St. 82. V Gorioi, v torek dne 13. oktobra 1908. Letnik X. Iibaja TBak torek in goboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxmk itide dan prej ob 6. xtecer. Staue po poiÜ prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fietrtletno 2-50 K. Prodaja seYGoric; t to- bakarnab Schwarz v Šolikih ulicah, Jelleriitx t Numkih ulicah in Le- biD Di VerdijeTem tekalilfiu po 8 via. Credniätvo in npra?niötvo ae nahajata t «Narodni tiikarni», alica Yetturini h. It. 9. Dopiie je naslotiti na uredniiWo, oglaie in naročnino pa na uprarniitvo »Goricc«. Oglasi te računijo po petit- rritab in ticer ako te tiikajo 1-krat po 14 fin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako te rečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgoTomi arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgoT. L. Lukežlo). liašim agrarcem! Ves liberalni in '.agrarni svet ria Goriškem je bil zbran prcteklo nedeljo na raznih krajih, da kliče ogcnj in žveplo z neba na zastop- nike slovenske ljudske strunke, ker nočejo držati Andrej u Velikemu slrcmonov, po katerih bi se spel na visokega poveljniškega konja ter zavihtel »voji pasji bič po de- žcli goriški, v prvi vrsti po glavah listih, ki v katcrem koli oziru za- vzemajo odlična mcsta v dezeli, okraju ali občini, pa so si ohnuiili še kaj gospodarske in dušcvnc sa- mostojnosti. Osmero dezelnih poslancev je iinclo jjivne shodo, na katerih so dokazovali pravilnost svojega po- stopanja ter z v r a č a 1 i k r i v d o, da dežclni zbor ne deluje, na nbogo paro klerikalnih poslancev. Proslav- Ijali so svojo in svojega zapoved- nika modrost. prcvidnost, rodoljubje in neizmerno ljubczcn do — km eta t r p i n a. In ta osmorica ni prisla do tega, da bi bila spoznala in jav\o priznala, da onii j e k r i v a se- danji nedelavnosti deželnega zbora, ker jej je več na tern, da spravi Andreja Gabržčeka na k o- n j a, kakor pa da vrši poslanske dolžnosli, katere je sprejela ob volitvi. Koliko krika in upitja za časa volitev, da agrarci in liberalci no- čejo imeti poslancev podrepni- kov, odvisnikov, prives itd. itd., ampak razumne, neodvisne kmete in posestnike, ki bodo znali vsakomur v brk povedali resnico in tirjati pravico. In kaj vidimo zdaj v zbornici ? Andrej Veliki v opravi s t o t n i k a iz Coepenika kakor petelin na gnoju skače in kikirika, da se mu vse smeje. Okolu njega dva desetnika „in Habtachtstellung", čakajoča po- velj, ali vršeča naredbe, izdane na drobno ali na debelo. Ostali kot pvidni šolarji z rokami na mizi se zavedajo svojega dostojanstva ter občudujejo skakavost, preširnost in — kričavost svojega načelnika. AU je zato poslalo slovensko ljudstvo in slovensko veleposestvo svoje zastopnike v deželni zbor, da bodo delali štafažo Andrej u Gabrščeku? da bodo dopuščali in podpirali njegove burke in nje- gove zveze preko slov. katoliške stranke v nečast in* škodo slov. narodu ? Kedaj je bilo o lem govora, da le tedaj sme deželni zbor delo- Va'i, ako je G ab r š če k d e ž e 1 n i °dbornik, Gasser njegov to- variš, Faidutti deželni g 1 a- var? In zdaj vidimo kompaklno y zvezo Faidutli-Gasser-Gabršček, ka- tere člani so tudi nasi agrarci in v elepos estn iki, ki nima dru- gega namena, ko da ustreže pohlep- nosti tcb gospoSTöV^ifff ki posredno ovira vsako delovanje v zboru, ,,dokler se poj'oji ne izpol- nijo". Ali ni bilo vedno rečeno, da agrarci niso liberalci? Ztlaj pa se ne sarno vežejo s slov. libe- ralci, ampak so se slepo udali in popolnoma podvrgli prvenm libe- ralen in očetu slov. libera- l i z m a n a G o r iš kem A n dr e j u Gabr seek u. 1 Pri tern jih nič ne peče vest, da zanemarjajo svojega načelnika dr. Frankota. katerega so po dol- gih proSnjah in pogajanjih posadili na načelniški prestol svoje stranke, katcrcmu pa zdaj privošcijo le me- sto deselnika poleg koepenižkega stoinika, kakor neodvisnenm tova- risu dr. G re go rinn. Ali se ni vedno govorilo na \olvnih shodih veleposestnikov, ka- tere so sklicevali Franko in tova- riši, da veleposestniki morajo imeti take zastopnike. ki so sposobni tudi za d e ž o 1 n e odbornike? Xato so postavili štiri kandidato, ki so bili vsi izvoljeni : dr. Franko. Kovač, Obljubek, Zavnik. Zdaj pa gospodje agrafci in veleposestniki nobenega toh ne smatrajo sposobnim za de- želni odbor. ampak z vso odločno- stjo in vnemo postavili so se za And. Gab., katerega hočejo v de- želni odbor v izogib, — da d e- «želni zbor drugače ne bo de- 1 o v a 1. Tu se vidi, koliko resnosti je bilo ljudem, ki so za časa volitev upili : k m e t mora *k in e t a zasto- pati, posestnik posestnika. Kmet in posestnik imata zastopnike iz svojih vrst; in kaj delajo ti go- spodje ? V ne ma j o se za trgovca' in obrtnika, pisača And. Gab. ter so pripravljeni na skrajni odpor, ako se jim ne dovoli ta mož za dež. odbornika in gospodarja v deželi. And. Gabr. je dobro vedel, za- kaj je dal upiti: kmet kmeta. Vedel je, da na ta način dobi po- s^ance, med katerimi bo on kra- 1 j e v a 1, ker tako glasnega in [ drznega kluna nima nikdo kakor on ; to pa imponira možem, ki niso vajeni šarlatanstvu, kakor On. Možje, agrarni poslanci, neko- liko poguma, in samozave- sti, pa ot re site se jarma, ki ste si ga sami naložili. Ali hočete v resnici svetu dati povod misliti, kakor b i si b r e z G ab. n e mogli p o m a g a t. i ? Z ozirom na svoje volivce ne smele kaj takega storiti. Izvoljeni ste kot možje, ki ! ste sposobni izpolniti svoje mesto. j To pokažite v dejanju s tern, da se , olresete sramotnega Gab-ovegajarma ter postavite iz svoje srede k a n d i d a t a z a d e ž e 1 n i o d b o r. Ako hoče par liberalcev z Gab... hodili, prosta jim pot. Vi pa pokažite. da sle prosti možje, tudi po volitvah, tudi v zbornici. Gab.