje med mladimi generacijami.« Naposled je še o vplivu žena na javno mišljenje za časa vojne govorila delegatka Rumunije ga. Janculescu. Po končanih govorih je predsednica alijanse, ga. Corbett-Aschby predložila naslednjo resolucijo konference: »Konferenca Internacionalne ženske alijanse za mir izraža svoje veliko zadovoljstvo zaradi sklicanja mednarodne konference za razorožitev v letu 1932. in se nadeja, da bo ustrezala veliki želji narodov, če bo uresničila prvo pomembno redukcijo oboroževanja. Versailleska pogodba je razorožila neke narode le kot početek razorožitve, ki mora biti univerzalna. Pakt Društva narodov nam je to enako svečano obetal, a tudi Briand-Kelloggov pakt je obsodil vojno. Neuresničenje velike redukcije oboroževanja bi značilo rušenje pogodb, kar bi moglo izzvati nove katastrofe. Nasprotno pa, ako bodo vlade, zastopane na konferenci 1. 1932., ustvarile resničen početek razorožitve, bodo s tem garancije za mir mnogo večje. Vlade bodo tako tudi ravnale, če jih bodo narodi, kjer so žene ene glavnih faktorjev, v to prisilili.« Resolucija je bila soglasno sprejeta. Zatem je predsednica prebrala ekonomsko resolucijo, ki se glasi: »Konferenca Internacionalne ženske alijanse za mir v spoznanju, da znači svetovna ekonomska kriza propast starih metod trgovske in finančne konkurence, podpira z vsemi silami prizadevanje Društva narodov, da se otvori sistem mednarodne kooperacije. Konferenca zahteva od vseh zvez v državah, da delujejo pri svojih vladah na to, da upoštevajo sklepe ženskih ekonomskih konferenc. Obrača se predvsem do vseh evropskih društev in zahteva od njih, da ojačijo svoje delo, ker je gotovo, da more Evropa, ki ni ekonomsko organizirana, kompromitirati svetovni mir.« Tudi ta resolucija je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta. Sprejet je bil nadalje predlog švicarske delegatke: »Konferenci za razorožitev L 1932. naj se predlaga, da pride v komisijo tudi predstavnica mednarodne .ženske organizacije, ki bi komisiji tolmačila želje žena.« Razveseljivo za nas Jugoslovenke je dejstvo, da so poslale svojo delegatko na konferenco tudi bolgarske feministke. Zastopala jih je ga. Ivanova in podala poročilo o delu bolgarskih žen, predvsem pa je izročila njihove tople pozdrave jugosloven-skim ženam z zagotovilom solidarnosti v propagandi za mir in razorožitev. Za njene tople besede se je v imenu jugoslovenskih žen zahvalila ga. Petkovičevi, predsednica Jugoslovenskega ženskega saveza. Sledili so še govori raznih predstavnic inozemskih feministk, izmed katerih je bila najbolj burno aklamirana ga. Plamin-kova, češkoslovaška senatorka, ki je zahtevala čim večje jamstvo za trajni mir med narodi. Žena v borbi za enakopravnost z možem (Iz predavanja ge. Plaminkove, senatorke v češkoslovaškem parlamentu.) Nedavno je zborovala v Beogradu komisija Internacionalne feministične alijanse za mir. Zborovanja so se udeležile svetov-noznane pobornice za mirovno idejo in so se po konferenci odpeljale v vse večje kraje naše države, da s propagandističnimi govori navdušijo prebivalstvo za svoje ideje. V Ljubljano je prišla naša stara znanka ga. Pla.minkova, senatorka v češkoslovaškem parlamentu, in je v četrtek 27. maja govorila o miru in o delu češkoslovaških žen za žensko volilno pravico. Da so češkoslovaške žene danes pravno, politično m gospodarsko izenačene z možem, je v veliki meri njena zasluga. Ga. Plaminkova je v govoru najprej razvijala svoje misli o miru in o razorožitvi. Naglašala je, da se ji vidi Beograd najbolj primeren kraj za mirovno