L>r. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice, 97 Modrava, vas blizu Murtera in vsa zemlja med Vranskim jezerom in morjem; Modrusa, pobrežje jezera Blidinje pod Vran planinam v Herce-govin; MoraČa v Črni gori morda ni nič druzega nego »Modrača«; Modrej in Modrejice ob Soči na Tolminskem bi morale tudi iz te korenike izhajati; ravno tako tudi Morsko, namesto Modrsko na Kanalskem; Modrsejotv, vas v jugozahodni Poljski, na rusko-avstrijanski meji; Modriach, vasij te ponemčene oblike je mnogo po Koroškem in Štajerskem; Modrinja vas, v ziljski dolini na jugu od St. Mohorja; Modrinja vas, (Moderndorf) blizu Gospe svete, severoizhodno od Celovca; Modring (Modrinek), vas in nad njo gora tega imena zapadno od Koroškega Gradca (Grades); Moderbruck na Belici (Pols) povrh Sirnice (Zeyring); Modritz, vas južno od Brna na Moravskem, Nikdo ne bo dvojil, da najdejo naši mani nabiralci krajevnih imen po Slovenskem mnogo oblik, ki so popolnoma jednake ali vsaj prav podobne tu naštetim. Taka krajevna imena naj bi se posebno zaznamenovala in poleg opozorilo, da se tako ime nahaja tudi drugod na slovanskem jugu. Tako nam bode mogoče dokazati, da so taka imena naša svojina in da je torej tudi narod, ki je s temi imeni zaznamenoval obljudene svoje kraje, bil naš narod. m° Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. naslednjih vrstah razglašam nekaj besed, katere še niso bile do zdaj zapisane, ali saj še ne razložene, kolikor pomnim; slišal sem jih večinoma od svojih dunajskih prijateljev in znancev. Take stvari pridejo na več strani prav, zato bi dobro bilo, ko bi se rodoljubi, katerim je dano živeti med svojim narodom, usmilili 7 98 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. teh zapuščenih sirot in jim pomagali priti v zavetišče slovenskega slovarja. Ne samo znanost, ampak tudi praksa se bo ž njimi okoristila. Marsikdo je še nedavno nevoljno vihal nos nad Erjavčevo ,potno torbo', češ, čemu ta potrata! — ali dandanes vendar že rabi v svojih spisih lepo vrsto tam objavljenih besed. Ker se pa v enake zapise le prerada ukrade kaka netačnost ali celo napaka, zato bi bilo najbolje, da se razglašajo v naših časopisih. Nekaj besed sem zapisal le zato, ker se kaže v njih kaka glasovna posebnost. Dosti jih je izposojenih od naših sosedov, vender se mi zdč važne v kulturno-zgodovinskem oziru. Jezikoslovna znanost zahteva, da moramo te tujke preiskavati in razlagati z isto ljubeznijo kakor domačinke: oboje so jezikoslovcu samo predmet za opazovanje. On jih tedaj ne bo niti zaničeval niti priporočal; praktični stilist in učitelj pa bo na podlagi znanstvene razlage lahko sprevidel, kaj mu je napraviti s to ali ono besedo. Nekatere besede, ki so mi temne ali pa so v svoji domači obleki kako zanimive, priobčil sem tako, kakor jih narod izreka. Zdi se mi nepremišljeno, ko bi hotel kdo dajati takim besedam književno lice in sam ne bi vedel, kako naj bi se glasile; —¦ est grammatici quaedam nescirel * Akles, a, subst. m.; Atlasstoff. Tako govore v cirkljanskih hribih, pri Fari na Idrijci pa akles. Znano je, da Slovenec govori pogostoma k za t: tnalo — knalo; poklam (po Gorenjskem) potle; prim. še zdolaj kedl, krapina, skedenc. Namesto Tolmin se govori poleg Tomin tudi Tmin in Kmin; isti pojav vidimo tudi pri besedi komun Vertiefung im Wasser, poleg tomun in tolmun. Bdivhast, adj., weisslich, grau; rabi se posebno o živini (Podgorjane v