SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS E 272/1964 9640489,1 COBISS o GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ LETO III. LJUBLJANA, V ZAČETKU MAJA 1964 ŠTEVILKA 1 Lani manj nesreč in več bolniških dni POROČILO O NESREČAH PRI DELU ZA LETO 1964 Rezultati, ki smo jih zabeležili na področju HTV službe v letu 1963, so v celoti nekoliko boljši kakor lani. Kljub temu, da smo imeli znatno manj nesreč glede na prejšnje obdobje, nas to nikakor ne sme zapeljati, saj so bile poškodbe v povprečju težjega značaja, kar je razvidno iz števila bolniških dni. Objavljamo najvažnejše statistične podatke v zvezi z nesrečami pri delu za vse podjetje in za proizvodne enote v primerjavi z nekaterimi podatki za leto 1962. Nesreče pri delu Smrtnih nesreč v letu 1962 in 1963 ni bilo število nesreč pri delu je bilo leta 1962 število nesreč na poti v službo in nazaj je bilo predlanskim leta 1962 je bilo torej skupno nesreč 863 leta 1963 679 96 leta 1963 72 959 leta 1963 751 Izgubljeni delovni dnevi 1962 1963 9371 9957 povprečno število zaposlenih 3267 3445 na eno nesrečo odpade bolniških dni 9,7 13,25 na sto zaposlenih odpade bolniških dni v °/o 28,8 28,9 odstotek izgubljenega časa zaradi nesreč 0,89 0,83 Število nesreč se je v primerjavi z letom 1962 zmanjšalo za 208 primerov ali 21,5 °/o, medtem ko se je število bolniških dni neko- liko zvišalo. To pomeni, da smo imeli manj nesreč, vendar so bile te težjega značaja. -Povečalo pa se je tudi število zaposlenih. Nesreče po proizvodnih enotah ti fr. Število zaposlenih Število nesreč Število bolniških dni Število nesreč glede na stalež odstotek Število bolniških dni na 1 nesrečo Število bolniških dni na 1 zaposl. Izgubljena fin. sredstva 1 2 3 4 5 6 7 8 MO 821 304 3586 36,8 11,79 4,36 59,671.040 PK 223 94 1151 42,2 12,25 5,15 19,152.640 HS 378 71 1096 18,8 15,43 2,88 18,237.440 SN 372 60 654 16,1 10,90 1,76 10,882.500 DT 283 71 633 25,0 8,90 2,24 10,533.080 OO 619 108 1571 17,5 14,54 2,77 26,141.380 ostali 759 43 1226 5,65 29,40 1,68 21,066.240 tovarniško povprečje 3445 751 9957 21,9 13,25 2,89 165,678.320 Iz - razpredelnice (kolona 2) je razvidno, da se je stalež zaposlenih dvignil v vseh proizvodnih enotah, razen PE HS in PE OO. Največ novih sodelavcev je v sektorskih enotah, predvsem v TKB in PPB, medtem ko je med proizvodnimi enotami dotok novih sodelavcev največji v PE MO. V koloni 3 je opaziti, da so nesreče močno porastle v PE PK in prav tako v sektorjih, dočim se je število nesreč v ostalih proizvodnih enotah zmanjšalo. Kako težke so bile posamezne nesreče, pa je razvidno iz kolone četrte. IV PE MO se je število nesreč sicer zmanjšalo za 36 primerov. Število bolniških dni pa -je povečano od lanskega leta za 431 dni. Največji odstotek povečanja števila bolniških -dni je v vseh sektorjih, kjer se je število bolniških dni dvignilo od lanskoletnih 357 na 1226, ka-r dokazuje, da se v naših sektorjih še vse premalo govori o varnem delu. V vseh ostalih proizvodnih enotah pa se je število bolniških dni nekoliko zmanjšalo, razen v PE PK, kjer se je dvignilo iz 866 na 1151 -dni. Če vzamemo število zaposlenih po proizvodnih enotah in število nesreč bomo ugotovili, da je največ ponesrečenih v PE fPK —• 42,2 odstotka, nato v -PE MO — 36,8 odstotka. PE DT — 25,00, PE -HS — 18,8, PE OO — 17,5, PE SN — 16,1 in v sektorjih 5,65 odstotka, kar je razvidno iz kolone 5. Zaradi nesreč pri delu je bilo v letu 1963 izgubljenih 165,678.320 dinarjev. Prikaz izgubljenih finančnih sredstev je razviden iz kolone 8. Pri izračunu smo upoštevali povprečno vrednost tovarniške ure, pomnoženo s številom bolniških dni. Služba HTV meni, da so obratni delavski sveti zelo malo razora vi j ali o vprašanju zaščite delavcev in lahko rečemo, da niso dobili niti enega predloga niti kritike za njihovo delo. Glede na ogromna