■■--fl ROK GAJŠEK CM Z MLADIMI MALGAŠI ms misiones cmoucns MARŽO — MAREC 1 +9 + 7 + 2 "Aggiornamento" de las Obras Misionales Pontif. De “llluminare”, enero 1971 (Continuaciön) COMISIONES EPISCOPALES DE MISIONES Y ORGANIZACION MISIONAL PONTIFICIA Resulta curioso comprobar como en el ya lejano 1922, los Estatutos de la Obre« Misional Pontificia de la Propagaciön d» la Fe, sugerian la oportunidad de instituir un comite de obispos cn cada naciön para dirigir jerarquicamente la cooperaciön misional promovida por dicha Obra, en los limites, claro estä, del total respecto a la naturaleza y cometidos asignados a la Obra Misional Pontificia. Esta urgencia, apenas tenida en cuenta en naciön alguna ha sido recogida por el Concilio Vaticano II y elevada con la condfciön de entidad obligatoria en todas las naciones o regiones, segün que la Conferencia Episcopal sea nacional o regional, tiene que constituirse, como institu mora Cerkev postati posameznim narodom nekaka duša, ki jih po svoje preoblikuje In jim daje v celoti novo življenje. In vsem narodom se hoče življenja. Kristus jim pošilja svojo Cerkev, ,,da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju“ (Jan 10, 10), ne več zgolj naravno, ampak tudi nadnaravno. S tem in takim misijonskim delom se v vsej polnosti uresničuje Kristusov načrt. Cerkev mora sprejeti v svoje naročje vse narode, vsakega s posebnimi lastnostmi, vse pa posvetiti in združiti v eno esamo božjo družino. Tako naj se v Cerkvi združuje raznolikost v edinstvu, kakor se prečudovita pisanost v naravi preliva v prelepo enoto. Tako dozorevajo narodi in svetovna vprašanja In se vedno bolj približuje čas, ki ga je mojstrsko napovedal sv. Pavel, ,,da se sezida Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne Kristusove starosti“ (Ef 4, 12, 13). F. S. OD RICCI J A DO KONCILA FRANC SODJA CM (Nadaljevanje) II. Nujnost a k o m o d a ci j e Iz resnice učlovečenja Besede, iz bistva Cerkve in njenega poslanstva je jasno, da misijonsko delo mora do zadnjih posledic izvesti akomoda-cijo. Terja pa jo tudi čas. Ogromno je že zamujenega. In danes plačujemo težek davek ne le za kolonializem, ki je vrgel na vse misijonsko delo temno senco, ampak tudi za nerazumevanje misijonskih narodov z naše strani, tudi s strani misijonarjev. Tudi prizorišče svetovne politike se premika iz Evrope in Amerike, kratka z Zapada na Vzhod. Kitajcev bo kmalu milijarda., tretjina človeštva. Kaj ni popolnoma dosledno, da bodo vodili in krojili zgodovino bodočnosti. Če koga ne bi dosti v živo prizadelo dejstvo, ki sledi iz resnice o Kristusu in Cerkvi, bi ga morala zganiti praktična misel, ki se v mnogih spreminja v strah, misel namreč, da bodo kmalu gospodovali vsej zemlji tisti naredi, ki jih je 19. stoletje ožigosalo kot barbarske narode. Ves „poganski“ svet je v resničnem vrenju. Bela rasa je do zadnjega stoletja gospodovala svetu, čutila se je vzvišeno nad vsemi drugimi rasami. In v resnici so bili evropski narodi kulturno višje od večine „poganskih“ narodov. Toda že v 19. stoletju so se začeli ti narodi prebujati. Njihov cilj je: otresti sa varuštva tujih držav in živeti popolnoma samostojno, svoje lastno življenje. Zato stoji misijonsko delo pred novimi nalogami'. Tudi misijonarji so se zavedali svoje nadrejenosti in o tem so bili včasih prepričani pogani sami. Zato je razumljivo, da je s krščanstvom prodirala tudi evropska kultura, ki je bila do tedaj z njimi tesno spojena. Danes se moramo sprijazniti z dejstvom, da so nam vsi misijonski narodi — ali nam skoraj bodo - kulturno enaki in da moramo prihajati k njim v zavesti' enakosti in v prepričanju, da imajo popolno pravico samostojno rešiti svoja kulturna, družbena in politična vprašanja. Stik z evropskimi narodi, spoznanje sredstev, s katerimi sc se kolonialne države uveljavile v svetu, sta vzbudila v starodavnih narodih ponos na svojo starodavno kulturo, ki ni zamrl, ampak le do izraza ni prišel. Zdaj pa je prav po delovanju tiste manjšine, ki je prišla v stik z evropsko kulturo, vsa množica začutila, da je vsak 'narod nekaj samosvojega, zavedela se je svoje slavne preteklosti in pričela z vso naglico delati vsaj za enakovrednost lastnega naroda. Že po prvi svetovni vojski so se pokazali prvi sadovi tega samo-osveščanja. Po drugi so se izkazali' še očiteje, v še večjem obsegu. Japonski, Kitajski, Indiji se je pridružila tudi Afrika. Zdaj 'ne bo zgodovina več samo zgodovina bele ras^, ampak svetovna zgodovina. Na prizorišče so že stopili in bodo stopili narodi vseh ras. To, kar Cerkev že od nekdaj uči, da namreč ni razlike med rasami, bodo pod silo razmer morali priznati vsi. To gibanje misijonskih narodov pa ni nujno protikrščansko niti nujno proti beli rasi. Saj se hočejo vedno učiti v Evropi in Ameriki in izkoristiti vse rabno doma. Tudi krščanske resnice prevzamejo v svoje socialne reforme ("npr. Sunjatsen, Gandhi,, Ambedkar itd.). Zato je prav zdaj tista velika in morda odločilna ura zla misijonsko delo Cerkve. Zato je prav vprašanje akomodacije tako pereče in tako odločilnega pomena. Dokaz za akomodacijo pa imamo tudi1 v svetem pismu in pri cerkvenih očetih. Kristus sam je deloval med judovskim narodom in je le redko stopil v stik s pogani. A v vsem svojem delovanju je pokazal, da je to sredstvo prilagojevanja potrebno za izpolnjevanje njegove naloge. Popolnoma se prilagodi mišljenju in čustvovanju Judov, svoje nauke odene v primere iz njihovega življenja. Njegovo naročilo, ko razpošlje 72 učencev (Lk 10, 7), je neposredno naročilo akomodacije. Slednjič jih razpošlje v misijonskem naročilu (Mt 28, 19) k vsem narodom in glavni poudarek je v tem, naj vse narode pouče. Tako je po njegovi volji Cerkev v resnici učiteljica narodov. In je razmerje med njo in narodi kot razmerje med učiteljem in učencem, vzgojiteljem in gojencem. Čim večja je duhovna razlika med obema, tem večji mora biti smisel za akomodacijo. To pot so ubrali apostoli. Misiolog Thauren spominja zlasti na izraze, ki so sprejeti celo v sveto pismo: kot Janezov ,,logos“, ki je vzet iz Filonove duhovne zakladnice; beseda „tartarus“, ki je prevzeta iz poganskih misterijev. Prvi med apostoli v vprašanju akomodacije pa je gotovo sv. Pavel. Njegovo mišljenje je obseženo v prvem pismu Korinčanom (1 Kor 9, 19-23): ,.,Dasi sem namreč od vseh neodvisen, sem vsem' služil, da bi jih kar največ pridobil. Tako sem Judom postal kakor Jud, da bi Jude pridobil; njim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo; njim, ki so brez postave, kakor bi bil brez postave, dasi nisem brez božje postave, ampak v postavi Kristusovi, da bi pridobil te, ki so brez postave; slabotnim sem postal slaboten, da bi slabotne pridobil. Vsem sem postal vse, da bi jih vsekako nekaj rešil. Vse pa delam zaradi evangelija, da bi tudi jaz dobil delež pri njem.