-o\ega p a s j e g a bi č a ne bojte se; kajti imamo še drugih bi- čev, pletenih iz drugih stremenov, ki pokažejo. komur treba, da tudi z a b a v 1 j a n j u in z m i r j a n j u mora b i t i en k r at k o n e c., Kolikor je dobro m i s 1 e- L i b. poslancev in volivcev*. še vas ol;leii(jo. Kdor trdi, da je neod- v i s e n. mora biti z vami. S pc- liloiii pa iii zveze krseeiiemu človeku, ki ho veruje v Boga. Program agrarne stranke n i m. a v gospodarskem oziru ničrsar. kar bi se ne uje- m a 1 o z gospo dar skim pro- gran o in slovenske ljudske stranke. P r i s t a š i agrarne s tränke z a t r j u j ej o, da spo- žit n ij> j o b r oz i z j e m e K r i- stusov nauk in n j e g o vo cerkev. l\ e d t e m a s tr a n- kama n i t o r e j b i s t v a n e g a r a z 1 o č k a. in n i r a z 1 og a. z a- kaj bi se ne zbližali ali celo z dr u ž il i. To bližanje naj izvrsijo najprej poslanci teh dveh strank; ljud- stvo bo brez dvojbe ž njimi ter b o odobravalo i n z v e- s e 1 j e m pozdravljalo p o m i r- j e nj e v deželi. Za pomirjenje so pripravne in poklicane le take stranke, k i 1 j u b i j o resnico in mir. Kdor pa živi od laži, obrekovanja in prepira. ni za tak posel, ker pomiriti se je zanj toliko kakor socialno umreii. Ako se združijo v deželnem zboru v skupno delovanje zastop- , niki slovenske ljudske in agrarne • stranke, tvorili bodo p aria men- tamo sku p ino, s katero ino- ! r aj o računati ostale stranke, s ka- J tere pomočjo in sodelovanjem je mogoče in zagotovljeno uspesno delovanje deželnega zbora, katero želi in prosi vsak dobromisleč rodoljub. Slovenski agrarci, v vasih ro- kah je usoda deželnega zbora in dežele. Od vas je odvisno, ali bo Gab. v a m zapovedoVal, ali vi njemu. Skupaj ne boste orali, ker Njegova Visokost ne pozna in ne priznava sebi enakega. Njemu nasproti smcte le služiti ali za- povedovati; »glihe« nima in je ne p riznava. Te besede, izrečene zadnji tre- notek pred zaključenjem ali razpu- stom deželnega zbora, naj ši po- slanci agrarne in neodvisne stranke vzamejo k sreu in dobro premislijo. Od njibove odločitve odvisno je uspešno delovanje v deželnem zboru, odvisna je usoda deželnega zbora in v veliki meri tudi usoda — de- žele same. Dixi et salvavi animam meam. Rekel sern in rešil svojo dušo. Kdo ]e obsojen? V zadnji številki smo poročali, da je premilostni knez in nadškof ostro obsodil Skandal, da se katoliška stranka radi efemernih (kratko traja- jcčih) koristij veže z liberalci, ter izrazil željo. naj bi obe katoliški strank i v deželi složno posto- p al i in se podpirali. Kdo je obsojen s temi besedami? Brez vsega dvonia stranka prosta F a i d u tt i j a, kakor se je nadškof že prej jasno in odlocr.o izrazil proti raz- nim ©sebam. To jetudi naravno, ker ita- lijanska katoliška stranka se je v res- nici pi sme no zvezala s slovensko siranko, kateri načeluje oce in general slovenskega liberaiizma na Goriškem An d r e j Gabršček, katero zvezo priznavajo prošt Faidutti in slov. libe- ralci. — Zveza velja za volitve v deželni odbor in sloni na podlagi: do, ut des; ti dam, da mi daš. Faidutti priznava Gab.-ovi stranki pravico do dveh deželnih odbornikov, med njima, kakor se po sebi razume, tudi Andrej Gabršček sam, ter jej zagotovi svojo odločilno pomoč pri volitvi iz cele zbor- nice. Gab.-ova stranka priznava Faiduttiju pravico do deželnega odbor- nika, ki bi bil Gasser, ter jej zago- tovi svojo odlocilno pomoč pri volitvi iz pete kurije ivi kmečkih občin. F a i d u 11 i bi bil rad d e ž e 1 n i glavar, kar pa pri sedanji konštelaciji ni tako lahko Gabr. zahteva drugega o d b o. r n i k a, kar je mogoče doseči v veleposestvu, ako bo žreb njemu na- klonjen. V tern slučaju bi novi odbor- niki starega glavarja tako dolgo mrcva- rili, da bi se naveličal in odstopil. In teda] bi bila F.-ju pot uglajena do pred- sedniškega stola. Ako bi pa žreb pri volitvi iz vele- posestva odločil proti slov. liberalcem,' proti Gabr., tedaj bi Faid. in Gab. s svojimi pristaši onemogočili zborovanje; prišle bi nove volitve in ž njimi popolna zmaga sedanjih zaveznikov, na kar bi prosto med seboj delili predsedniški mesti in deželna odborništva. Zveza med tema strankama se je pokazala tudi tedaj, ko je šlo za to, kako naj se odseki sestavljajo, in ko se je Gab. izmislil, da se mora pritožiti pri vladi radi postopanja dež. glavarja. Da je Faid.