izgubljena sredstva za- radi velikega števila nesreč pri delu mislimo, da bodo morali obratni delavski sveti, komisije pri sindikalnih podružnicah in tudi vodstva enot posvetiti več pozornosti reševanju problematike HTV. Opozarjajo tudi, da so predpisi v tem pogledu vse zahtevnejši in da bo potrebno v naši praksi marsikaj spremeniti. Poškodbe po delih telesa Delavci se najpogosteje poškodujejo na očeh (185 primerov je takšnih nesreč), dalje na prstih (desne roke — 125, leve roke — 116) in na nogah. Že vrsto let je največje število poškodb prav na teh delih telesa, česar pa nam še vedno ni uspelo izboljšati. Vzrok temu so verjetno nekoliko nekvalitetna osebna varstvena sredstva in neupoštevanje varnostnih predpisov. Osebna varstvena sredstva, ki jih uporabljamo v našem podjetju, so izdelana po JUS in so tudi preizkušena. Včasih pa dobimo tudi zaščitna Nesreče po dnevih V tednu MO PK HS SN DT OO Ostali Skupaj ponedeljek 56 16 9 12 17 24 9 143 torek 48 13 14 11 12 21 21 126 sreda 47 16 16 8 11 17 8 123 četrtek 52 15 8 12 9 12 4 112 petek 61 16 16 8 11 19 5 136 sobota 37 16 7 8 11 14 10 103 nedelja 3 2 1 1 — 1 — 8 Iz podatkov je razvidno, da se zgodi največ nesreč v ponedeljek (143), nato v petek (136) in če upoštevamo, da delamo le eno soboto v mesecu, je tudi na ta dan precejšnje število nesreč (103). Po proizvodnih enotah pa je na prvem mestu po že vpisanem kriteriju PE MO, nato PE OO, PE PK in tako dalje. Ker je v našem podjetju zaposlen predvsem kvalificiran kader, je tudi število nesreč pri njem največje. Ker PE MO zaposluje precej nekvalificirane delovne sile je razumljivo, da se jih pri njih največ poškoduje. Na splošno ugotavljamo, da je visok odstotek nesreč pri kvalificiranem in visoko kvalificiranem kadru posledica neupoštevanja varnostnih predpisov in slabe organizacije dela. Ker je polno zasedena le prva izmena je razumljivo, da je takrat največ nesreč. Sorazmerno visokemu številu nesreč v drugi in tretji izmeni pa je vzrok v zmanjšani delovni sposobnosti — saj vemo, da so delovni pogoji v popoldanskem in nočnem času nekoliko drugačni. Največ nesreč je v 6. uri, nato v 7., 5. itd., najmanj pa v 8. uri. Iz poročila je razvidno število nesreč, bolniških dni ter ostalih statističnih podatkov v zvezi z njimi. Se marsikaj bo treba ukreniti, da se bo stanje izboljšalo. Izvedli smo že razne akcije, med katere spada tudi testiranje starešinskega kadra. Rezultati so znani. Veliko s tem izgubljenih finančnih sredstev bi lahko koristneje uporabili za kaj drugega. V državnem merilu gredo ta sredstva v milijarde. Zavedati se moramo, da je na tem področju še vse premalo storjenega. sredstva, ki po izdelavi in materialu ne ustrezajo JUS normam. To pa je le nekaj vzrokov nesreč. Delni vzrok je tudi v tem, da ni več uvajalnih seminarjev za delavce, kjer bi se seznanili z osnovnimi predpisi in načinom zaščite. Menimo, da se morajo ti seminarji prej ali slej zopet uvesti. Predlagamo, da bi pri tem sodelovala tudi obratna ambulanta, ki naj bi prispevala svoj strokovni delež. Pogosto opazimo kršitev predpisov. Delavci večkrat niso uporabljali osebnih varnostnih sredstev, kar je deloma razvidno tudi iz števila kaznovanih (70). Posamezni delovodje so glede HTV-ukrepov pogosto preveč popustljivi, kar škodi delavcu, enoti ter njim samim. To so pokazali tudi rezultati testiranja starešinskega 'kadra. Število nesreč po starosti Pri delu se ponesrečijo predvsem mlajši delavci. Kot je razvidno iz tabele se jih je ponesrečilo največ v starosti od 21 do 25 let, in sicer 195 ali 25,3 %>, potem do 20 let (106 ali -24,5 °/o), (do 26 let (201 ali 24,1 %) itd. Vzroke za številne poškodbe ipri mlajših delavcih je treba iskati predvsem v nepoznavanju varnostnih predpisov, neuporabljanju tehnične in varnostne zaščite, pomanjkanju industrijske prakse, nepravilni prehrani, alkoholizmu in drugje. Na veliko število nesreč vplivajo tudi neurejene stanovanjske razmere. Precej zaposlenih se vozi iz precej oddaljenih krajev, tako da traja njihov delovni čas ne 8, ampak 10, 12 in tudi več ur. Da bi se stanje v našem podjetju vsaj delno izboljšalo, predlaga služba HTV naslednje: Usnjena obleka za peskanje s havbo za dovod svežega zraka 1. Takojšnja uvedba seminarjev - uvajalnih (z vsemi referati). 