“ Znan je njegov nastop na Areopagu (Apd 71, 23). S tem je jasno izrazil misel,, da poganske vere niso zgolj „satanovo delo“, ampak krijejo v sebi tudi zrno resnice. Pavel je predvsem razklenil vezi judovske postave in sodeloval na prvem konciiu, kjer so izdali prav za pogane širokosrčno navodilo (Apd 15). Pred seboj je imel nalogo ustvariti novega človeka po podobi Kristusovi, da ne bo „več 'ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne divjaka ne Scita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vsem Kristus“ (Kol 3„ 11). In prav na Pavla se sklicujejo cerkveni očetje, ki so nam prav tako dokisz za akomodacijo. Takole razlaga njegove besede, da je postat Judom Jud itd., Klemen Aleksandrijski: „Ne smemo postati samo Judom Judje, ampak tudi Grkom Grki,, da bomo vse pridobili.“ Zato iščejo očetje skupnih točk v grški filozofiji in znanosti, na katere bi mogli navezati svoje oznanjevanje. To sc delali zlasti ireniki. Pa tudi apologeti priznavajo pozitivne strani v poganskih verah. Takci Justin v svoji 2. apologiji prizna v poganstvu raztresene klice božjega Logosa, ki so res le klice in vse kaj drugega kot stvar sama, ki jo poseduje krščanstvo, a jim vendar prizna s tem vse, kar je v njih pozitivnega. Znani cerkveni očetje kot Justin, Klemen Aleksandrijski, Origen,, Bazilij, Avguštin so pod močnim vplivom grške filozofije, kakor razodeva Tertulijan rimskega pravniškega duha. Nič čudnega, če uporabljajo poganske pesnike in filozofe v dokazovanje krščanske resnice. S tem jo hočejo ravno približati grško-rimskf kulturi V pismu Diognetu je karakteristično podan tedanji kristjan, ki živi prav tako kot pogani, se na zunaj nič od njih ne loči, se tako hranir obnaša,, je pokoren oblasti. Sicer pa gre to navajanje lahko v nedogled in za nas nazadnje nima prav posebnega smisla. Dejstvo je„ da se je prav zaradi akomo-dacije krščanstvo tako tesno spojilo z grško-rimsko kulturo, da se je prav v tej kulturi konkretiziralo in tako ostalo do danes. Tretji dokaz za akomodacijo pa so določbe Cerkve. Prvi, najbolj značilni akt rimskih papežev, kjer se naravnost naroča akomodacija, je pismo Gregorija Velikega Avguštinu, ki mi sij o-nari v Angliji, kjer naroča, naj se poganski templji spremene v krščanske cerkve,, poganski kraji kristijanizirajo, liturgija prikroji občutju domačinov itd. Propaganda vseskozi naroča kot dolžnost akomodacijo. Tudi na 1. vatikanskem koncilu je bil govor o tem. Posebej o nji govori Benedikt XV. v okrožnici Maximum illud, slednjič pa nam je dosti dokazov podanih v prizadevanju zadnjih papeežv, da bi se vsa vprašanja akomodacije čim hitreje in čim bolje tudi praktično rešila. Na 2. vatikanskem vesoljnem zboru je akomodacija sprejeta kot po sebi razumljiva. . (Sledi.) IN RODIL SE JE BANGLADEŠ... RUDA JURČEC, BUENOS AIRES Ob času, ko to pišemo, zre ves svet 'na spopad treh svetovnih velesil: Združene države, Kitajska in Sovjetska zveza so leto 1972 izbrale za prvi del nove diplomatske dobe v svetovni politiki: izgleda, da je mimo doba Združenih narodov v New Yorku, ki bi naj po določbah svoje ustanovne listine iz leta 1945 zgradili „enoten“ svet. Truman je leta 1945 v juliju v Potsdamu odklonil Stalinov predlog, naj bi si' razdelila svet - ZDA zahod, Stalin vzhod. Mogli bi reči, da so poslej dali dogodki Stalinu prav, ker ameriški diplomaciji ni uspelo ustvariti z UNO strehe za vse narode sveta. Danes ostaja Nixonu (mogoče tudi Brežnjevu) samo ena tolažba: obrambo „miru“ ohranjati skozi trovladjc, kjer pa je le malo upanja, da se bo moglo doseči kaj pozitivnega, ker se bo vlada treh spreminjala v boj dveh proti enemu, dokler se pač ne bi na koncu zgodilo, da se Kitajska in Sovjetska zveza znajdeta na isti črti - po mnenju mnogih strokovno za to poklicanih strokovnjakov se more na „enotnost“ komunizma računati šele nekako v letu 2000, seveda, če ne bodo svet zamajale po svoje „imponderabilia“, to je duhovne sile, ki jim tudi največja sila na svetu ne mere biti kos. Vse tri velike atomske sile se boje le enega, da bi ta „imponderabilia“ kdaj preti njihovi volji izzvala atomsko vojsko - edino strah pred takšno atomsko vojsko ohranja danes še mir na trhlih nogah. EDINO ZATOČIŠČE MALIH NARODOV Veliki narodi se zanašajo na svoje orožje ali gospodarsko premoč in se za „imponderabilia“ ne zmenijo (oh, da, zidajo jim katedrale v obliki pravih cerkva ali pa kot templje v obliki bančnih velepalač). Ker so duhovne sile lahke in nevidne, morejo služiti samo s svojo „kriz-matičnostjo“, bi nekateri danes rekli. Muslimansko ljudstvo v vzhodnem Pakistanu je pred približno poldrugim letom zajela naloga izkazati se v obrambi teh, v politiki preziranih idejnih prvin. Nikdo ni mislil na to, da bi stranka vzhodnih Pakistancev, ki si še niso nadevali imena Bangladešancev s svojo stranko Awami dosegel izredno zmago pri volitvah (dobila je IGO od 165 mandatov). Izzvala je eno na j večjih tragedij in tudi zmag v našem stoletju. Vodja Awamija Mujibur RAHMAN je terjal za. vzhodni Pakistan najprej samo avtonomijo in nekaj več pravic pri razpolaganju s finančnimi -sredstvi - večina dohodkov v vzhodnem je šlo že leta in leta v zahodni, vodilni del Pakistana... Predsednik skupne države maršal Ayab Khan je odklonil zmerne ponudbe Rahmana - zahodni Pakistan je odkril v Awamiju izdajalsko separatistično gibanje in sledile so vojaške akcije pakistanske armade proti Bangladeščanom - ves svet je strmel nad krutostjo, nad nesrečo pokolov Ayab Khanovih vojakov. Grozote vojskovanja v Biaffri izpred nekaj let niso bile nič v primeri' s klanjem po celem vzhodnem Pakistanu. Pravo število žrtev nikdar ne bo znano, a bi naj bilo blizu 6 milijonov, 10 milijonov beguncev se je pred strahotami vojakov umikalo v Indijo - po taboriščih brez prave opreme in ob pomanjkanju najnujnejšega so izbruhnile še epidemije. Indija, ki' je begunce sprejemala, še vedno ni iz lastnih težav v rasti iz primitivne v moderno državo in kako naj torej kritična Indija prenese navzočnost tolikih milijonov sirot v Bengaliji, kjer je indijska vlada sama skoraj brez moči v borbi z revščino in lakoto. KRIZA VELIKIH V METEŽU MALIH Indijska vlada se je izrekla za edino rešitev: begunci morajo nazaj, pognali bi jih celo s silo, so nekateri listi pisali. Toda kam? Iz prvih p aJk' Khulnol Cholnoc .Bar iso? ialculta Strada important* Zemljevid Vzhodnega Pakistana, zdaj države Bangladeš. Naši jezuitski misijonarji, ki delujejo v Bengaliji, katere glavno mesto je CAL-CUTTA, so neposredni sosedje nove države. Indira Gandhi, državna voditeljica Indije, ki je z jasnovidnostjo velikih državnikov takorekoč presekala „gordijski vozel“ s posegom v nevzdržne razmere in s tem rešila deželo še večje nesreče. načrtov o avtonomiji vzhodnega Pakistana je po tolikih pokol jih Ayab Khanove vojske vzklila edina prava rešilna ideaja, da se mora vzhodni Pakistan odcepiti in se razglasiti' kot samostojna država. In kako