Rožni dolini). Beseda je iz nemščine: fahl, kar se bavarski glasi falh: der Falh, Pferd, Ochs von fahler Farbe; falchet, die Farbe eines solchen fahlen Thieres (Schmeller-Frommann, Bayr. Worterb. I.706); tirolščina ima poleg falb tudi: fa leh, falchet von weiss-lichter Farbe; die Falche, Falbe sind auch Namen ftir Kiihe und Ochsen (Schopf, Tirol. Idiotikon 116). Bgdnca, e, subst. f., tu pa tam na Tolminskem isto, kar nsl. gubanica, gibanica. V goriških Slovencih se še sliši gubana (Št. Peter), kar so tudi Furlani sprejeli v svoj jezik. Bganca je nastalo iz guba* Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 99 niča ravno tako, kakor malor. bhač iz hbač, hibač (Miklosich, Etym. W6rterb. 82) in velikor. bgafo iz gbatv>, gibata (Dalb, Tol-kovyj slovarb velikorusskago jazyka I. 58); razvoj je torej ta: gubanica, gbanca, bganca. B6wkat, boivkam, verb. ipf., glasn6 vole ustavljati (Šmartno pri Litiji); Korošci izgovarjajo zvowkat (Podgorjane). Nejasna beseda; najbrž je narejena po glasu, s katerim se volom zapoveduje, da naj se ustavijo. Brodovita, e, subst. f„ Viburnum Lanthana; ta beseda se izgovarja pri Fari bradavlta, v cirkljanskih hribih pa brdazvlta; v teh hribih pravijo ti rastlini tudi drgaivlta (to je: drgovita). Vse to je iz dobrovita (Letopis Mat. slov. 1879. 119, 120). Prim. še zdolaj do-broletovina in kukovič. Brgamin, a, subst. m., Brieftasche (Tolminski hribi); prim. ital. ben. bergamino, furl. bergamlne pergamena, carta pecorina. Britola, britula, e, subst. f., Taschenmesser (Goriška ok.). To je izposojeno iz furl. britule, ben. britola coltellino; furlanščina in beneška laščina pa imata to besedo od Slovencev: britva. Goričani so torej besedo nekoliko spremenjeno nazaj dobili. Cdker (reci: cakr) v reku: v cdker hoditi Nebenbuhler sein, zusetzen (Novo mesto) je iz bavarskega: zu acker gen mit Einem, ihm zu schaffen machen, ihn plagen (Schmeller-Frommann I. 32); tirolščina pozna: ackern wacker losarbeiten, anstrengend arbeiten; zanken: die zwei haben mit einander immer z'akern; že stvn. ima zi akare gdn (Schopf, Tir. Idiot. 9). Čddan, a, o. adj., reif; Mdan lihik (lešnik; Ponikva na St. Viški gori). Druge sorodnice te besede pogl. v Let. Mat. slov. 1882/83. 2°°. Ce Levstik na tem mestu uči, da je saja Russ iz istega korena kakor sada ali kaditi, je to seveda popolnoma neosnovana trditva; prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 290: sed IV. Civezen (reci čivežn), Hvezna, subst. m., Draht (Bohinj). Janežič ima v svojem slovarji: čebezen, hlezen in čvezen. Matzenauer, Cizi slova ve slovanskych fečech 138, izvaja to iz nemškega Zieheisen; dasi te besede v tem pomenu ni najti v nemških slovarjih, vse kaže, da Matzenauer prav sodi; primeri še, da se srvn. drdtsmit v novi visoki nemščini imenuje Drahtzieher. — Zraven omenjenih oblik se govori še: hivezn in cukezn, prvo po Gorenjskem, drugo pa v Lokavci na Goriškem. Iz Zieheisen se te dve obliki ne moreta izvajati; Zugeisen, ki bi sicer ugajalo, pa tudi ni znano nem- 7* ioo Dr, K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. škim slovarjem prav v tem pomenu. Sanders, W6rterb. der deu-tschen Sprache I, 359, 360 ima: Zieheisen=Zugeisen-=Drahteisen: 1) Eisenplatte mit Lochern von verschiedener Weite zum Draht-ziehen; 2) Eisen, das zu Draht gezogen werden soli. v Cuklja, e, subst. f., skala, Fels (Temljine v tolminskih hribih). Erjavec v Let. Mat. slov. 1879. 