-va stranka „obsojena", o tern ni dvoma. Ali naši „prijatelji" — ne ksamo zunaj ljudske stranke, ampak tudi v njej — bi radi dokazali, da ob- sodba velja tudi slov. kat. stranki. To bi imelo nekaj za se, ako bi se slov. kat. str. vezala s katero liberalno. Z i t a 1 i j a n s k o 1 i b e r a 1 n o stranko se nima za kaj vezati ker pri volitvi v deželni odbor si druga drugi ne moreta uič porhagati, aii pa si nista potrebni. V mestih in trgih imajo ital. liberalci absolutno večino, v veleposestvu razmere. Tožbe so merile zlaBti na ne- katere oskrbnike. SliSali smo prežaloetne reči, ki «mo si jih zabilježili, da jih spo- ročimo na pristojno mesto. Bil je en glas, ki bo ga ponavljali tiaoöi: Reie- nje in sicer kmala! Z» tem je naetopil g. vodja Prem- rou, ki je govoril o zadružniitvu z ojsi- rom na kolonstvo. PoTedal je, kako si pomagajo koloni v Italiji, kakor |j© sam videl nedavno. Katoliika fctranka zdruj Žaje kolone v zadiugs. Zadrnga sprejema Y najem obiirna posestva. Zadmga skrbi, da 86 delo in dobiček pravično razdeli. Govornik opominja [vae navzoče kmete in kolvne, naj ae tesno oklenejo poaojil- < nic in zadrug, ki smo jih U3tanovili v Brdih. Koristi ae bodo pokazale ie-le za nekaj letl Dr. A. Pavlica prebere resoluci- j e, ki se sprejmejo soglasno in z velikim navduienjem. Te resolocije (ki jih obja- virao v prihodnji itevilki) se odpoiljejo ministerskemu predsednika, državnemu in deželaemu zbora. Govornik zagotovi zbrano množico, da si bo naia stranka resno prizadevala pomagati ubogim ko- lonom, ki krivico trpe. Vfega ne bomo mogli na en dan doseči. Vsaka dobra stvar zahteva vztrajnega boja, a pravica bo zmagali. Govornik sklene nad dve in pol are trajajoče zborovanje z bese- dami: Vse v boljšo bodočnoat slovenakega kolonBkega 1 jad- atva pod slavuo vlado Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I.! (Na sto- tine zbrani možje so pri teh besedah dvignili klobake in navdaieno zaklicali: Živio, živio živio! Naj omenimo, da so bili na zbo- rovanju možje vseh strank. Zastopani so bili tadi nekateri slovenski v eleposestniki. Tadi ti bo nam na konca priznavali, da se gode nekaterim kolonom res krivice. Kljob cgiomni množici, ki se je bila zbrals, je bil red ves čas zanimivega zborovanja izboren. Bog blagoslovi za- počete delo! Liberalni shod v So- vodnjah. Za minolo nedeljo je Andrej Veliki pognal svoje ponižne agrarne liberalce na Ehode med ljudatvo, da bodo istema čitali in pravili, kar on v svojt „Soöi" „nadruka". Tako je poslal tadi poslanca in veleposeatnika Saanika med Ijudstvo, da prečita poslnšalcem na shodih to, kar je Andrej Veliki že poprej cenzuriral. In prišel je Saunik na shod v Sorodnje. Ker pa je „ivoh" v govoru, je čital. Da bo bolj zavarov&n za slnčaj nevihte na shodu, je vzel aeboj Wana Mermoljo, ki hodi za druge po koslanj t žrjavico. — Saunig, ki ni imel nikake zaslage za po- slanalvo, vleöe vsaki dan po 16 E, Mer- molja, kateremu ee imajo skoro vai agrar- ni poalanci zahvaliti, da bo priili t dež. zbor, ima pa — fig a. V prostorih liberalnega Kodermaca se je zbralo f nedeljo po maii 50 oseb, nekaj naiih pristašev, okoli 20 „mu!otovM in drogih sovodenjskih nevolilce?, ki plo- skajo vsem oslarijam, četndi nič ne ra- zamejo, in kakih 15 volilcev-liberalcev, ki stojijo na čelu oböini. Na predsedniSki stol so pofltavili liberalnega Žefeta, ki je v BTojem „imenitnem" govora, ki je ob- segal 5 in pol besedi ves se tresoč po žiTotu, rekel, naj govori Saunik. Saanik stopi za mizo ter jame öi- tati, kar so mn drngi napisali in sicer o dr. Gregorčiča in njegovem nastopu r deželnem zbora, o abstinenci, ki žre, o z*ezi dr. Gr6goröica 8 Pajerjem, o deželni norišnici in same take kvante, katere se * viaki itevilki „Soče" prežvekujejo. Ko je konča), ma je plosknil samo znani «nuzikant Ante in neko öloveöe, ki pravi, d» ima ženo iz Sovodenj in a tem misli, d* je domaöin. Vtisa ni naprafil Saunik na nanoöe nobenega. Saanik pa je öital rsakoTrstne šaš- m M>je, kar je navzočega naiega nomii- Ijenika Ukeziöa prisililo, da je Saunika ˇPraia), ali bi obstruirali liberalci, ko bi bili T inanjiini. Stresel Be je in ni vedel odgovora. Sadaj pa je nai aomišljenik ze- čel obaipati Saanika z razaimi vpraianji, s katerimi je bil v najveöji zadregi. Re- kel je : Ali niste žagali vi z obstrakcijo? Ali smete vi obstrairati, naii ne ? Zakaj ate čital neresnico, da je hotel dr. Gre- gorčič spraviti t nevarnoBt oba slov. od- bornika ? Zakaj so sedaj tako zaganjate ˇ ital. liberalce? Ali niata pomagala „So- Ča" in Gab. spraviti iste v deželni zbor? — Ali niso goriäki liberalci rotili na- predno meičanBtvo, da naj gre voiit Pajerjeve priitaie v doželni zbor, da po- razijo Fdidattija. In sedaj, ko so z Vaio pomočjo prišli v dež. zbor; rajete proti njicn in ste se zvezali b tiatim, o katerem je ,,Soöa" pisala, da nameri proti njema ve- liko kanonado, ako se ne ngane s politične- ga življenja. Zakaj je „Soöa" poprej vedno pimla, da bo prcf. Barbač fcfi-lel z deže!- nega zbora, in zakaj sedaj molči kot grob? itd. — Sianig je bil vob zelen. Nekaj je jecljal, pa je kmala obmolknil. Ma je zmanjkalo. Pomagat ma je moral Mermolja. Marmolja pravi, da Gibriček nima pravice pisati, da so zmagali pri volitv&h naprednjaki; da Gabršček dela vse to na btojo roko in da on za svojo osebo je proti Gabrščeka in da Želi, da bi se zgabil s površja. Tajil je, da bi bil Gib. načelnik „Slov. klaba", šele pozneje je priznal, da je v klaba drugi preised- nik in rekel, da je drzen in kriöac. Naš so- mišljenik ma je krepko odgovarjal ter reke), da Gabriček ima vse agrarca v žepu in da se morajo pokoriti vsi njema. Mermolja je rekel, da tadi on ni zado- voljen s po8topanjem agrarnih poslancev in bi si želel marsikako spremsmbo, zlasti kar Be tiče absolutizma GabriČe- kovega. Govoril je o dr. Gregorčiču še to in ono in rekel, da je Škof tadi bIov. „klerikalce" obsodil zaradi tega, ker so „zvezani" s Pajerjem. Naš pristaä je zrezi ugovarjal ter rekel, da laäki liberalci ne privatno ne javno ne tako sramotijo našo vero, bv. zakramente, cerkev, ikofi itd. kakor to delajo liberalci. Ce) čas debate je vladal po dvorani splošen