konferenco, kajti prav zemlja, ki je toliko trpela zaradi vojnih grozot po turških vpadih, v balkanski in zlasti v svetovni vojni, mora mir najbolj ceniti. Realiziranje mirovne ideje ima posebno važnost za male narode, med katere spadata tudi Jugoslavija in češkoslovaška. Razo rože vanje bi morale pričeti velike države. Toda kdo naj začne, ko vsakdo kaže na svojega soseda, kako se oborožuje, in ga skuša prekositi. Umevna je torej izjava Nemke na mirovni konferenci, da more pristati samo na popolno razorožitev vseh držav, a ne na tako, kakor je danes, ko je ena država (Nemčija) razorožena, dočim njem sosedje lahko vsako uro postavijo proti njej 11-milijonsko armado. Govornica je z odušsvljenjem in prepričanjem pozivala žene, naj si postavijo geslo: Mi ne bomo napadali!« Če se bodo žene vsega sveta združile pod tem geslom, pa bo zmagala ideja mini. »Kajti vse, kar žena hoče, doseže!« če pa hoče žena res kaj doseči, morajo biti podane gotove možnosti, gotove okoliščine: žena mora imeti soodločujočo besedo v političnem življenju. To so spoznale žene vsega sveta, zato se tako vneto borijo za svojo volilno pra- vico, ki jim odpira možnost udejstvovanja v javnem in političnem življenju. Na češkem imajo žene že od 1. 1861. volilno pravico v deželne zbore. Tedanji kronisti poročajo, kako važno in vestno so razumele žene to državljansko dolžnost. 2e 1. 1912. so vzele vse stranke v svoje programe splošno žensko volilno pravico, kajti češki možje so se ozirali na razvoj naroda in na stališče žene v tem razvoju, kjer je bila žena vedno na mestu kot vzgojiteljica naroda, kot socialna delavka, kot gospodinja. Po prevratu je dobila žena na češkem vse pravice, ki jih ima mož in tedaj se ji je odprlo široko polje dela v kulturnem, političnem, zlasti pa socialnem področju. Izkazala se je kot vestna, vztrajna in požrtvovalna državljanka, često se za važne intervencije celo moški obračajo na ženske parlamentarke, češ, da se bolj pobrigajo za reč, ki se jim jo priporoči, kakor moški. Na češkem je ženska volilna pravica nekaj samo ob sebi umevnega. Zgodilo se je, da je na volilnem shodu govoril moški proti ženski volilni pravici, pa so ga moški sami vrgli iz dvorane. češka parlamentarka se je doslej posebno uspešno udejstvovala v ustvarjanju v reformi socialne zakonodaje: uredila je zaščito matere in otroka, izboljšala stališče neporočene matere in njenega otroka, sodelovala je pri graditvi zakonov za pobijanje prostitucije itd. Da se je šolstvo na češkem dvignilo do take višine, je v veliki meri zasluga češke žene. Na koncu govora se je spomnila z iskrenimi besedami na prezidenta Masaryka, ki ga je imenovala prvega feminista v republiki, kajti on je vedno z vsemi močmi podpiral stremljenje češke žene in poudarjal, da mora biti vsaka žena tudi politično izobražena, kajti samo tedaj more biti dobra mati in vzgojiteljica, ako razume življenje okrog sebe. Drobne zanimivosti Rontgenovi žarki v kmetijstvu V Ivanovo-Voznesensku sta, kakor poročajo iz Moskve, lani rontgenizirala prof. šujski in rontgenolog Boxer na poskusnih kmetijah semena kumaric. Rontgenizirana semena so bila dva in pol krat večja od navadnih semen, kumarice, ki so pognale iz njih, pa so dozorele pet dni poprej od drugih. Ta poskus je pokazal prvič učinek rentgenskih žarkov na suha semena. Do-zdaj je namreč prevladovalo prepričanje, da se dado z uspehom rontgenizirati samo vlažna semena. Zdaj rontgenizirajo v Ivano - Voznesenskem rajonu sočivje, laneno seme in semena drugih tehniških kultur. Kakor dokazuje gori omenjeni