to doseči ? Indijska vlada se je odločila za oboroženo pomoč in intervencijo v Bangladešu. Samo samostojni Bangladeš bo Indijo razbremenil, in najbolj pacifična država na svetu (kar je bila po tradicijah Mahatme Ghandija) je morala seči za orožje... Bilo je še huje: vlada v New Delhiju je morala sprejeti (oboroženo) pomoč iz Moskve, izbruhnila je kratka vojska med Indijo in Pakistanom, ki pa je prejel pomoč samo iz Pekinga, zaenkrat samo diplomatsko. . . in tragedija nastajajoče politične igre je vrgla na stran Pakistana in Kitajske še Združene države, ki pač niso mogle spremeniti vsega, kar se je že pripravljalo za Nixonovo februarsko (vele)potovanje v Peking, čemur bi potem sledilo v maju podobno (vcle)potovanje v Moskvo. Vsaj do konca volitev v novembru 1972 se za Nixona pripravlja tiha podpora v Pekingu in Moskvi, da bi zmagal in bil torej dovolj goden „pokeraš" v igri treh za leta 1972-1976. .. Ker igra še ni bila dovolj razvita, ker niti prvih kart še ni 'na mizi, se je zgodilo, d|& je mali Bangladeš (nikakor ni tako majhen; ozemlje je komaj kaj več kot površina Jugoslavije, a živi' tam 76 milijonov muslimanov in je druga največja muslimanska država na svetu) postal dejstvo. Mali Bangladeš se je rodil iz stiske velikih, še več, rojstvo te države ni bilo niti pravilno spočeto, ker bi vzhodni Pakistan kljub vsemu ne želel biti (sedaj) obubožani Bangladeš (6 milijonov domov po deželi je porušenih, poldrug milijon kmečkih domov je razdejanih in brez orodja m obdelavo, kar pomeni nevarnost velike lakote, pakistanski vojaki so v področju čajnih vrtov — čaj je Bangladešu za juto največje bogastvo za izvoz, torej za devize — vse vrtove posekali ali požgali in trajalo bo leta, da se mlade sadike spet riazcveto), in ko je izbruhnila vojska med Pakistanom in Indijo, je Ayab Khan ukazal poloviti in poklati' vse bangladeške intelektualce — polovico so jih res kruto poklali - in mladi vladni sistem je sedaj brez sposobnih uradnikov, profesorjev, inženirjev. .. KAR SE RODI, MORA ŽIVETI „Kaj pa je tebe treba bilo“, so in še vzklikajo po vodilnih vladnih palačah po vsem svetu, ko gledajo, kaj bo iz tega Bangladeša. .. „Veliki“ trije so si ga najmanj želeli, a se jim je zvalil v naročje. Politika velikih sil je v UNO in tudii po evropskem kontinentu nesposobna zavarovati male narode pred posledicami njihove pošastne igre za nadvlado nad svetom... Ob času, ko pa te nove, mlade države 'ni bilo treba, se je vrinila. .. En glavobol več za velike! In izvir bolezni: isti kakor povsod, skozi vso zgodovino človeštva: stalnega miru ni in ne more biti1, če ne bo enaka pravica veljala za vse enako, za velike in male. In to je mladi Bangladeš dokazal vsemu svetu! Ni imel in nima atomskih bomb, a je ravno iz Bangladeša zasijala resnica, da je pravica močnejša od vsakega, tudi najhujšega orožja. Bombe vseh vrst bodo rušile, samo pravica bo gradila. .., če bo še čas? Laični misijonarji so potrebni v Zambiji in na Madagaskarju. Kdor bi se želel za nekaj let žrtvovati misijonom, naj se obrne naravnost na misijonarje ali na naslov Katoliških misijonov. Danes smo vsi klicani, da na ta ali eni način priskočimo na pomoč, in bolj kot prej je dana možnost tudi laikom, da gredo v misijone. O /kakai( m no-ced uetjsti? VLADIMIR KOS Fudži, s snežno ruto na glavi, tiha nevesta, koga čakaš ves dan? O ♦> ♦> * ❖ ♦> ♦> o o ♦> o ♦> ♦> it i» ♦> O O o o 0 it it i 1 t 1 I I 1 f t t I I 1 I I 4 4 4 4 4 4 4 4 ❖ ♦' ♦♦♦♦»♦ ♦*« >*♦ ♦*« »*♦ ♦*« >*♦ ♦*♦ ♦*« ♦*<-»*♦ ♦*< >*♦ >*♦ »*♦>*« ♦*♦>*« »*♦-•*« »*♦**« »*♦>*« >*♦>*« »*♦♦*♦>*«>*♦ ♦*« ♦*« ♦»« -•$» ♦*♦ ♦*♦>*« ♦*«>*« *£♦♦*« *J» >*♦ »J» Z usti smeha, strtega, kjer se vračata cesta v Vdšida, in megla. *. Veš, da črnim kamnom vijolice šepetajo ognja novo povest? Veš, da s trni grma se češnje igrajo, v kot podrti bežeč? Tistega, ki sanjaš o njem, so v petek ubili, s krikom tvojih trpljenj. Živega smo na vrtu z nedeljsko zoro odkrili! Preden v mesto je šel. Fudži, z belo ruto, zakaj mi nočeš verjeti? Noč in dan sem veslal, v trudni, bedni barki z vestjo sem moral hiteti: Tvoj Ljubimec je vstal! Na severnem pobočju gorovja Fudži, v vasici Äashi-ga-öka, aprila 1971 I f T T i | I i ? t i t I I i i i i IZ SONČNE ZAMBIJE BARIČA ROUS MED NAMI Desetega septembra smo jo pozdravili na lusaškem letališču. Dve leti smo si dopisovali, urejali dokumente, „upali in se bali“, končno so te težave za nami in Bariča je že sredi svojih gobavcev v Liteti, v največjem gobavskem naselju in bolnici za gobavce v Zambiji. Doma je iz maše najbolj misijonske župnije — iz Beltincev v Prekmurju. Končala je srednjo med. šolo, ima večletno prakso v raznih bolnicah, eno leto je preživela tudi v Angliji. Eden od prvih, ki ji je poslal pozdrave iz domovine, je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik: „Veseli me, da ste srečno dospeli na kraj svojega bodočega misijonskega delovanja. Želim vam, da bi se kmalu privadili na novo okolje in pogumno začeli z delom. Božji blagoslov in Marijino varstvo naj Vas spremlja na vseh Vaših potih 1 Lepe pozdrave iz domovine Vam, p. Kokalju in vsem našim misijonarjem in misijonarkam v Zambiji pošilja: t M. Držečnik, škof. O. Jože Kokalj S.J. z novo misijonarko pred zambijskim parlamentom. Barbara je takoj po prihodu v bolnico začela obiskovati tečaj o gobavosti. Misijonskim prijateljem pošilja nekaj podatkov o tej bolezni. GOBAVOST Gobavost je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacil leprae. Odkril ga je dr. Hansen 1874. leta. Zbolijo lahko ljudje vseh ras in vseh starosti. Človek se lahko okuži na tri načine: — po direktnem dotiku kože (seveda koža mora biti ranjena) — po kapljični infekciji (s kašljanjem bolnik trosi bacile okrog sebe) -in z uporabo predmetov, ki jih rabijo bolniki. Diagnoza se določa: klinično (z zdravniškim pregledom), bakteriološko (pregled krvi pod mikroskopom) in z biopsijo (izreže se delček površine živca in se pregleda). Gobavost je bolezen živcev in kože, vendar bacil najrajši napada živčevje. Posebno rad ima hladnejša mesta na telesu, zato ga bolj pogosto najdemo na obrazu, rokah in nogah. Bolezen se hitreje širi v hladni letni dobi. Imamo TRI VRSTE gobavosti, vse pa povzroča isti jjacil. Za kakšno vrsto gobavosti bo bolnik zbolel, je odvisno od odpornosti organizma. Bolnikov, ki imajo najlažjo obliko gobavosti, sploh ne najdemo v bolnicah. Bolnik ima e'no ali dve lisi na koži in prizadet je le en živec ali pa sploh ne. Prizadeta koža je suha, brez pigmenta, neobčutljiva za dotik, temperaturo in bolečino. Bolnik druge vrste je toliko odporen, da se bolezen ne razširi po vsem telesu. Več delov telesa in več živcev pa je prizadetih. Zdravljenje je dolgotrajno, toda bolnik lahko ozdravi. Najhujša je tretja oblika - bolezen je razširjena po celem telesu. Bolnik mora biti celo življenje pod zdravniškim nadzorstvom in terapijo. Mislim, da