lander. Liberalni marijoneti so izvrstno rešili svojo nalogo s kričanjem in mahaujem z rokami. Ko- nečno je rekel Mermolja, da agrarci imajo na razpolago sredstva, nimajo tis - karne, nimajo denarja in so nbogi itd. Ta pa je naš somiiljenik pokazal na navzo- čega Saanika ter rekel Mermolja: „0, saj 8am Saanik ima toliko, kot 50 kme- tov skapaj, a ne da nič izpod palca". Postajal je vedno večji šander in vpitje. Liberalci bo bili zeleni od jeze. Mazikant Ante je rekel:«Naia stranka je poštena, še celo dnhovnikt so z nami I Kateri? Sedaj pa je ekočii na oder nek „ikric" z naočniki ter razžalil naiega somišljenika, za kar bo bo razgovarjal pred kazenskim sodnikom. Do in a v Trsta je imel ostati, ne pa se vtikati v stvari, katere ga nič ne brigajo. Pravijo da je uradnik, drugi pa nekaj drugega. Na konca je rekel Msrnaolja, da Gabršček komandira le liberalnim po- slancem, ki sta oba Štrekija; Gregorin in Eovač da sta divjaka; Franko, Eriž- nič, Saanig in Obljabek da pa so agrarci, — a V8C skapaj — je dostavil nai pri- Btaš — ima v iaha Gabriček. Tako je končal taSiunikov „«hodM. Prvikrat ko je „naatopil", je jmel smolo. Da ni imel Beboj Marmoljo, bi se zgabil T zm^di, v kateri se je nahajal. Liberalni muzikant Ante pa je tako muziciral in se napenjal ter tolkel iest- osminski takt, da je zelen jeze vakipel in kot opica skaka), se penil, divjal, ma- hal — bil je za v Št. Peter. Živio „na- predna" olika! Liberalni shod v St. Hndrežu. (Dopis.) Naii iiberalci so sklicali javni shod ˇ nedeljo 11. t. m. Raziirjali so vabila, pisali po darih ter vabili na vse mogoče načine na shod. Nasa nöiteljaka inteli- genca je npala s pomoöjo tega shoda priti do veöje moči; a ztman. Ob 38/i je otvoril s'ind aam g. posl. S a v n i k. Z« predsednika je predlagal g. Alojzija Brajnika, ki je planil na oder ter peneö se in jecljajoč ondi rnahal na vse strani, da smo se ma morali smejati. Ko je videl, da sa svojim goforu ie blamira, jo äa le dovolil beaedo posl. Savnikn. Upali amo, da nam bo g. poalanec spo- ročil, kako so bo prodajale tiste znane kraike trte; a g. posl. nam je bral pc- čaai VS9 to, kar ae bere v „S3Öi\ Po polurnem čitanja je končal ter še na- padel naie poslance, zakaj se niso ho- teli združiti s „Slovenskim klabom". (Klici: Storili ao prav !) Nato pravi po- slanec, da bi se bili lahko zdražili; Baj agrarci niso proti veri. Lahko bi bili Bkupno delali za blagor dežale, a naii poBl. da niio hoteli. (D3kler imajo »grarci med seboj oba Štreklja in Gn- beričeta, ni mialiti na aložao delo.) Niki volivec je prašal g. poslanca, nai r&H'i pove, kako ao se na Krasa delile državne in dezeine trte. Vsled tega vprašanja je postal g. poßlanec tako zm^den, da ni vedel več naprej. S pomoöjo dragih je izpregovoril ie nekaj bb3edi in koaöal. Nato je I. Mermolja iz Vrtojbe govoril avoj obiöajni gavor o akapaetn deiu. Po krepkih medküc'h oi strani vo- Hlcev je začel gavoriti, da je knezonadikof obsodil katoliike poalancs; poslaacar „Š.or. klaba" pa ne! (Klici: Tj je vaie siepilo 1) Knezonadäkofa ni treba ie obsojati liberalcev, ker jih je obiodil že davno in jih mora obsoditi vsak kato- ličan. Knezonadikof je ravno radi tega izrekel obžalovanje kat. prilancev, ker se družijo s takimi ljuimi, kakor je Gabriček. To povemo gasp. M)rmDlja, öa ie neve. K) Ee je naposted Peter Badal s svojo „nezaupnicou temeljito osmeiil, je Lojze Brajnik dal na glasovanje, kdo je proti poslancem. Ssveda so dvigniii vsi roke. Liberalci proti naiim poslancem, naii volivci proti liberalnim poslancem, Pri drugem glasovanju „proti klerikale3m" se je drignilo 73 rok. T*ko je bilo tega zabavaega shoda konec. Novice. Deželni zbor ima svojo sejo da- nes popoldne ob 5b, Na dnevnem redu je skupno 133 took. Ta seja bo odlo- öilna o naodi naiega dež. zbora. Poročil ae je v ponedeljek g. Makaimilijan Poaega, priatav jnžne že- leznice v Beljaku, z gospodično Marijo B ram at v Gorici. Chilo sreöe ! Zakaj molči Gal)rščekova],,Soča<( o velikanskem javnem ikandala, o po- narejenem volilnem zapisnikn pri to- litvi kmečkih občin za goriiko okolico, vpraia zadnja nGoricaM. Tadi meni Be zdi to čadno; kajti „Sočau mora gotove kaj o tem vedeti. Vže dne 24. marca t. 1. je napisaia o tej zadevi rest jako čadne vsebine, ki se glasi: „Berbač je ie vedno deželni odbornikü -— Volilae spise do - bi pred otvoritvijo deželnega zbora —deželni odbor. Prosesor Berbuč up a, da dobi tako v pest tadi vseapise svoje volitve.— Kaj vsebi se lahko zgodilo?! Protestujemo proti takemu apetita prof. Berbuča! Res je, da deželni odbor dobi v roke vse volilne spise,— toda ne ata- ri odbor, marveč — novi." Vrhu tega, da „Sofia" z navedenimi besedami sumniöi prof.' B. na nečaven način, izraža zahtevo, naj ae volivni spisi ne itročijo atarema deželnema od- boru, marveö novemn, v katerem bi ae- dela Gabräcek in Gasser. Proti takemu apetita svojega lastnika „Soča" ne pro- teatuje, „SočaM je morala tedaj poznati zapianikovo vsebino že 24. marca, predno je priiel v roke deželnema odbora. Kod je hodilo „Sočino" arsdniStvo, da je priilo zgodaj do prepovedanega spoz- nanja?" KakiDe zfeze morajo biti med Gab. in driavno hiäo na Travniku? — Vellko večerjo v proslavo zveze med ital. klerikalci in slov. liberalci je napravil pred nekaterimi dnevi bodoČi dežehii odbornik G ass er. Večerje sta se udeležila ter napivala si tudi prost Faidutti in Atidrej Gabršček. — Dobro teknilo!! Iz §odne