poskus, pospešujejo rontgenizirana semena zvišanje produkcije poljedelskih kultur in tudi vplivajo na pospešeno dozoretje. Zdravljenje slepcev Znani švedski strokovnjak za očesne bolezni Hugo Toll je objavil Zanimivo delo o zdravljenju sleporojenih. Slavi pred vsem >očeta medicine« Hipokrata, čigar modrost šele zdaj razume naša javnost. Hipokrat je n. pr. pošiljal ohromele bolnike v kraje, ki so bili okuženi po malariji. Šele pred nekaj leti so pričeli pri nas na isti način s cepljenjem malarije zdraviti mrtvoud. Isto sredstvo pomaga tudi slepcem. Prihaja v po- štev pred vsem za vzhodne dežele kot Turčijo in Afriko, kjer se vidi poleg sleherne džamije tolpa slepih beračev. Izgubijo vid na posledicah mrzlice, ki jo imajo redno otročnice pri porodu vsled nezadostne oskrbe. Čebele v letalu Letalo zračne proge Marseille-Paris je peljalo na naslov znanega pariškega čebelarja sto malih lesenih zabojev. Vsak je vseboval stotino čebel zajamčeno plemenite pasme. Spotoma se je en uljnak nenadoma odprl, čebele so prilezle izpod klopi in pričele letati po potniški kabini. Postajale so vedno boli divje. Pilot in potniki so se jih komaj ubranili z robci- Hude čebele bi kmalu povzročile nesrečo v zraku. Ko te pristalo letalo v Parizu, so planili potniki na plan opikani iu zaviti kakor egiptske mumije. Nenavadno slovo admirala Admiral Evrans, poveljnik avstralske vojne mornarice, je dosegel najvišjo v službi predvideno starost in podal ostavko. Poslovil se je od svoje mornarice na ta način, da je najel za en večer največji kinematograf v Sidneju. Sam je sestavil filmski spored in povabil k predstavi vse moštvo, nad 2.000 častnikov in mornarjev z vsemi družinskimi člani. V odmoru med predstavo je imel admiral svoj zadnji govor: »Če bi si nataknil na glavo starinski trioglati klobuk s petelinjim perjem in se poslovil od vsake ladje, bi vi morali po tej vročini stati na krovu in mi bobnati na čast. Sklenil sem, da bo vett-ko prijetnejše, če se bom po domače od vas poslovil v kinematografu, in vam želim veliko sreče v službi!« Govor je izzval velikansko navdušenje, dasi je menda brez primere v dolgi zgodovini britanske mornarice. Vlom v skladišče demantov Iz Capetowna poročajo: Bogat plen s» našli vlomilci v naselbini Springbokfontein v Kapski koloniji, kjer so vdrli v skladišče demantov in odnesli za okroglo 50.000 funtov šterlingov draguljev. Tatovom doslej še niso prišli na sled. Najstarejši verski spomeniki Iz Kaira poročajo: V Sakkari že dalj časa kopljejo za starimi spomeniki. Pri tem so odkrili dragocene najdbe, tudi neke stare verske tekste, ki so, kakor sodijo starinoslovci, najstarejši dokumenti te vrste na svetu. Na stenah mrtvašnice kraljice Neiih so odkriti 800 vrst besedila, ki nudijo sijajno priliko za študij egipčanskega jezika in starih verstev. Kočljiva vprašanja Moskovska »Zveza pisateljskih društev« vzdržuje poseben zavod za raziskovanje pisateljskega življenja in dela. Ta nrad je razposlal vsem -pisateljem polo s 50 vprašanji. ki vsebujejo tudi naslednje točke: Kateri značaj ima vaše osebno življenje: jako brzi, manj brzi, povprečen, počasen, zelo pošasen? Kako vas zanimajo ljubezenski doživljaji: zelo. bolj. mani ali sploh ne? A1i prepišete svoja dela na stroju takoj, čim so končana, ali neposredno po tem. ko so končana? Pisatelj La vrenje v, avtor poslovenjene povesti >41«, poziva v »Literarni gazeti« tovariše, naj odgovorijo, ali smatrajo avtorje navedenih vprašanj : »za popolne osle. skoro osle. povprečne bedake ali stoodstotne bedake«. MALI OGLASI SSm^iLfcš Učenca * primarno šolsko izobraz-V>. pridnega in poštenega »p~e>m-em. Hrana in stanovanje v hiši. G. Resman, trgovina mešanega blaga. r!