bo vsakega zanimalo, zakaj je toliko invalidov med gobavci. Nekateri so brez prstov ali delov rok in nog. To ni- zaradi same bolezni, ampak je le posledica bolezni. Kot sem že prej omenila, so prizadeti živci in koža. Koža je suha, ker žleze lojnice in znoj niče ne delujejo. Zapadi prizadetega živca bolnik ne občuti bolečin. Ker je koža suha, začne pokati, toda bolnik se za to ne zmeni, ker ga ne boli. Suha koža se hitreje rani, v rane se naseljo druge bakterije, ki razkrajajo tkivo, rana se veča in bolnik lahko izgubi vid. Zelo važno je torej, da vsak prizadet ud negujemo, mažemo, da nikoli ni suh. Vsako malo ranico začnemo takoj skrbno negovati. Danes sem opisala bolezen gobavosti. Drugič pa vam kaj povem o bolnikih in delu v bolnici. Bariča Rous NA NOVEM MISIJONU P. Rudež se je prve dni novembra vrnil z večmesečnega dopusta v domovini. Zdaj je nameščen v prostranem podeželskem področju, ki se razprostira severno od župnije Matero v Lusaki. P. Rudež nas obvešča o svojem novem delu: „Lepo sem se vživel v svoje novo delo, kakor da ne bi bil na počitnicah, čeprav je moje delovanje zdaj precej različno od dela, ki sem ga imel prej. Spet sem postal „bushman,“ tj. misijonar na podeželju. Tokrat je moje področje samo nadaljevanje župnije p. Kokalja. Moj misijon obsega petdeset kilometrov ob cesti, ki veže Lusako s severom. Poseben problem so jeziki. V šoli se uče jezik tonga, v vaseh večinoma govore jezik lenje in nyanja ali bemba. In to so res različni jeziki. V kraju Moomba imam lepo cerkvico z dvema sobicama. Najprej sem šel obiskat šole. Kolikor vem, jih je 19. Mimogrede sem vzel na svoj kamijon kakšnih 20 otrok in imel prvo mašo za kakšnih 150 otrok. Bilo je to v eni od naših katoliških šol. Pri drugi šoli so me hladno sprejeli. Kmalu sem spoznal, zaklaj. Eden od učiteljev je adventistični pastor. Pri tretji šoli so me sprejeli z odkritim veseljem. Vprašal sem, če je kaj katoliških otrok. Takoj bom zvedel, pravi ravnatelj. Zažvižga in vsakdo gre v svoj razred. V nekaj minutah so bili vsi katoliški otroci zbrani v enem razredu: 26 šolarjev. Kar lepo število, za kraj, za katerega so mi rekli, da nima katoličanov. V četrti šoli mi pravi ravnatelj, da je sam pripravil 25 otrok za krst in da se jezi, ker ni nobenega misijonarja na ogled. Ravnatelj je povabil otroke, naj me kaj vprašajo. Kakšna so vprašanja? Najprej: Zakaj je toliko sekt in potem: Katera sekta je prava? Končno: Kdaj bomo krščeni? No, sem jim razložil, na to se pa moramo temeljito pripraviti. Ob cesti, le 15 km od župnije Matero, bi rad zgradil cerkvico. Molite, da bi bilo kaj iz tega. Zdaj pripravljam zasilno poslopje, da bomo imeli v deževni dobi, ki smo jo pravkar začeli, vsaj streho nad glavo. Vaš p. Rudež ZANIMIVI PODATKI Na eni od visokih šol v Lusaki so med šolskim poukom izvedli anketo, na katero so odgovorili vsi študentje. Od 340 študentov jih je 95% izjavilo, da so kristjani. Precej jih je, ki niso krščeni, toda smatrajo se za kristjane. 52% jih hodi vsaj mesečno k bogoslužju, vsak teden pa 69 študentov. V anketi so morali odgovoriti tudi nla nekaj preprostih vprašanj c temeljnih krščanskih resnicah. Slabo so se odrezali. Nekateri so od krščanskih praznikov poznali le Božič. Večina veruje v čarovništvo. Med tistimi, ki so imelii krščanski verski pouk v osnovni šoli in v gimnaziji, jih še vedno 56% veruje v čarovništvo. 96% zagovarja „familiy planning“, načrtovanje družin, Le malo pa jih je, ki branijo mnogoženstvo. V Zambiji mora vsak fant plačati doto nevestinim staršem. Če tega ne stori, ga celo mi ne poročimo, ker smatramo, da zakon ne bo obstal. Večina študentov soglaša s plačan jem dote (povprečno 100 dolarjev). NAJNOVEJŠE PISMO o. KOKALJA DJ Iz Lusake se nam je oglasil sam o. Jože Kokalj DJ s pismom z dne 16. decembra 1971. Med drugim sporoča: „Gospodična Barbara Rous, naša nova laiška misijonarka, je torej tu. Deo gratias! Zelo smo zadovoljni z njo. Daleč je od mest, 80 km do Lusake, in smo ji omislili avtomobil, ki ga res nujno potrebuje. Pri Kristini v Lusaki ima v laiškem centru svojo sobo, da lahko pride na pogovor in počitek, kadar hoče. Zinka Hercog je pa odpotovala v Avstralijo, kjer bo še nadaljevala študije, zato je ne štejemo za misijonarko. Kako se bo odločiti pozneje, še ne moremo vedeti; vsekakor jo vleče nazaj. V februarju odpotujem 'na obisk v domovino in marca v ZDA in Kanado. V domovini bi rad izdal knjigo spominov 'na prvih pet let misijonarjenja. Precej sem že pripravil in upam, da bo knjiga majhen doprinos naši misijonski literaturi. Pisana bo v obliki spominov. Upam tudi, da bom v domovini kaj storil za nove poklice. Predvsem bi rad, da se uršulinke vsidrajo v Zambiji ob odlični s. Zori Škerlj. Tudi na nove laike upam.“ Pripominjamo, da smo tega modernega misijonarskega pionirja, ki se je navzel misijonske vneme in sodobnih pogledov na misijonarstvo kot član Slovenske misijonske dijaške zveze iz predvojnih let v Ljubljani, povabili, naj napravi skok tudi v Argentino, kjer mu sicer ne bomo mogli nuditi toliko gmotne opore kot v Združenih državah, a ga bomo toliko bolj obdali z misijonsko ljubeznijo; mi' pa se bomo ob njem marsičesa naučili o praktičnem misijonarskem delu v naprednih deželah v Afriki in se poživili v misijonski ljubezni. Dobrodošel tedaj! Ne vemo sicer, če se bo mogel odzvati našemu vabilu; prepričani pa smo, da bo to storil, če bo le količkaj mogel. „Takole včasih gledam na del svoje fare Matero. Strašno hitro raste; zdaj je po državnih statistikah v fari že vsaj 75.000 ljudi." To je napisal o. Jože Kokalj, na 'hrbtno stran fotografije. ALI NI TO LITERATURA? JANEZ PUHAN, C.M.,. Madagaskar Ko še nisem preobložen z delom, imam čas, da Vam kaj pošljem za Katoliške misijone. Študiram namreč v Ambositri malgaščino s skupino tridesetih misijonarjev iz vseh koncev sveta. V večini so Kanadčani. Razpoloženje med njimi je prijetno. V prostem času brenkam na kitaro in „zganjam" šport. Ob nedeljah in sobotah grem s skavti na taborjenje, kar je odlična priložnost za počasno prodiranje v malgaško dušo, ki je spočetka zelo zaprta in silno občutljiva, ko se ti zaupa, pa do konca zvesta. Prepričan sem, da bom teh osem mesecev precej pridobil, kar mi bo dobra podlaga za bodoče delo v našem misijonu. Pošiljam Vam v prevodu govor nekega vaškega predstavnika, ki ga je imel za zbrane misijonarje ob priliki' prihoda novih misijonarjev. Pošiljam ga, ker mi je všeč zaradi obilice primerov iz vsakdanjega življenja. Malgaška govorica je res konkretna brez abstraktnosti kot verjetno vsi mladi jeziki. Malgaši so mojstri besede, vsi dobri govorniki in za svoj govor si vzamejo čas. V slovenščini gotovo govor ne bo tako bogat, kot je v originalu, pa sem se trudil, kolikor se je dalo, da bi ohranil njegovo pestrost. Poslušajte, kako zanimivo zna govoriti Malgaš! „Petelin, preden zapoje, zaplahuta s