alužbe. Predsednik dež. aodiiča v Trata. Karol pl. Ü e f a c i *, je imeiovan za predsednika viijega dež. Bodiiča v Trata. — Nove dopisnice so izile. Vtis- njena je na njih jabilejaka 5 viaarska znamka. Slovesno vmeščenje župaoa. — Jatri, t j. v sredo bo slotesno vmeiöea nori goriški žapan Jarij Bombiö. Veselico priredi „Kat. slov. izobri- žeTalno draitvo" v Podbrdu v proslavo jubileja Nj. Veličanstra Fr. Jožef; I. dne 25. oktobra t. 1. Ziöetek ob 4. ari pop. v draštvenem prostora. Vstopnina: S^dei 1 K; stojiiöa 60 vid. Ctati dobiček je namenjen za nabavj nore zaatave „Kat. bIot. izobraževalnega draitva", radi öö- «ar se preplačila najh7aležneje spreje- majo. Vapored veBelice je aledeč: I.Ito Miletič: „TamburaSka koračnica", uiarja tambaraiki zbor. 2. Slafnoitni g^vor. 3. Iro L\harnar: »Mladoati ni", petje, ms- ian zbor. 4. Igra: „Eqo u r o d o k t o r". 5. M. Stahaljak: „Stranam^ tambauriki zbor. 6. H. Volariö: „Saao veaela dražba" petje, meian zbor. 7. Deklamacija: „Rad bi bil žapan". 8. Fr. Kitmvec: „Venöek narodnih pesmi", petje, mešan zbor. 9 Milutln pl. Fjirkaš: „U pomene z Bjöa", falček," tamburaški zbor. 10. M. Vilhw; „VeČerna", petje, meian zbor. 11. Šiljiro srečkanje. 12. Prosta zabava. Pri vapo- reda in prosti zabavi sodelaje ttmbaraiki zbor draštva „Saöe" oc) Sr. Lacije. K obilni nieležbi aljadno rabi odbor. — Vipavsko vino na Dunaju. — Danajaka vinaka veietrgovina Weber namerava letos na Vipavskem nakupiti 10000 hl. vina. Nai vipave je na Daaaja. že zelo priljubljen. — Pouk na sloven ski šoli v Kr- minu se je pričel pret teden. Otrok je blizu 40. — Tatovi \ Solkanu. Minuli te- den ao vlomüi nežnani tatje v Venatti- jevo prodajalno v Salkana in odaesli 1300 krön gotovine ia za 200 K vred- nosti. — Kole8arjem. V goriäki okolici je jako mnogo kolesarjev. Kolo je ztlo praktična stvar, zato se ga naši okoliöani tako pOBlažajejo. Vendar pa bi priporo- čaii vsem kolesarjem oekoliko veö pre- vidnosti. Vedno se bere o kaki neareci, ki jo mnogo^ [povzroöi neprevidnost kolesarjeva. t deljo popoldne so trije koleaarji vozili pri St. M&vra navzdol po strmem klanca, na katerem je bilo mnogo izletnikov. Zadnji med njimi je bil celo tako predrzen, da je rozil brez zavore. To je že prava norost. Izietniki so kar obstajali straha, kaj se utegne zgoditi. Prva dva sta srečno vozila naprej, zad- njema pa je kolo ailo tik pred veliko gračo goriikih izletnikov, med katerimi ie bilo msogo dam. Pričakovati je iiilo nesreöe. V zadnjem hipa aide kolo na dvoriiöe, kjer se zadene ob neki knmen. KoleBar je treiöil po tleh. K areöi, da ni priletel z glavo ob klop Ali pa ob drevo, ki tarn raste. Ljudstro je glasno dajalo duika nevolji nad norim ravnanjem ti- stega koleaarja. Zato prosimo kolesarje: Bodite previdni! — Xesreca. V goriiko bolniinico so pripeljali 29 letnega Iran a Vodo- pivea is Prvaöine. V nedeljo se je vra- öal domov od službe božje v Prvačini. Za njim pridirja neki kolesar, ki ga po- dere. Pri padeu ae je Vodopivec tako poikodoval, da so ga morali peljati v bolnišnioo. — Zvišanje tarif na južni že- leznici je želenaiško ministerstvo odo- brilo. Zfiianje se avede s prihodnjim letom. Jažna železnica bo imela od rvi- ianja približno 5 milijov veö dohodkov. odločuje žreb, v peti kuriji in kmečkih občinah, kakor tudi v celi zbornici imata večino Faid.-Gab. Tedaj nimajo slov. klerikalci za kaj se pogajati z lib. Ital. Pa obštrukcija? Slov. ljud. stranka obštruira, da zapreči, v kolikor in dokler ji je mogoče, da bi A n d. Gab., vodja goriškega 1 i b e r a- lizma, stopil v deželni odbor, Ljudski stranki se zdi to potrebno in koristno za deželo. Ako italijanski liberalci ob istim času s svojega stališča obstru- irajo, je to naravno; vsaj tudi'Gab. in F a i d. sta žugala z obštrukcijo, ker to je dandanes parlamentarno sredstvo, s katerim se manjšina bori zoper nasil- stvo ve&ine. — Nasilstvo proti slov. ljud. stranki obstoji v tem, da jo hočeta F a i d.-G a b. popolnoma izključiti iz de- ielnega odbora. Kar laže ,Sočau že sedem let o zvezi dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem, ozi- roma stov. ljud. z ital. lib. klubom, ne more ovreči dejstev, ki take zveze n e p o z n a j o. Načelnik kluba slov. ljud. stranke je poslal „Slovencu" brzojav, v katerem protestuje proti trditvi članka „Goriška politika", da bi dr. Gregorčič ali njegov klub imel zvezo z dr. Pajerjem ali ia- škimi liberalci, ker take zveze ni in j e ni b i 1 o. Kar se tiče skupnega posto- ,p a n j a katoliških strank v de- želi, moramo priznati, da na slovenski strani se je pravilno postopalo. V do- sego soglasja z ital. stranko.so se vršili krajši ali daljši razgovori že zdavna. Slednjič, da bi se dal tem pri- zadevanju tudi viden izraz, je sledila pismena ponudba od strani slov. Ijud- ske stranke, ki pa ni dobila zaželjenega odzira. Slov. ljud. stranka je bila stopila v dogovore tudi s poslanci slov. a- grarne in neodvisrie stranke (6 mož, katerim n a č e 1 u j e dr. Franko) — izrecno poudarjajoč da rie išče stika z Gab. in liberalno stanjo. A dobila je odgovor, da z ozirom na se- danji kritični položaj, in na svojo par- lamentarno zvezo z laškim ljudskim klu- .born smatra predložene pogoje (tudi lo- čitev od Gab.) za nesprejemljive. Z liberalci ljud. stranka ni iškala zveze in tudi ni dobila nikake ponudbe od te strani. liberalna - blaznosh V zadnji „Gorici" smo uin?