2. V žepnem formatu naj se natisne pravilnik HTV. Dobiti ga mora vsak delavec. 3. Nabaviti za vse zaposlene po dve delovni obleki ali halji (po vzorcu), cena 3200 in 3000 dinarjev. 4. V okviru tovarne naj se organizira pralni servis s takšno kapaciteto, da bi se vse delovne obleke prale v tovarni. 5. Vsak delavec naj nosi poleg emblema še tovarniško značko. 6. Vsa osebna varstvena sredstva naj se uporabljajo namensko. Predlagam tudi, da se ukine za vse delovodje, obratovodje, referente in podobno koriščenje tovarniških zaščitnih sredstev, kakor so: bunde vseh vrst, čevlji, dežni plašči in rokavice. Dobivali naj bi le varnostna očala, zaščitna sredstva za dihala in sluh, zaščitna pokrivala ter hrano. 7. O vseh rekonstrukcijah, novogradnjah in večjih popravilih morajo po predpisih obvezno javljati službi HTV oziroma pristojnemu inšpektorju dela. 8. Pri novih volitvah naj se postavi komisija HTV pri ODS. 9. Potrdi naj se komisija v zvezi s členom 53 zakona o delovnih razmerjih. 10. ODS naj razpravlja o četrtletnem, polletnem, tričetrtlet-nem in letnem poročilu. Služba HTV bo po sprejetju ta poročila redno pošiljala. 11. Proizvodne enote, ki zasedajo prostore v objektu 005, naj obvezno uvedejo še (II. in III. izmeno zaradi odstranjevanja ostružkov. 12. V objektu 005 naj se takoj uredi primeren prostor za nudenje pomoči. 13. Ograditi je treba preizkuše-vališče Dieslovih motorjev zaradi zmanjšanja ropota. 14. Službi HTV naj se dodelijo primernejši prostori, 15. Končno naj se uredi tudi nagrajevanje delavcev našega oddelka. šef HTV službe: Vilko Krapež Tudi to je rekreacija Televizija in Že dolgo so vedeli, da vplivajo mošnejša doživetja na nastanek in razvoj ran na želodcu, ker je pač duševnost človeka tesno povezana z njegovo telesnostjo. Nemški zdravniki pa so nedavno objavili rezultate opazovanj 0 vplivu televizije na zdravje 1 j uidi. Če se pri televizorju dolgočasiš, se zmanjša izločanje želodčne kisline, če pa gledaš vesele Ustavilo se je Napredek medicine v zadnjem stoletju je bil tako velik, da je imel novorojenček tako rekoč vsako leto več upanja na dolgo življenje. V naših krajih je imel še leta 1850 vsak novorojenček povprečno 40 let pred seboj, pred desetimi leti pa že kar 70. Toda v zadnjih desetih letih se je povprečna življenjska doba povečala komaj za pol leta. Pričakujejo, da bo ta relativen zastoj ostal še nekaj let, ker je umrljivost otrok že zmanjšana na zelo nizke meje. Čakamo le, da bo medicina odkrila učinkovitejšo obrambo proti raku in raznim boleznim ožilja. oddaje, izloča želodec več kisline in je tako več nevarnosti za nastanek rane na želodcu. Če torej nočete dobiti rane na dvanajsterniku in si nakopati podobnih težav, se odpovejte sobotnim oddajam Culeta Pokornega. Ostale oddaje pa najbrž ne izzivajo preveč želodčne kisline. rane na želodcu Upravnik naše ambulante dr. Ljubimko Mijatovič pregleduje bolnika Prva presaditev organa z ene vrste na drugo Večkrat smo že brali o presajanju organov z enega človeka na drugega. Že tu so se zdravniki srečevali s problemi, ki so bili včasih naravnost nepremostljivi: organ se ni »prijel«, ker ga tkivo ni sprejelo za svojega. Toda še preden so utegnili rešiti te težave, so zdravniki že segli naprej in poskusili presaditi organ s telesa ene vrste na drugo. V ZDA so namreč izvedli prvi poskus presaditve opičje ledvice na žensko. Uspeh je popoln: presajena ledvica se je »vživela« v novo telo in brezhibno funkcionira. Morda se s tem medicini odpira pot v novo obdobje. MiiEm J v LETO III. 1 si TVI LKMLl J—J V ZAČETKU MAJA 1964 ŠTEVILKA 1 časopis »Med dvema številkama« izhaja med izdajami časopisa »LITOSTROJ« — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Naklada 5500 izvodov — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru liaše zdravje v letu 1963 V nekaj besedah bomo pokazali, Začnimo s pregledi v Obratni kako so naši ljudje lani obiskovali ambulanti, našo Obratno ambulanto. Ambulantni pregledi Pregledov v Obratni ambulanti (skupno) 1962 4963 % 31.218 30.747 97,6 Povprečno število zaposlenih (industrija in neindustrija) v letu 1962 je 3.514, v letu 1963 pa 3.833. Torej, kljub povečanemu številu delavcev je število pregledov, kakor je razvidno iz zgornje tabele, vedno manjše. Težko je delati zaključke na podlagi primerjav samo dveh let, vendar je to kljub temu določen uspeh. Do upadanja pregledov je prišlo tako pri bolnikih, kot tudi pri poškodovancih. Upajmo, da so določeni preventivni ukrepi zmanjšali obolelost; na drugi strani pa uresničevanje zaščitnih ukrepov, število poškodb. Če je temu res tako, bi tudi to leto (1964) moralo dati podobne rezultate. Obolenja in poškodbe 1962 :1963 bolniki 1962 1963 10.375 9.104 poškodovanci 2.724 2.409 (manj 1.271) (manj 315) Zgornja tabela nam nazorno kaže upad tako obolenj, kakor tudi nezgod v letu 1963. Tabela kaže, da je število bolnikov manjše za 1.271, v primerjavi z letom 1962, poškodovancev pa za 315. Na vsak način je to uspeh zdravstvene službe v celoti, bodisi kurativne, bodisi preventivne. V letu 1962. je bilo število zaposlenih 39.651 (mesečno povpreč- no število zaposlenih krat 12 mesecev). Stalež je dobilo 5.951 zavarovancev (vsota nesposobnih v vseh 12 mesecih), torej 15 %, do-čim je v letu 1963 ta odstotek padel za 0,7 °/o. To dejstvo bi bilo zelo razveseljivo, če se ne bi povečalo število izgubljenih delovnih dni, kakor kaže naslednja tabela. Izgubljenih delovnih dni (industrija) izgubljenih del. dni 1962 1963 44.683 49.831 (več) Povprečno število zaposlenih v industriji v letu 1962 je bilo 3.310, izgubljenih delovnih dni pa 44.683, kar pomeni, da je bilo izgubljeno na enega zaposlenega litostrojča-na povprečno (v 1. 1962) 13,4 dni, v letu 1963 pa 14,4 ali en dan več, v povprečju. Povečanje v povečanju za en dan pride zaradi povečanja povprečja pri bolezni, dočim je pri poškodbah povprečje manjše, kar kaže določen uspeh v borbi za preprečevanje poškodb. Število poškodb se je v letu 1963, v primerjavi z letom 1962, Nesposobni za delo (industrija) Zaposlenih 1962 1963 39.651 41.339 Nesposob. 5.951 5.911 o/o 15 % 14,3 o/o Poškodbe (industrija) Št. poškodb 1962 1963 2.724 2.409 Št. izgub, delov, dni 13.046 13.311 zmanjšalo za 315, kar je zelo razveseljivo. V istem času se je podaljšalo zdravljenje poškodb v povprečju za 0,7 °/6 dneva. Težko je ugotoviti ali je do tega prišlo zaradi težjih poškodb v letu 1963, kot v letu 1962 ali pa je bil kriterij ocenjevanja v tem letu milejši. 1. Število obolelih in poškodovanih se je v letu 1963 občutno zmanjšalo v primerjavi z letom 1962, bolezni za 1.271, poškodb za 315, kar kaže na določene začetne uspehe zdravstvenega varstva v celoti. 2. Kljub manjšemu številu obolelih in poškodovanih se je število izgubljenih delovnih dni povečalo (zaradi bolezni za 4.883, zaradi poškodb za 265 dni). 3. Zaradi bolezni in poškodb izgubi vsak litostrojčan povprečno 14,5 delovnih dni, kar predstavlja povprečni letni dopust. 4. Obstoji očitno nesorazmerje med zmanjšanjem števila obolelih in poškodovanih v tem letu na eni, ter povečanjem izgube delovnih dni na drugi strani. 5. Reševanje problema tega nesorazmerja je akutna naloga naše zdravstvene službe v bližnji bodočnosti. Upravnik Obratne ambulante dr. Ljubimko Mijatovič