perutnicami. Bik, preden začne borbo, muka in stresa z rogovi. Tako tudi jaz prosim tisočkrat oprošče-nje, pred n o začnem govoriti pred tem zbranim občinstvom „očetov in mater" (misijonarjev). Zakaj prosim, da mi oprostite? Zato najprej, ker nisem oče ampak sin, nisem prvorojenec ampak najmlajši. Če se spodobi, da najmlajši nosi prtljago, pristoji starejšemu, da govori. Vendar si vzpodbujen z blagoslovom starejših upam odpreti usta pred vami kot mršav vol, ki je obdarjen z velikimi rogovi. Današnji praznični dan, ki je vreden več kot sto drugih, je podoben možu, ki prihaja k vam prinašajoč polno naročje sladkornega trsa, hrbet obložen s težko vejo banan in na glavi noseč satje polno medu. Vse, kar prinaša,, je prepolno sladkosti. Ko se eno leto isteče, gotovo pride drugo, ki prinese kaj novega in lepega. Tak je današnji praznik, praznik naših misijonarjev. Misijonarji so kamniti branik, mestna utrdba, bodeča ograja, obrambni' stolp palači, in ključavnica vratom, ki varujejo naš dom. In če je gorsko sleme postelja megli, če so jezera postelja komarjem,, če so skrite struge rek postelja krokodilom, so misijonarji' postelja dobrote. Vi ste tukaj oporniki, sleme, kjer se stikajo strešni tramovi. Vi ste lokvanj, ki krasi dolino. Vii ste drevo, obloženo z biseri, katerega senca je bujno zelena. Za dobro naših malgaških otrok si tarete svoje prsi in lomite hrbte. Nikdar ne upognite ramen pod težo dela, nikdar ne tožite zaradi žuljev *na vaših rokah. Vi niste kakor lenuh, ki si hoče sposoditi lopato pa sam pri sebi pravi: „Bog daj, da bi je nikjer ne našel“. Vi tudi niste kot negotova piroga, ki ti uide, predno jo utegneš zaveslati. Vi niste kot roj kobilic, kii ga veter prinaša in ne ve, zakaj prihaja. Prav 'nasprotno. Vi veste, kaj hočete. Vi hočete dobro človeškim otrokom, tem, ki živijo pod tem modrim nebom. To dobro, ki ga vi delite, je kakor veliko pomladno sonce za našo deželo. „Gora je bila obiskana in dolina ni bila pozabljena.“ Veliko več kot samo Evropo božajo vaši žarki. Preko bregov in preko velikega morja prihajajo k nam in oblivajo Madagaskar. Vaša dobra dela ne bodo sejana v prazno kot kamen, ki jc vržen med vrabce, ali kot. samoten strel, poslan proti nebesnemu svodu. Vaš kazalec ne bo nikdar strt. Vi ste poganjki velikega drevesa in mi smo dediči gozda. Mi smo puške,, sinovi topov. In mi vemo, da moramo biti odmev vašega mogočnega glasu. Ko bi le mogli vsem očem pokazati, da je riž, ki ste ga vi sphali, resnično postal bel, da je res kuhana jed, ki ste jo vi postavili na ogenj. Če po obdelavi riževega polja spoznamo gospodarja, tako je treba po sinovih spoznati starše. Morda se kdaj zdi1, da smo vam za vaše delo nehvaležni kot potnik, ki je z nogo odrinil pirogo potem, ko ga je prepeljala čez reko. Zagotavljamo vam, da vam bomo ostali zvesti kot voda in riž, ki sta skupaj na riževem polju in se spet srečata v lrneu. Ostali vam bomo prijatelji, prepričani, da eno samo drevo ne napravi gozda, da med strnjeno trope kokoši pes ne more prodreti, in da se množici,, ki brede čez reko, ni bati krokodilov. Z vašo pomočjo bomo delali, odvračujoč se od utvar tega sveta, čigar obljube so kakor veda, ki polzi po skalni strmini. Od daleč se blišči, toda ko se skloniš, da bi jo zajel, nimaš s čim napolniti prgišča. Na ta praznični dan bi vam po običaju naših prednikov radi podarili „škofijo“ tega piščanca v znak našega spoštovanja. Res, to je sicer malenkost kot skodelica, do polovice napolnjena z medom. Toda vaše srce bo dodalo ostalo, da bo mera polna.“ Pa recite, da niso duhoviti in slikoviti ter prisrčni naši Malgaši. „Škofijo“ piščanca poznate. Na Madagaskarju je ta kos pridržan za gospodarja ali gosta. Imel sem že priliko oziroma čast, da sem kot gost obiral zadnji del piščanca. Naj dodam še vsem znanim in neznanim misijonskim prijateljem „malgaški“ pozdrav, torej iskren. ŽIVI OGENJ NAD APOSTOLI Henri Gheon - Misterij v 12 slikah — Poslovenil Janez Zupančič ČETRTA SLIKA ZASTOR pri obednici se počasi odgrinja, medtem zbor žena poje polglasno velikonočno pesem veselja. Slika nam pokaže Marijo, okrog katere so zbrani apostoli; roke in obraze upirajo v nebo. Isto potem stori tudi zbor žena in učencev, Marija Magdalena, Marta, Matija, Štefan in pri prizorišču Zbor A. Janez drži svečo, Peter ključe, Jakob sv. pismo. Tedaj prideta skozi obokani vhod dva belo oblečena angela in se šele sredi prizorišča ustavita. Aleluja utihne. Angela: Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki ga iščete tukaj, bo tako zopet prišel, kakor ste ga videli iti v nebo... Igrski vodja (glasno): Da vas sodi. Ves zbor (zamolklo): Da nas sodi. Igrski vodja: Sonce rešen ja je zašlo, ker je izpolnilo svoje poslanstvo. (Apostoli, učenci in žene povesijo oči, angela stopita prav do njih; prvi vzame v roko Janezovo svečo, drugi jo ugasne. Nato molče odidteta noseč svečo.) PETA SLIKA JANEZ pade jokaje Mariji v naročje in tudi Peter se obrne k njej. Ostali apostoli pridejo iz obednice. Marta pade na kolena in obraz zakrije z dlanmi. Marija Magdalena pa o-stane zatopljena v čudežni prikaz božjega veličastva. Zbor žena: Izgubili smo ga. Zbor učencev; Zapustil nas je. Marija Magdalena: Najprej je ugasnil njegov mili pogled. Marta: Zvezdi njegovih nog sta nam svetili najdlje. Štefan: Samo še velik oblak se je zdel. Marija Magdalena: Pa tudi oblak se je razpršil. Marta: In nobenega sledu ni bilo za njim. Apostoli: Nobenega več. Zbor žena in učencev: Nobenega več. (Premor.) Peter: Bratje, ali razumete? Gospod je odšel, Dobri Pastir je zapustil svojo čredo. Sami smo ostali. Zbor žena in učencev: Sami smo, čisto sami. Apostoli (razen Janeza): Kakor oni večer na Kalvariji. Peter; Nič nam ne bo koristilo, če se bo vrnil zato, da bo zopet odšel. Zbora učencev in žena ter apostoli (razen Janeza): Sami smo. Čisto sami. Peter: Kdo nam bo vodnik na zemlji? (Premor.) Janez (se oprosti iz objema Marije): Peter, kaj imaš tako malo vere? Ali ga hočeš spet zatajiti ? Jakob: Kaj nisi ti naš vodnik? Andrej: Ali ni tebi izročil ključev? Marija: Pasi moja jagnjeta! Pasi moje ovce! Zbor učencev: Pasi moja jagnjeta! Zbor žena: Pasi moje ovce! Zbor učencev: Tako je dejal. Zbor žena: Tako je dejal. Andrej; Ali je tako ali drugače dejal, brat moj ? Peter (se prikloni Mariji): Mati, oprosti mi, ubog grešnik sem. Dvakratni grešnik sem, ker so okorne moje roke in moja pamet kratka. Samo dve reči sem vedno dobro umel: metati mreže v jezero in prezirati ukaze svojega Gospoda. Vam vsem je to znano in tudi njemu ni bilo skrito. Zakaj me je petem izbral? (Pade k Marijinim nogam in gorko ihti. A-postoli in učenci se zbero okrog njega.) Zbor učencev: Res je, res je. Spoznal je samega sebe. Filip: Da, zakaj je izbral grešnika? Tomaž: Ribiča? Jernej: Nevedneža? Matej; Nevedneža? Saj ne zna ne brati, ne pisati, ne računati! Učenci; Prav praviš, Matej. Tomaž: Trikrat ga je zatajil pred deklami. Učenci: Res je, Tomaž. Peter (tiho): Trikrat, trikrat, Gospod! Jernej: Priznal je, ste slišali ? Filip (močno): Naj odloži svojo službo! Tomaž (prav tako): Naj nam izroči ključe! Matej: Prav bo, če bomo našli nekoga bolj učenega in bolj pravičnega! Jernej, Fiilp, Tomaž, Matej: Mi ne gremo za njim. Učenci: Mi ne gremo za njim! Zbor žena: Mati, Mati! Nič ne odgovoriš na njih jezo ? (Janez, Jakob in Andrej, ki stoje okrog Marije, posežejo vmes.) Janez; Matej, Judež je bolj razumel in vendar ga je prodal za denar. Andrej: Kdo izmed nas, Filip, še ni izdal Učenika? Jakob: In kateri, ki je zdvomil nad njim, je položil roko na njegovo stran, Tomaž? Janez, Andreji, Jakob: Učenik je izbral Petra. Drugi: Zakaj? Zakaj? Zakaj? Janez: Naša Mati vam bo razodela, ker ona pozna skrivne namene Učenikove. Marija: Zaradi njegove slabosti, otroci moji, nevednosti in preprostosti, zato, da ne bi bilo ničesar na njem, česar ne bi sprejel od svojega Gospoda. Sedaj je kakor prazna posoda, iz trde in okorne ilovice, ko pa bo prišla ura, bo prišel vanj Duh Očetov. Ste razumeli, otroci moji ? (Apostoli se pomirjeni umaknejo, Marija narahlo dvigne Petra.) Dajte, objemite svojega brata in dokler ne pride Sveti Duh, da vas napolni, storite, kar vam poreče. (Vsi ga po vrsti objamejo.) Zbor učencev (zelo mirno): Pasi moja jagnjeta! Zbor žena: Pasi moje ovce! Zbor A, B, C (kot odmev): Pasi moja jagnjeta. Ves zbor (prav tako): Pasi moje ovce! Igrski vodja (glasno): T.i si Peter, to je skala, in na to skalo — Ves zbor (zelo močno): — bom zidal svojo Cerkev. Igrski vodja (zelo močno): In peklenska vrata je ne bodo premagala. (Oglasi se pesem Tu es Petrus, zbor žena z Marijo se umakne na levo pod tribuno, apostoli, obkroženi od učencev, pa ostanejo negibni, strnjeni, v sredi-dini, okrog Petra. Pesem utihne.) (Bo še.) T^r-v\- naši misijon a rji • e pišejo DVE NOV MISIJONARKI Prvo je dalo slovensko izseljenstvo: usmiljenka s. CECILIJA RODE, rojena kot Francka pri Adamovih na Rodici, tik Grobelj pri Domžalah. Njena družina je bila največja podpornica in prijateljica misijonarjev v misi-jonišču v Grobljah in od tam izhajajoče misijonske akcije. Po vojni so se skupaj s tolikimi dragimi izselili v begunska taborišča v Avstriji, od koder je družina prišla v Argentino. Tu sta dva člana družine stopila na pot sinov sv. Vincencija Pavelskega, lazaristov in usmiljenk. Njen brat dr. Franc Rode je potem študiral v Rimu in v Parizu ter odšel kmalu po doktoratu pomagat domov vstajajoči slovenski Cerkvi in je zdaj kot lazarist profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Francka pa je kot usmiljenka opravila profesorski študij in bila nekaj časa ravnateljica srednje šole usmiljenk v Ramos Mejia pri Buenos Airesu; s tega mesta pa so jo na lastno prošnjo vrhovni predstojniki dražbe poslali v Iran (Perzijo). Ob odhodu je nismo razglasili za misijonarko in se tudi od kot takšne nismo poslovili, kajti nismo vedeli, v kakšnem delokrogu bo živela in se žrtvovala v tej mohamedanski deželi prednje Azije. Če bi bila le profesor na kakšni srednji šoli tamkašnje francoske ali sploh tuje kolonije, bi jo težko prištevali v našem pomenu med misijonarke, kakor tudi ne prištevamo mnogih slovenskih redovnic in duhov- nikov, ki delujejo po Palestini in drugih deželah prednje in Male Azije ter Egipta. Prosili smo jo pa, naj nam takoj sporoči, kakšen je njen dokončni delokrog, kajti če bo delovala med domačini muslimani, jo bomo gotovo morali šteti med slovenske misijonarke. Prav na misijonsko nedeljo 1971 pa nam je s. Cecilija Rode to pismo tudi napisala in nas z njim resnično razveselila, kajti res so ji odločili delokrog med muslimansko mladino; zdaj gledamo v nji novo slovensko misijonsko moč. Tako jo zdaj predstavljamo svojim bravcem in vsej slovenski misijonski javnosti, jo pozdravljamo želeč ji največjih uspehov pri misijon- skem delu; misijonskim prijateljem pa jo priporočamo v molitev in v vsakršno pomoč. Njeno pismo se glasi: „Pišem vam iz Tabriza v severozahodnem Iranu. Tu sem od konca mesca julija. Nisem vam takoj pisala, kajti med počitnicami sem se posvečala študiju jezika in drugega in nisem še imela določenega delokroga. Tukajšnja šola je manjša od one v Teheranu, kjer sem bila prve mesce. Imamo krog 500 učenk; pouk je dvojezičen: francosko in iransko. Znam ravno toliko francosko, da otroke o-troškega vrtca lahko učim tega jezika; njihova materinščina je kajpada iranščina, ki sem se je takoj po prihodu v deželo resno lotila. V šoli nas je šest sester, tri Francozinje, dve Iranki iz Tabriza in jaz. Učenke so po veliki večini muslimanske vere; med njimi je pa tudi kakih 30 kristjank kaldejskega obreda. Tu je namreč veliko Armencev, ki so o-stali Cerkvi zvesti. Ob nedeljah popoldne pridejo k nam deklice katoličanke, da se igrajo in se medsebojno spoznajo ter kaj dobrega nauče. S so-sestro Iranko jih zabavava; pride jih od 15 do 20. V vsakdanjem otroškem vrtcu imamo samo 3 Francozinje katoličanke; vsi drugi otroci so muslimani. Določili so mi tudi, da obiskujem gobavsko naselje. Ena naših sester, ki govori iranščino, hodi tja že deset let, da žene in dekleta uči šivanja. Zadnjič sem peljala tja tudi 30 otrok v spremstvu nekaterih staršev. Zavod je med gorami. Živi tam kakih 400 bolnikov. Prav lepo skrbe zanje. Tudi mali bratje Jezusovi (De Foucoldove družbe) žive med njimi že 12 let in so zelo izboljšali življenjske in zdravstvene pogoje v zavodu. Šole za mladino so tukaj izrednega moralnega pomena. Kraljica Pahlevi je bila učenka naše šole v Teheranu. S sestro, ki je bila njena profesorica, si stalno dopisujeta, pogosto gre leta h kraljici tudi na obisk. Kraljica je zelo velika socialna delavka in si vsestransko prizadeva za dvig moralnega življenja. Kralj (šah) ima samo eno ženo, ki je že tretja po vrsti. Oba se trudita za napredek cesarstva. Usmiljenke smo v Perziji že 100 let. Delo morda ni tako vidno plodovito kot po misijonih, npr. v Afriki, a Cerkev nas želi tu sredi muslimanskega sveta in že ve, zakaj.“ SLOVENSKA LAlSKA MISIJONARKA MED PRIMITIVCI V BRAZILIJI Ko smo čuli, da je šla TONČKA SUHADOLNIK iz Slovenije v Brazilijo kot laiška misijonarka, smo se hoteli najprej prepričati, če res deluje med še večinoma nekrščenimi Indijanci v notranjosti Brazilije, ali p i e apostolira kot toliko nas med že krščenimi prebivalci južnoameriške celine. Zato smo ji pisali in jo prosili, naj nam svoj delokrog popiše, da jo bomo lahko trdno vključili med slovenske misijonarke in misijonarje za čas, dokler bo v svojem delovnem področju. V prijaznem pismu 7. decembra lani nam je Tončka Suhadolnik takole odgovorila: „Presenetili ste me s svojim pismom; postavili ste mi veliko zanimivih vprašanj in upam, da mi bo vsaj v glavnem uspelo nanje odgovoriti. Slovenska misijonska akcija, kot pravite, smatra kot misijonska področja samo tiste pokrajine in tiste rodove, ki so strnjeno še zunaj krščanstva, in šteje za misijonarje samo tiste osebe, ki delajo med temi ljudmi. Mirne duše morem reči, da se pod Tončka Suhadolnik je na hrbtno stran fotografije napisala: „Skupaj z mojimi Indijanci; otroci so pač meja ljubezen.