~'W} kako se Gabriček-ovo glasilo tradi grajati de- želnega glavarjsi in podglavarja radi njanega delovanja na gospodarskem pclja T deželi. Dokazali mno, da jima iluži v največjo pohvali ono, kar hoče „Soda" sreta pokazati kot sad slabega gospo- darstva. Širokoastno bobna „Soč&" še dalje v 8T6t, kako slabo je dosedanji dežeini odbor gospodaril, ter napravil Tže dose- daj mno^o dolgOT, a bo moral narediti v najbližji pribodnjosti ie 3\o milijone iron novega dolga. In kako dokazaje „Soča" to? Med drngim pravi, da bo trebt graditi deželdi dvorec, čegar stroški so proraöanjeni na 660.000 E, ki bo pa T resnici ßtal gotovo 800.000 K, ako ne veö. Ali ni to najgrša zahln ica „Soöi- nema" lastnika, ki je Bedaj mogočen poalauec in razpolaga Öez večino v zbornici? Za deželni dvorec je treba najprej naörtov, katere mora zbornica odobriti, čeBar pa do sedaj ni ie ttorila. Dokler se to ne zgodi, ni gorora o gradnji dež. d?orca. Ro prida to vpra- ianje na trsto, u'¦¦>] vstane laatnik „Soče" ter naj mogočno zakliče: „Mi tega ne odobrimo" — in konec bode deželnema dvorca. Saj novi sbor [ni vendar vezan nr tozadevni aklep prejšnjega. In önjte, proračanjeni znesek 660.000 K se mora TBekako prekoraöiti najmaoj za 140.000 K! Kakšna pa je ta veöina Gabršček-Faidatti, in kakien vpliv ima, če si ne npa niti tega zaprečiti ? Ali ni to ikandalozna zafrkacija te ve- čine? „Soča" všteva tudi vojaško bolnico, ki bo staia 340.000, med bodoöe dezeine dolgofe. No, kdor ni zaalspljen po stra- sti, razsodi takoj, da je to le strankaraki hnmbng. Vojaška bolnica bode investicija, ki je za dezslo zslo agodna. Freskrbljeno je, da se glavnica in obresti, te investi- cije T teku 25 let z najemmno Trnejo. Ta ni govora o dolga. So-li zaeski, ki so se izdali za „Trg.obrtni dorn", za „Jalena", za „Süibaha", le dolg, ali so inveßticije? Dalje natvezaje „Soča" svojim ka- linom, da bode 1. 1908 primankljeja okroglo 200.000 K, kar pomnoži deželni dolg; ne pomisli pa, da anitinje s tem pri razsodnih Ijadeh ves ogled in apliv BTojega lastnika-poslanca. Ali nima ta toliko poguma, da bi rekel: „Vae pod- pore za vodovode, TodDjake, ceste, brez- obrestna posojila, za aravnavo Soče, hadoarnikov, itd. naj izostanejo", in ta deficit izgine takoj s površja, Take, kakor te, so tndi druge točke, katere navaja konfazni list kot straiilo prihodnjega deželnega dolgar namesto da bi da4 malo korajže svojema gospo- darjo na pot v zbornico, S tem bi reiil deželo dolgov in pridobil Gabriöeka ia njegori Tečini slavo in hraleinost na- roda. Kaj pn [z brezobrestaimi posojili? Grozno, straino je to! Prof. Bsrbač naj se pogrezne v zemljo in naj ne stopi nikdar več pred slovensko Ijadatvo! In zakaj Tse to? Z%to, ker vlada rešaje prošnje za brezobrestoa posojila, pre- iskaje njihoTO Tsebino, določajer konra in koliko je dati posojila, in priakrbnje vknjižbo in izplaöilo. Dežela nima pri tem dragega posla, nego da nakaže svoj delež prosilcem, ko je vlada avoje delo dovriila. Ker pa Alojzij Štrekeljr ki ima to- lik upüf pri vladi, se ne pobriga, jda bi ista hitreje rešila proinje za brezobreatna poaojila, naj se prof. B. pogrezne t zemljo. Ali je to doslednost? Ali ne spada tak pisač v blaznieo? Trditev, da je podpora za brezobrestna posojüs za !. 1907 ?že zaatarela in je dež. odbor ne sme več porabiti brez doToljenja dež. zbora, je naradna hado- bija, ki se čieto drnži a no rost jo. — Podpore za brezobreatna posojila so sprejete med redne stroike in kot take se izplačajo brez novega doToljenja dež. zbora. Konečno naj še omenino, da hoöe GabričekoT list zidati noriinieo za 400.000 E. Dstndanesj pri tej draginji BTCta, materijala in delatcer, hočejo H- beralci graditi poelopje za 350 do 450 umobolnih za znesek 400.000 R ter pri- skrbeti ie tbo opraro za to ?! Ali je treba tako piBaro razamne- ma čitatelja oznaöiti? Ni to samo na sebi jasen dokaz, da so to le izbrabi nmobolnega cloveka? hm\ shod slovenskih kmeloy-kolonou v Vi- polžah. Veö stotin kmetov - kolonoT se je zbralo ˇ nedeljo t Vipolžah. Shod se je radi tega moral rršiti pod milim nebom. GoTorila sta dr. A. Paviioa in rodja Pre- mroQ. Posbnec Fon, ki je bil tudi na- menjen, je bil zadržan. Obljnbil je, da bo T kratkem sklical v Brdih shod, kjer bo poročal o korakih visoke vlade glede kolonstra. Dr. PaTlica je razrijal te-le misli: Na priztdevanje naiih gg. poslancer je poplala vlada meacca aprila 1.1. dfornega syetnika dr. Schalerna t Farlanijo in v Brda, da bi se z lastnimi očmi prepričal o kolonskih razmerab. Dr. Schallern je naiel žalostne razmere r Brdih in je o njih poročal pcljedelskema miniatra Eben- hoch-a. Nato je poljedelski minister Eben- choch izrekel dne 15. jnnija t. 1. y zbor- nici te-le besede: „Kešiter kolon- skegarprašanjabi biia r ko- ristposDstnikom inkolono m". Na tem ctaiišča stojimo tadi mi. Mi nočemo delati nobene krivice poaeat- nikom. llraia Boga, da je še mnogo takih poaeBtnikoY, zlaati slorenskih, ki posto- pajo p r a v i č n o. Pri takih pose9tnikih koloni napredajejo, ker si kapajejo po- lagoma poseaUa, živino itd. Mi se boja- jemo le proti kriricam. Koriatiti hoöemo v prvi vrsti obogim in zatiranim kolo- nom, katerih jed je krompirček z j u- traj, krompirček opoladne in krompirček zrečer. Dne 23. jnnija t. 1. je govoril dr. Schollern w kmetijskem odseka državnega zbora za prončeranje kolonskega vpra- šanja približno tako-le : 1. Na G^riSkem je res potrebna glede kolonstra refjrma in pomoö. 