Opis
Namen: Danska je v digitalizacijski tekmi vodilna med državami EU. Poleg uveljavljenih mehanizmov samokontrole, s katerimi zavira nepremišljene digitalizacijske ukrepe, služi tudi kot navdih drugim državam, ki si prizadevajo za pospešeno uvedbo digitalnih rešitev. Intenzivna digitalizacija danske javne uprave pa poraja tudi pomembno pravno vprašanje: ali digitalizacija spreminja temeljno vsebino splošnega upravnega prava? Namen tega prispevka je zato proučiti obstoječo dansko doktrino tehnološko nevtralnega prava, po kateri digitalizacija ne posega v materialno pravo in nima negativnega vpliva na pravice državljanov. Pristop: Razprava o omenjenih vprašanjih temelji na pravnih virih, kot so danski politični sporazum o digitalno usmerjeni zakonodaji, primeri sektorske zakonodaje (davčna zakonodaja) ter prakse in priporočila parlamentarnega varuha človekovih pravic. Ugotovitve: Konceptualna ugotovitev prispevka je, da doktrina tehnološko nevtralnega prava ni povsem upravičena. Leta 2024 je danska zakonodaja vse bolj zasnovana tako, da je že od samega začetka digitalno združljiva, kar je pomemben premik. Ta novi zakonodajni koncept lahko poimenujemo digitalno usmerjena zakonodaja, kar označuje zakonodajo, zasnovano tako, da je v svojih formulacijah in konceptih že vnaprej pripravljena na preoblikovanje v digitalne rešitve. Poleg tega prispevek ugotavlja, da ima lahko proaktivna digitalna usmerjenost nove ureditve (zakonov in splošne upravne uredbe) svojo ceno, saj lahko zmanjša prožnost in prilagodljivost, ki sta ključni za pravno državo. Praktične posledice: Namen prispevka je opredeliti praktične – in morda negativne – posledice, značilne za digitalno usmerjeno zakonodajo. V ta namen proučuje različne scenarije pravne države in pravne varnosti. Ključni izziv je doseči pravično ravnovesje med predpisi z odprto in diskrecijsko zasnovo ter tistimi z zaprto zasnovo, ki temeljijo na pravilih in se opirajo na objektivna merila. Čeprav digitalno usmerjena zakonodaja očitno povečuje upravno učinkovitost in spodbuja enako obravnavo v vseh sektorjih in čeprav se Danska dosledno uvršča v sam vrh digitalnega napredka v Evropi, trenutna digitalna reforma odpira tudi številna vprašanja. Reforma bi lahko pomenila korak nazaj v smeri bolj poenostavljene pravne strukture, ki pa v celoti ne upošteva raznolik med državljani in podjetji, za katere velja danska zakonodaja. Zaradi postopne erozije tehnološko nevtralnega upravnega prava prispevek poziva h konkretni razpravi o ravni pravic državljanov v razmerju do javnih organov. Morda bo treba na novo zasnovati tudi samo upravno pravo in ga narediti bolj usmerjenega v vladavino prava.Vrednost: Prispevek ponuja na pravni državi temelječ komentar o trenutnih političnih pritiskih za digitalno usmerjeno dansko zakonodajo.