“ Misijonarka je na levi. tem vidikom štejem med misijonarke. Delujem namreč med Indijanci iz plemen Paacas Novos in Makurapi, ki so še pogani in necivilizirani. Po poklicu sem višja medicinska sestra. Moje delo tu je skrb za bolnike, zdravstvena vzgoja in, kar je brez dvoma najbolj delikatna zadeva: s svojim delom in življenjem naj bi tem ljudem približala pojem krščanskega življenja. Sem v sklopu avstrijske laiške organizacije OED (Österreichisches Entwicklungshelferdienst). Od te organizacije sem jaz edina tu v Rondoniji. Nekaj kolegijev deluje v Mato Grosso, veliko jih je na Novi Gvineji in v Afriki. Tu v Sa-ragani sem letos delala skupaj z dvema Brazilcema, tudi laikoma, ki sta člana brazilske laiške organizacije OPAN. Saragana je naselje Indijancev, od- daljeno 260 km od Guajara Mirim, kjer so zadnje sledi civilizacije. Kraj leži ob rokavu reke Guapore. Ob reki je še več naselij, kjer pa ni Indijancev. A vse področje je zaenkrat brez duhovnika in brez zdravnika. Najbližji zdravnik je v Guajara. Potrebe so tu resnično neizmerne, tudi podnebje ni ravno lahko, saj je kar naprej nad 30 stopinj Celzija in zelo vlažno. Poseben križ so roji komarjev. Bog vam plačaj za prvo številko Katoliških misijonov (november)! Toliko zanimivega in lepega je v njih. Tako npr. o Bariči Rous, s katero sva se skupaj odločili za to delo, samo da sta se najini poti ločili: ona v Zambijo, jaz pa v Brazilijo; ona k našim, jaz pa k povsem tujim. Toda tudi jaz po šestih mescih lahko samo rečem: Bogu iskrena hvala, da mi je pokazal to pot. ŠE O MISIJONSKI NEDELJI V GORICI Naše poročilo o praznovanju misijonske nedelje v Gorici v naslednjem Izpopolnjujemo s poročilom, povzetim iz goriškega Katoliškega glasa. „Letošnja misijonska nedelja je za slovenske vernike v Gorici res bila misijonska, saj so imeli ves dan v svoji sredi rojaka, misijonarja iz Zambije, p. Radka Rudeža. Zanje je ponovil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku svojo srebrno mašo. Na koru je med mašo zelo ubrano prepeval mešani zbor Lojze Bratuž pod vodstvom prof. Jericija ter prvič izvajal slovensko mašo Stefana Kovača. Vzdušje v cerkvi je bilo res prisrčno, k čemur je pripomogla tudi živahna beseda g. misijonarja. Popoldne je bila v isti cerkvi misijonska pobožnost, nato pa prireditev v korist misijonov v Katolikem domu. Kljub izredno lepi nedelji - temperatura se je dvignila na 25 stopinj — so naši ljudje popolnoma napolnili dvorano in galerijo, dokaz, da imajo globok smisel za misijonsko delovanje Cerkve. Za uvod so igralci prosvetnega društva Standrež odigrali enodejanko „Juntez“ in vse navzoče spravili v dobro voljo. Prav bogat na dobitkih je bil tudi misijonski srečolov, ki ga vsako leto z vzorno skrbnostjo in veliko vnemo pripravijo članice Marijine družbe. Po odmoru je pa nastopil še enkrat p. Radko Rudež. Najprej je razložil, kje je doma in kje je študiral. Tako smo zvedeli, da je bil njegov oče iz Kobjeglave na Krasu, mati pa iz Slavine pri Postojni. Sam se je rodil v Istri, ker so njegovega očeta, ki je bil železničar, prestavljali sem in tja. Končno so ga poslali v Alessandrio v Piemontu, kjer je oče umrl. Mati se je s tremi nepreskrbljenimi otroki vrnila v Gorico in vsem trem sinovom omogočila študiranje. Branko in Radko sta postala duhovnika, Marijan pa živi v Argentini. Prav privlačno je nato p. Rudež opisal svoje delo in delo ostalih slovenskih misijonarjev v Zambiji, pokazal vrsto barvnih diapozitivov, nazadnje pa zmolil v jeziku nianča očenaš ter podelil v tem jeziku vsem navzočim blagoslov.“ V :sti številki Katoliškega glasa smo zasledili napoved misijonske prireditve, ki so jo imeli 31. oktobra 1971 v župnijski dvorani v DOBERDOBU in ki je vsebovala najprej igro v treh dejanjih „Priče“, dalje rajanje po indijskih motivih in končno bogat srečolov za misijone. MISIJONSKI SREČOLOV V LONDONU Misijonska delavka v Angliji ga. Gabrijela Rehberger iz Bedforda nam v pismu z dne 18. decembra 1971 sporoča sledeče,- ,,5. decembra smo imeli v Londonu misijonski srečolov. Iz Bedforda se nas je odpeljalo v London kar 45 Slovencev s posebnim avtobusom. V Londonu so se nam pridružili še tam živeči Slovenci; prišli so še iz drugih krajev, a kljub temu število ni doseglo dosti nad 100 oseb. Prireditev je b!la lepo po sporedu: najprej maša, nato Miklavževanje in končno srečolov. Vsega denarja smo dobili 106 funtov. Izdatkov je bilo 31 (tiskovine in dobitki). Ostalo je torej čistega 75 funtov, kar sem že odposlala na Madagaskar g. Cesniku." KAKO JE POTEKLA 21. MISIJONSKA VELETOMBOLA V BUENOS AIRESU i Naj podamo o tem kratko poročilo v brzojavnem slogu: Cas: 9. januarja 1972. Kraj: Ateneo Don Bosco v Ramos Mejia, kot vsa zadnja leta. Vreme: Prekrasno. Udeležba: Malo manjša kot prejšnja leta, a še vedno okrog 2000 ljudi. Glavni dobitek: Daroval Luka Milharčič ml. razne stvari po izbiri, vsaka v vrednosti do 200.000 starih pesov. Zadel je odsotni argentinski prijatelj Ismael R. Ribero; njego-va zastopnica je izbrala profesionalni magnetofon znamke Hitachi. Ostali dobitki: še drugih 50 tombol: 200 činkvinov in 250 kvatern. Dobitki so bili letos izredno bogati. Poleg tega smo na zastonjske srečke razdelili še okrog 30 spominčkov slovenskih misijonarjev. Tombolske srečke so bile po 200 starih pesov. Sodelavci: Isti kot vse dosedanje tombole. Avtomobilska akcija: V običajnem obsegu. Propaganda: Predvsem po verskem tedniku Oznanilo: skozi tri tedne v vsaki številki po štirje različni oglasi. Radijsko propagando nam je v slovenski radijski uri brezplačno oskrbelo društvo Zedinjena Slovenija. Potek prireditve: V najlepšem redu, v spošno zadovoljstvo. ZA PRIMERJAVO - STATISTIČNI PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV LANSKE IN LETOŠNJE VELETOMBOLE LANI LETOS DOHODKI (v starih argentinskih pesih) Darovi za dobitke 309.950 308.500 Prispevki ob vhodu Prodane tombolske srečke 99.400 87.450 (lani po 1 00, letos po 200 pesov) . 900.700 1,442.800 Družabne igre 47.470 41.880 Bar 274.681 404.180 Darovi srečnih nagrajencev 29.000 10.000 Prodani preostali dobitki 100.000 60.000 Oglasi Slov. Kred. zavoda S L.O.G.A. . . 