13^ piše: čitkla strmina v planinah. Beseda je tujka, ali odkod bi bila vzeta, ne vem za gotovo; prim. furl. cucc, m., rupe, poggio, colle, giogo (Pirona, Vocabulario fri-ulano 102). y Culja, e, subst. f., parobek (Kanal). Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1879. 136 piše: cula razklan parobek, kos parobka (Rihenberk), in ravno tam tudi: čolja parobek (v Bolci). Meni je Bolčan to besedo izgovoril čuola, torej je zadnja Erjavčeva pisava prava. Beseda je nemška, prim. bav. die Zollen, der Zoll: 1. compacter, gewohnlich cylindrischer Klumpen; 2. Klotz (Schmeller-Frommann II. 1115). Cuma, e, subst. f., bukev, fagus silvatica (Temljine). Temna beseda. Besa, e, subst. f., umešeno testo: dleza shaja (testo vstaja; Podgorjane). Kakor nsl. deža Kiibel je tudi ta beseda iz nemščine; prim. tirolsko dese, dose Backtrog; frank. db's'n, m., Sauerteig, iz stvn. deismo, srvn. deisme Sauerteig, Hefe. Dobroletovina, e, subst. f., Viburnum Lanthana (Šmartno pri Litiji). Iz dobrovitovina. Prim. zgoraj brodovita. — Zanimivo bi bilo zvedeti, ali se na vse tako čudovite izpremembe skoraj ene in iste besede ne veže kaka vraža ali pravljica, po kateri bi bil narod n. pr. iz dobrovitovine dobroletovino napravil (po takozvani narodni etimologiji). Drkati, dfkam, verb. ipf., Eis laufen, schleifen (Podgorjane, Celjska ok.); Holz auf einer Riese ins Thal schaffen (Podgorj.). Prim. nsl. drča in drdsta Riese; koren vsem tem besedam je der, razširjen s k: dreti, derem, reissend schnell laufen, drkati reissend schnell laufen lassen. Nsl. dirjati, derjati traben, dir, der Trab se od tega korena ne sme ločiti. Drnjokati, drnjokam, verb. ipf., durch die Nase reden, unverstandlich reden (Tržič). V slovenščini je sicer znano drnjohati schnarchen. Erjavec v Let. Mat. slov. 1882/83. 202 piše drnohati. Kolikor jaz vem, je n v tej besedi omehčan. Ta tvorba je onomatopo-etična. Za drnjohati = smrčati se sliši včasi po Goriškem tudi izraz vleči dreto; prim. glede glagola enak rek v furlanščini: tira Dr. K. Strekelj: Jezikoslovne mrvice. IOI su ju foj, respirare a grande stento, agonizzare (Pirona, Voc. friul. 166). Duša, e, subst. f., Knopf; železo v likalu (Biigeleisen); das den Docht tragende ,Schifflein' im Nachtlicht (po Goriškem). Vse troje je gola prestava ital. anima, furl. anime; prim. tržaški anima de boton fondello, dei lumini luminello (Kosovitz, Dizionario del dialetto triestino 1877, str. 7); furl. anime di boton, dal fierr, dal lumin. — Kadar goriški otroci prisegajo o kaki stvari, katera ni res, in hočejo, da jim Bog njih prisege in laži ne zapiši v greh, primejo se za gumb ali dušo in se zaklinjajo pri duši na obleki; nasprotnik seveda ne sme tega zapaziti. Golen, ena, o, adj., unreif (Tržič). Jabelka, hruške, češnje itd. so še go-lene, t. j. zelene. — Golenec, nca, subst. m., unreifes Obst. Janežič ima golanec unzeitige Frucht, kar bi utegnilo biti samo koroški izgovor namesto golenec. Vortij, adv., hinauf. Tako govore Podgorjane; to je najbrž sklopljeno iz gori in tje: goritje. Tam in tje tudi po Goriškem radi stavijo pred adv. gori in doli, po Tolminskem in Benečanskem pa tudi pred predlog v. Gl. htor%, kedl. Hirs, adj. rothlich (Podgorjane). Temna beseda. Hoden, dna, o, adj., tiichtig im Fussmarsch: starec nisem več tako hoden, ko v mladih letih. Podstava je hodi (Miklosich, Etym. Wtbch. 