<>r;ja.n*ka 32. 20367-1 Zlatar, vajenca M>-e,jme tvrdka A. Fuchs, l/jubljana. 24863-1 Čevlj. pomočnik fnrikrojevalee) dobi službo. Ponudbe na glasni oddelek »Ju-tra« pod »Delovodja«. 24*5(10-1 Vajenko takoj sprejme damska kno-jsč-m>a. Naslov v oglasnem Addeiku »Jutra«. 34778-1 Učenko |«i>p postave, po možnosti t znanjem nemščine, sprejme konfekcijska trgovina v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24755-1 Več šivilj sp-pj-me takoj modni salon Štefanije Lukež, Vegova ■U-ca SI. 245614 Služkinjo rridno iu pošt od o 1 5 č e e>jvrpnska obit el j v Bosni. Poizve se na Rimski testi it. 18,11. 20375-1 Boljšo šiviljo «3 damske obleke sprejmem za delo par dni na Avta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24601-1 Mlajšo frizerko U dobro ondnlerkn sprejme takoj Rožič v š:šk:. 24932-1 Vajenko in pomočnice Ftrrejme atelje Hi t v. — Konrresui tTg 13. 24804-1 Mlad mehanik vešč popolnoma v avtoge-nič-nem varenju želi spremeniti službo v avtodelav-nioo. Jovišie, Ižanska 75. 24638-2 Sobarica išče rfužbo v hotelu aH kaj stičnega. Naslov povt> oglasni oddelek »Jutra«. 24»! 5-? Samski mlinar z večletno prakso, išče mesto mlinarja, ali pa vzame mlin v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24599-2 Za hišnika b; še! soliden in pošten mizar. Nastop po dogovoru. Naslov pove o-glaani oddelek »Jutra«. 24350-2 Natakar kot jelonoša. vešč nemškega in nekoliko slovenskega jezika. želi sezonske službe v kakem letovišču. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Natakar«. 24944-2 Kose najfinejšega izdelka, ga-rantiraoe, štajerske oblike oddam v komisijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kosa«. 20468-3 IX Posestvo v Savinjski dolini, tik železnice in bližini trga Bra-slovče, s poljem, vinogradom, gozdom in novo hišo ter gospodarskim poslopjem na prodaj. — Cena 150.000 Din. Vsa pojasnila daje šola Braslovče. Vrtne zaklop. stole nrodaja pisarna Tribne na Glincah — telefon 2605. 26645-6 Enonadstropno hišo dvodružinsko, z balkonom, pritiklinami iu vrtom z betonsko ozrajo prodam za 160.000 l>in. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 24661-20 Hišo s 3 sobami, kuhinjo in lepim sadnim vrtom prodam Pojasnila daje las-tnik na Viču, Tržaška cesta št. 6S 20166-20 % violina skoraj nova, v najlepšem stanju naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24671-26 Izvrstno mandolo zamenjam za rabljen gramofon brez plošč. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon«. 24672-26 Pozor! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz — Berlin. svetovno znana, poslala je na ljubljanski velesejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk. ne da bi se učil igrati. Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30—32. 20563-20 Dalibor piani, pianini, razstavljeni na velesejmu v Ljubljani od 80. maja do 8. junija flftiSl. »Dalibor« češka pri->ma znamika jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. Tudi na obroke. — 24764-20 Pa vil j on E. 20o62 Pianini! Pianini! Velika priložnosti Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz — Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih plani-nov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko! Pianini so razstavljeni na velesejmu v paviljonu E 30—32. 20564-26 Gramofon in plošče prvovrstne, prodam; cena nizka. Trafika, Kolodvorska ulica 35. 