20.000 30.000 SKUPNO pesov 1,781.201 2,384.810 IZDATKI Nakup dobitkov 307.343 403.859 Najemnina za stole, mize ip 66.500 90.000 Najemnina za zvočne naprave 25.000 38.000 Bar 195.900 217.350 Tombolske srečke in tiskovine 52.000 64.500 Prevozi 15.200 10.775 Oglasi 35.000 60.000 Razno 3.700 10.100 SKUPNO pesov 700.643 894.584 Lanski izkupiček je bil 1,080.558 pesov, za kar smo kupili 2.315. dolarjev (po lanskem kliringu 450 pesov za dolar). Letošnji izkupiček je bil 1,490.226 pesov, za kar smo kupili 1.552 dolarjev (po letošnjem kliringu 960 pesov za dolar). Sklep: Večja požrtvovalnost rojakov je zaradi polomljenega argentinskega gospodarstva rodila misijonarjem manjši dohodek. Naša zahva’a: Vsem darovalcem, sodelavcem in udeležencem v imenu misijonarjev - tisočkrat Bog plačaj! Božja zahvala: Milosti polno novo leto! Za slovo: Nasvidenje na 22. misijonski veletomboli 1972! Slika desno: Rezelj Lojze oznanja ljudstvu, da je glavni dobitek zadet, Ladislav Lenček izraža veselje nad dogodkom, v sredini Maria Eugenia Casteluccio, nečakinja argentinskega prijatelja, ki je dobitek zadel. V ospredju Rez-Ijeva Martiča, ki ne more skriti razočaranja, da ji je glavni dobitek ušel. . . Slika spodaj: Gost iz ZDA. dr. Pavel Krajnik (v srajci), skupaj z mamo, sestro-redov-nico in sorodnicami. Pri mizi tudi veliki prijatelj in podpornik slovenskih misijonarjev, č. g. Stanko Skvarča. fotografije je daroval Lojze Erjavec. MISIJONSKI DAROVI DOSMRTNE NAROČNINE Hribar Zvonimir, Avstralija, 45 dolarjev; N. N., družbenica, Gorica, 25 tisoč lir; Kos Albina, Gorica, 25.000 lir. DŠV in SDD Iz Argentine (v pesih): Marija Ci-perle, 6; Beno Tičar, Ramos Mejia, 6; Grilc Marija in Jože, Villa Ballester, 5; Vombergar Stane, San Martin, 10. Mam Marjana, 6; Franc in Francka Mehle, 5; Židan M. in Pavli M, 20; Ana Loh, 2,40 pesov. (Vsi navedki za Argentino so v novih pesih.) TISKOVNI SKLAD KM Hribar Zvonimir, Avstralija, 5 dolarjev; Marija Jernejčič, Avstralija, 1 dolar; Zore Svetina, Avstralija, pol dolarja; Franc Sušnik, Slovenska vas (Argentina), 10 pesov. MISIJONSKI ZAVOD Ing. Cvetka Jakuš, Toronto, namesto rož na grob Pavli Škerl, 30 dolarjev; ing. Tugomir Jakuš, Toronto, 10 dolarjev; Peter Rot, Lanus (Argentina), 10 pesov; Katoliška ženska liga, dolarjev. V SKLAD VSEH SLOVENSKIH MISIJONARJEV „Srečno in blagoslovljeno novo leto 1972 vsem našim dragim misijonarjem širom sveta in skromen dar 100 pesov poklanja družina Mehle, Tablada, Argentina.“ — Beno Tičar, R. Mejia, 10 pesov; Valenti Tone, Argentina, 50 pesov; N. N., ZDA, 5 dolarjev; za najpotrebnejše po Pavlu Krajniku, 25 dolarjev; N. N., Tuque-gneux, Francija, 100 frankov. ZA MISIJONE Argentina (v novih pesih): Marjan Lisjak, Ituzaingö, 2 pesa; rojaki v Mendozi na misijonsko nedeljo 1971, 200 pesov; družina Zakrajšek, San Justo, 20 pesov; N. N., 5 pesov. N. N., Loma Hermosa, 5 pesov; Marin Jožefa, Ramos Mejia, 10 pesov; Janez N. N., 10 pesov; N. N., Bs. Aires, 10 pesov. Iz Avstrije (v šilingih): usmiljenka s. Božnar, 200. Iz Francije, po čg. Dejaku: ga. Lahajnar, Audun-le-Tiche, 13 frankov; ga. Vončina, Aumetz, 100 frankov; ga. Požlep, Aumetz, 500 frankov. Iz Venezuele, Ciril Bartol, 50 dolarjev. ZA POSAMEZNE MISIJONARJE Iz Argentine (v novih pesih): N. N., Hurlingham, za o. Jožeta Kokalja DJ, Zambija, 500 pesov; za Franca Buha CM na Madagaskarju N. N., 20 pesov. Za malgaški misijon: Miha Iglič, Slov. vas, 50 pesov; za s. Justino Rtojc na Madagaskarju, Lenka Grošelj, Mendoza, 130 pesov; za Petra Opeko CM in lačne otroke njegovega misijona družina Božidarja Finka, Kfcmios Mejia, 20 pesov; za o. Jožeta Cukalo DJ, iz nabiralnikov, Monika, Janika in Sašika Pezdirc, 60 pesov. Iz čile: čg. Anton Žagar za zambijski misijon 100 pesov; za malgaški misijon, 100 pesov. ZNAMKE ZA MISIJONE N. J., Buenos Aires; s. Francka Rode; družina Tone Rode; Marjan Lisjak, družina Zakrajšek (S. Justo), KATOLIŠKI MISIJONI so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“. Izdaja ga „Baragovo misijonišče“. Urejuje Franc Sodja C.M., upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva in uprave: Loubet 4029, Reme-dios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska Slovenska tiskovna družba „Editorial Baraga“, Pedemera 3253. S cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA ZA LETO 1972: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 20,00 pesov, podporna 50,00, dosmrtna 200,00. V ZD in Kanadi: 3 (6, 50) dolarjev; v Italiji: 1600 (3200, 25.000) Lir; v Avstriji 60 (120, 1000) šilingov; v Franciji 12 (24, 180) NF; v Angliji 1(4 (2 in pol, 18) funtov; v Avstraliji 3 (6, 45) dolarjev. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Baragovo misijonišče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Bs. As. — Dušnopastirska pisarna: Rlamon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA.: Rev. Charles A. Wolbang CM. Joseph’s College, P.O. Box 351, Prince-ton, New Jersey, 08540. — Mr. Rudi Knez, 679 E. 157ht St., Cleveland Ohio 44110. — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. — Mrs. Ana Gaber, 2215 So. Wood Street, Chicago, 111, 60608 U.S.A. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 611 Manning Ave, Toronto 4, Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) in za Quebec: Rev. Jože Časi CM, istotam. Za Montreal in okolico: 405 Marie Anne East, Montreal, P. Q. Za Port Arthur (Ontario) in za vso ostalo srednjo in zapadno Kanado: Rev Jože Mejač CM, 95 Macdonald Ave, Winnipeg 2, Man. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San llario 7, Gorizia. — Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. — Francija: Louis Klančar CM, Rue de Sevres 95, Paris VI. — Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. — Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford. — Avstralija: Slovenske sestre, 4 Camaron Court, KEW, Vic. 3101; Vrabec Franc, Baraga House, 19 A’Beckett St., KEW. Vic. Lenka Grošelj (Mendoza), Veronika Lampret; N. N., Buenos Aires; otroci iz Mendoze; Marija Snoj. Vsi so iz Argentine. DAROVI IZ TRSTA po Marijini družbi na via Risorta ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE (Zneski so navedeni v lirah.) Janežič Josipina, 5000 lir; Roncel-li Lojzka, 2000; Srebot Frančiška, 50 tisoč; Šuligoj Gizela, 20.000; N. N., 5 tisoč; F. P. (v spomin pokojnih sorodnikov), 2000; N. N., 5000; Vadnjar Marjeta, 5000; Perat Anica 5000; Janežič Josipina, 1000; Radin Justina, 1000; N N., 10.000; N. N., 15.000; ga. Ražen, 10.000; F. F., 2000 lir. 2 krsta na imeni Marija in Peter, 2000 lir. Za odkup in krst zamorske deklice na ime Marica, 5000 lir. Perat Anica za misijonarja Ivana Štanta CM, 10.000 lir; N. N. za sestro Kosovel, 10.000 lir. Pok. dr. Jakob Ukmar o. Stanku Podržaju DJ v Bengalijo, 5000 lir. N. N. za misijon g. Česnika na Madagaskarju, 5000 lir; N. N. za mal-gaški misijon 15.000; N. N. za mal-gaški misijon, 10.000; N. N. iz Sv Križa pri Trstu za gobave brate na Madagaskarju, 13.000; N. N. v isti namen, 10.000; čopič Gabriela v isti namen 4000 lir. VSEM TISOČKRAT BOG PLAČAJ! ANDREJ MAJCEN SDB Z VIETNAMČKI FRANQUEO PAGADO Concesiön N9 3143 TARIFA REDUCIDA Concesiön N9 561 2 Registre de Prop. Inf. No. 1096912 Director responsable, Lenček Ladislav Domia'1'0 legal, Cochabamba 1467 Buenos Aires