2. Sddaaje kolonatro ovira razTOJ kmetijaUa. Galo filokaero so ma T nekaterih krajih imenorali ljudje veliko dobroto, ker da je prisilila goipodo, da je prodala zemljiäöa kolonom. 3. Kjer so kontrakti krnti in krivični, je naradno tadi obdeloranje zemlje slabo. V tej seji je nemiki kršoanako- socialni poslanec Schöpher predlagalj: 1. Kontrakte naj državna oblast pregleda. 2. Držara naj pomaga kolonom pri na- kaporanja zemljiič z brezobreataimi po- sojili, ki naj jih koloni polagoma amor- tizajejo. Nemiki nacijonalec Waldner je o tej priliki rekel, da so bile t Irlandiji svoj čas enake razmere. Ziaj so odprav- Ijene, kar je na razroj kmetijatra dobro vplivalo!' Dforni sretnik dr. Schnllern je ob konca izjafil, da svoje sodbe o reiitfi tega rprašanja ne more ie izreöi, ker hoče še proačerati. Dne 4. aTgasta t. I. je vladni časo- pia „Wiener Zsitang" objavil načrte, ki jih misli rlada izvriiti na Goriškem. Mej temi načrti se nahaja tadi točka o kjo- 1 o n i h. Vlada obljablja abogim kolonom podporo pri nakapovanja zemljišo. Tato stoje atiari pri c. kr. tladi. Mi Uočemo danes to praianje trezno pre- aoditi ia poslfU visoki vladi, držarnema in deželnem.; ^bora resolacije, o katerih se zedinimo. Moje misli glede kolonskega ˇprašanja so : 1. Kolonski kontrakti naj bi bili pod držafnim nadzorsUom. Ž9 to samo bi pomirjevalno Tpliralo na razbarjeno kolonsko ijadstTO. V tem sluSaja bi ko- loni Tedeli, da je neka oblast, ki jih va- raje. Kakor pregledaje in nadzoraje dr- žava kleti in prodajanje rina, tako naj bi nadzorovala tadi kolonske kontrakte. Kakor ni pregledoTBaje kleti poBeBtnikom nobenn ikoda in kririca, pray tako bi tadi nadzorovanje kontrak- tov ne bila njim nobena krivica. Na ta način bi se zabranila marai- katera gOTorica in marsikatera zloraba gospodoT oskrbnikoT, ki je poaestnikom samim aeljuba. Drzayna oblast mora on- ˇati, da se nikjer ne kriijo pravice. Zito mora nadzorovati kapital, obrestovanje, pogodbe itd. Kdor je t stiski, je prisiljen sklepati tadi take kontrakte, ki so oči- Tidno kriyicni. To mora država zabranjerati. Kolonski kontrakti v Brdih so v prav mnogih slučajih k r i y i ö n i in bi bila sveta dolžnost kriyico odpra- yiti. Državaa oblaat naj bi nadzoroyala tadi stanovanja, y katerih stanajejo koloni. 2. V korist posestnikom in kolonom bi bilo, ko bi se kontrakti delali za veö let, recimo 5 ali 10 let. V tem slačaju bi kmetje z veaeljem obdelorali zemljo, ker bi vedeli, da bodo uživali sadove svoje pridnosti. To edino je tadi pra- y i ö n o, kajti delo, ki je opravlja kmet letoB, rodi sadove še-Ie za nekaj let. Do teh sadov pa kmet ne more priti, ako ma dajo alovo že po enem leto. 3. Država naj bi zlasti nadzoroyala način, kako se daja kolonom slovo. Na~ poved aloveaa naj bi se vselej naznanila ˇ to postavljeni državni oblasti. Slovo naj bi dobilo veljavo še-le takrat, ko bi je postavljena oblaat odobrila. [S tem bi se zabranjevale vnebovpijoče krivice, ki se gode kolonom. Škode bi ne imeli po- sestniki od tega prav nobene. 4. Država in dežela naj bi podpi- rala kolone z brezobreBtnimi posojili za nakap zemljišč. Ta posojila naj bi kinetje polagoma vračali. Postava naj bi dolo- čila, da na taka zemljišča ni dovoljena nobena vknjižba. 5. Država in dežela naj bi poma- gala ob časa aim in vremenskih nezgod ne samo poseBtnikom, ampak tadi kolonom. Od česa naj živijo abogi kolo- ni y zapadnih Brdih, ki jj i m je toča že pet let zaporedoma Tz ela V86 pride Ike? 6. Koloni naj bi bili vsi zavarovani za onemo gloat in starost, kakor obrtni delavci. Po vladnem programa bodo za- varovani za onemoglost in starost le obrtni delavci, ki nimajo 2400 K letne place in ki stalno delajo 'kveč ko tri dni y tedna. Poljedelski in gozdni delavci, ki ne spadajo pod poselski red, bi ne bili zavarovani. Posli bi bili sicer zavarovani, toda za bolezen le deloma. kkljačeni bi bili mali posestniki in mali obrtniki. Tadi koloni bi po viadnem načrtn ne bili zavarovani. To bi gotovo ne bilo pra- vično, ker koloni so najrevnejii delavci. Koloni se od te dobrote ne smejo i&- kljnčiti, čeprav bi se izkljačili mali po- sestniki ! Penzije z a starost, ki jih bodo aživali oni po 65. leta, ki bodo plačevali zavarovalnino vsaj 1200 ted no v in penzije z a onemoglost, ki jih bodo vživali onemogli, ki so plačevali zavaro- valnino vsaj 200 tednov bodo: Zi 1. razred 120 K na leto, za 2. razred 150 K, za 3. razred 180 K, za 4. razred 210 K, za hi razred 240 K in za 6, razred 270 K na leto. Za vsako penzijo bo dr- žava plačevala 90 K na leto. Kolonskim dražinam bi bilo s tem zelo pomagano. 7. Velika nesreča za nbogs kolone je ipekalacija z zemljišči. Kapitalisti ku- ptivajo obširna zemljišča, na katerih ži- yijo abogi koloni, jih potem razkos»avajo in drago prodajajo. Navadno kapijo drugi. Kolon je prisiljen zapaatiti grado, ki jo je njegova dražina obdelovala ie leta in leta ali pa drago plačati kapitalibtn. Taki žalostni slačaji so se v zadnjem časa po- gOBtoma dogajali. Zato pa je nnjno po- trebno, da se ipekalacija z zemljiiči po- stavno omeji. 8. Velika dobrota in stalna pomoö za kmeta — kolona je zadražniitvo. Po- Bojilnice, ki smo jih zasnovali v Brdih bodo odločilneg» pomena za reäitev ko- lonBkega vpraianja. Posojilnica lahko prekriž» račane kapitalista, ker sama lkhko kapi obširna posestva, ki jih po- tom razdeli mej kolone. Posojilnice re- iajejo kmete iz. oderaSkih rok. Velikega pomena za kmeta je zadružništvo. Dalje tadi z ozirom na naknpovanje kmetij- skih potrebščin in razprodajanje kmetij- skih pridelkov. Za povzdigo gmotnega atanja naiega kolonstva so tadi zavaro- valnice za govejo živino. Kaj bi ne bilo nobene vasi v Brdih, kjer bi ne bilo podražnice deželne zavarovalnice za go- vejo živino. 