24950-26 tUmevanja Stanovanja po 1 do 3 sobe, v Novem Vodmatu in na Ježici za mesečno najemnino 200, 250, 300 do 600 Din takoj oddam. — Prodam pa vilo na Ježici in hišo z gospodarskim poslopjem ter zemljiščem v Mateni, posebej- tudi lesen dobro ohranjen pod. Naslov v oglasnem odd. »Ju- Najnovejše dvo-kolo z motorčkom« 1(4 K. dvoko-Iesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje. Ceniki franka. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. LJUBLJANA« Karlovška e. ij tra«. 24690-21 Sobo z električno razsvetljavo in event. vso oskrbo oddam na Dolenjski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21631-23 Gospoda sprejmem na stanovanje s 15. junijem na Vidovdan-ski cesti 1. 24637-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 24608-33 Sostanovalko sprejme I. L., Privoz 8 — na Prtilah. 24615-33 Mesečno sobo z elektriko 'm posebnim vhodom takoj oddam. — Tržaška ee-sta 28/11, levo. 34806-23 OTVORITEV VRTA restavracije „POD SKALCO", Mestni ti« 11 v soboto, dne 30. maja 1931, kar naznanjam cenjenim obiskovalcem. Točil bom pristna štajerska vina po konkurenčnih cenah, vedno sveže pivo v vrčkih. Prvovrstna dunajska in srbska kuhinja in ostala mezeluka, kakor čevabčiči, ražniči itd. Abonenti se sprejemajo dnevno za Din 20, po karti Din 25. 7101 Za točno postrežbo jamčim in se priporočam LASTNIK Opremljeno sobico z elektr. razsvetljavo takoj oddam solidni gospodični. Žabjek 11. 34634-23 Sobo oddam gospodični, ska ulica 10/1. Go«po-24779-23 Sobo prazno, z elektrik", od lam s 1-5. junijem. Naslov v oglasnem oddel. ».Jutra«. 24769-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam na Starem trgu l,la/II (Ahačičeva hiša). 24789-23 Sobo lepo ln zračno, na Aleft; sandrovi cesti oddam eni ali dvema boljšima osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34828-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom oddam s 1. junijem v Streliški ulici št. 24, II. nadstr., desno. 24624-23 Mvlvrru* Omnibus s 14 sedeži, v zelo dobrem stanju, s ptičem prevlečen naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34602-10 Avto zelo pripraven za peke, trgovce in mesarje, takse prost, naprodaj. Ogleda se ga pri: Ivan Rahne, trgovec, Moste. 19020-10 Družabnika izobraženega, veščega slovenskega in nemškega jezika, z nekaj kapitala, išče za svojo podružnico v Ljubljani ali Trstu salon za modo, konfekcijo in kožuhovino. Ponudbe v nemščini pod »Takojšnji nastop« na I oglasni odd. »Jutra«. Telefon 2059 5? Premog suha drva Pogačnik, Eoborioera It. 5 r> Tvrdka .J E H EII HIT je razstavila veliko zalogo original, perzijskih preprog, ki so izključno ročno delo. Paviljon »E« na levi strani sejmišča. 7227 Nič boljšega se ne dobi za to ceno! Izvolite pregledati ta aparat, pa se boste prepričali, da ta nova Certotrop kamera z zapornimi kasetami (Anlegekasse-ten) odgovarja vsaki svrhi. Dobiva se v vsaki boljši fototrgo-vini. 191/2 Novost! || Ravno tako hitro, Ravno tako sigurno Ravno tako udobno kakor z velikim vozom pridete do cilja, toda — pri polovica stroškov, ako vozite i Oglejte si modele na velesejmu, paviljon „1" Generalno zastopstvo za dravsko in savsko banovino DOLENC & ToNNIES avtoprodajna družba z o. z. Telefon 2762 LJUBLJANA Dvorakova 3 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah pekovski kvas, čisti rafinirani ln denaturirani špirit. Podružna pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana 2310 in 2311--Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. .Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja F.ranc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi x LjubljanL