9. Država in dežela naj bi dala briikema ljadstva zaslužka 8 tem, da bi se zgiaiüe v Brdih prepotrebne ceste in dolgo ie pričakovana briska železnica. 10. Podpiralo naj bi se kmetijatvo, zlasti trtorejatvo s tem, da bi se revne- ma Ijadstva brezplačno delile trte za nove nasade, ker se trtna aš že oglaia. Brda so najboljii najpripravnejši svet za sadje. Zito naj bi se sadjereJBtvo krepko podpiralo. Govorriik omenja ie slovenskega sirotišča, ki ga revno Ijadstvo nestrpno pričakaje in izobraževalnih draitev, ki bi iirila mej koloni omiko, napredek, trezuost in varčnost. Qb konca Bvojega govora nasvetnje UBtanovitev draštev za kolone. Po končanem govora dr. Pavlica začeli so se oglaiati koloni iz vaeh kra- jev alovenskih Brd razlagajoö svoje tažne Potrtim srcem naznanjamo, da je uns Ijubljeui brat ANDREJ MASERÄ trgovec in posestnik v Kobaridu. 8. t. m. previden s svetimi zakramenti za umirajoče, star 72 let, v Gorici mirno v gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika bilo je blagoslovljeno v Stolni cerkvi, potern prepeljano v Kobarid in na tamošnjem pokopa- lišču pogrebeno. Zahvaljujemo se ob enem vsem spoštovanem prijateljem in znancem, ki so spremili zemeljske ostanke nepozabnega ranj- kega k večnemu počitku. Josip TTCašera, Figelj Katarina, vikar in zlatomašnik, vdova Cereza Uršič Anton Mašera Ana Volarič brata. sestre. i ZAHVALÄ. O priliki nenadomestne iz- I gube našega nad vse ljubega iiam sina ozir. brata Fr. PetElin, zahvaljujemo tern potom najto- pleje vse sorodnike prijatelje in znance za obilo udeležbo pri po- grebu ter za ižrakana nani so- I čutja. — Posebno se zahvalju | jemo njega cenj. tovarišem uči- teljiščnikom. kateri so vtako obi- !em številu iz daljine došii spre- mit ranjkega k zadnjemu počitku. I — Istotako naj sprejme cenj. di- | jaštvo za ginljivi žalostinki našo toplo zahvalo. Žalujoča družina Fetelin. IzTrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 39K0B BRUTUS v Gorici Šolgka ulica št. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega niliiia. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica tlella Croce štev. 6. prva goriška tovanza umetnih ognjev s strojnim obratom izdelujc: rakcte ,. bengalične Iuči, rimske sveče, ko- -•> Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- :-«*piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- v rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, €. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske 1 UultlCC I ~ Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv\ Va- | lentina in na drugih sličnih boleznih, ta ¦ naj se obrne na privilegirano lekarno ! Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. ¦ M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno , čevljar v Semenški ulici 1. priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitroi Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. I občinstvu I ZAHVALA. Povodoni smrti nažega preljubega soproga ozironia očeta, PANILA izrekamo vsem blagim pritateljem in znancem toplo zahvalo za izkazano sožalje in udeležbo pri pogrebu. Posebej pa še zahva- ljujemo velecenjega g. dr. Brecelj-na za skrb, katero je imel za pokojnega, da mu je lajšal trpljenje med dolgo boleznijo. Nadalje izrekamo prisraio zahvalo prečastitemu g. P. Linu za duhovno tolažbo; vsej prečastiti duhovščini, očetom iranči- škanom in učiteljstvu, ki se je udeležilo pogreba. Slednjič še izrekamo zahvalo slavnemu „Pevskemu in glas- beiiemu društvu" za prekrasno žalostinko na pokojnikoVemu domu. — Bog povrni! Žalujoča rodbina FAJGELJ-EVA. Rojahi! hupujte naradni holeh Jolsliep Qoma". GEPhveno mizorsho delo flrimshBmingotižta slogu izdeluje fl. Černigo]-6orica. Loterijske številke. 10. oktobra. Trrt.......62 19 77 59 61 Line ....... 28 32 6i 10 76 : Tovarna lisa oJUikpyaia n olflni , x razstaii v Gorici 1.1900 M FRANC KRAU i - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- ' vrstnega kisa. Cene zmerne, po- 1 strežba točna in poštena. Telefon št. 72 Poštnohran. rač. št. 51.292 „CENTRALNA POSOJILMICA" -----------------= V Ö0RKI-----------------= registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši M M Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m Sprejema hranilne vloge vsak . delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6V2% in na vknjižbo po 572%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsaeih 100 K 2 na mesec---------------------------------------------- Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,016.35273 Promet due 31. decembre 1907 . . . K 5,457.131.53 CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! hnate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. -^^^^-^ Original- Victoria stroji ddajo §e po 10 letni uporabi brezšurnno. Original-Victoria stroji so ^\,,^ za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so u,p^ iZdeiek i vseh dosedaj obstoječih tovaren. m WM Za vsak stroj jamčiva 10 let. [1 Nikdo naj ne zamudi priliko \j ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Čuk — Gorica Stolni try (Piazza Duomo) it 9.