86: ched II.). Htor%, adv., oben (Podgorjane); thorb isto (v celovški ok.). To je sklopljeno iz tam in gori: tamgori. Prim. enaki pojav v preskakovanji soglasnikov zgoraj: bgdnca. Ječmenka, e, subst. f., Speltweizen, Triticum spelta (Pri Fari). Gl. Miklosich, Etym. Wtbch. 104: jenk- 1. Jerevin, a, subst. m., silen veter, vihar (Črni vrh). Podstava bo pač stsl. jar% amarus, iratus; prim. r. jaryj grimmig, zornig, wiithend ; ako je to res, potem bi bilo pisati jarovin. Jesce, a, subst. n., neprebavljena hrana v želodci zaklane živali (Tem-ljine). Erjavec v Let. Mat. slov. 1879. *39 P^e: jesca f, hrana. Koren je jad, oziroma jed. Južen, zna, o, adj., regnerisch: južno vreme, to je deževno vreme (Temljine, Kras). Podstava je jug% Siidvvind, ker ta veter rad prinaša dež. — »Moker kakor juža« (Let. Mat. slov. 1882/83-206) pomeni torej: Moker kakor južno vreme. 102 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice Kastorec, kost6rec, rca, subst. m., Hut aus Biberfeli, der Castorhut (Kranjsko); dandanes, ko je bebrovina predraga, zovejo se kastorci še tudi drugi klobuki, dasi so iz čiste kosmine. V Otaležah je kastorec (reci kasturc) sploh kosmat klobuk, kateremu ponekod pravijo smoljenec (Let. Mat. slov. 1880. 189). Kedl, adv., hinunter (Vipavska dolina); iz tje-doli. Prim. dkles in ^ortlf. Kisovdj\ a, subst. m., Gahrausbrauch, kar teče iz soda, kader vino vre. Janežič ima v slovarji kisovdnj. Nejasna beseda. V drugem delu tiči morda nemški Wein. Kleščman, a, subst. m., Lucanus cervus (v Idriji, kjer besedo izgovarjajo klišman). Isti keber se v cirkljanskih hribih imenuje klis, gen. Mih, to je klešč, klešča. V Bolcu mu pravijo kleščar (Let. Mat. slov. 1879. I3l)> kar ima tudi Janežič v svojem slovarji. Prim. Mi-klosich, Etym. Wtbch. 119: klššta. Klupe, klup, subst. f. pl., das Zwangholz (Podgorjane); iz nemškega die Kluppe, die Kluppen, isto. Koncljdti, koncljdm, verb. ipf., hin und her raufen; balgen, reissen,. Koncljdnje, a, subst. n., Balgerei, Scharmiitzel (Tržič). Korala, e, subst. f., die Klage (Tolminsko); iz ital. querela. Korela: querela= furl. cuiet: ital. quieto. Kores, za, subst. m., vož, ki veže gredelj na plužna kolca (Šmartno p. Litiji). Prim. v Let. Mat. slov. 1882/83. 208: koreze, f pl, jermeni, idoči vpreženim volom od ojesa do rogov. Iz ital. coreggla, f, Riemen; ben. coreza; furl. coreje striscia di cuojo od altro, con che si cinge o s' allaccia checchessia (Pirona, Voc. friul. 79). Krapina, e, subst. f., ostanki, kader delajo olje iz lanenega semena, Leinkuchen, Oelkuchen (Tuhinj). Nsl. je to: tropine, prim. Miklo-sich, Etym. Wtbch. 51 : dropii. Tam je še pristaviti: velikor. dro-biny, dreba, kvasnaja ili pivnaja gušča, ostatki zatora po spuske susla ili kvasa, barda; vinogradnvja vvžimki (Dalb, Tolkovvj slo-varb I. 507). Prim. zgoraj dkles. Beseda je tujka, prim. Matze-nauer, Cizi slova 6, 7. Krehati, kreham, verb. ipf, hiisteln; v Celji izrekajo krlehat, v Pod-gorjah pa kfhat% ('rhatb). Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 90: chraka. Kripica, e, mal voz (Trst). Beseda je prešla tudi v tržaško italijanščino; cripizza carretta (Kosovitz, Dizionario del dial, triest. Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 103 14). — Podstava je kripa, Wagenkorb, kar je od nemšk. Krippe praesepe; Flechtzaun. Kremplji, Ijev, subst. m. pl., Schneeschuhe (Ravne). — Erjavec v Let. Mat. slov. 1882/83. 210 piše: krplje, krpelj, f. pl., isto v Bolci in v Laščah. Beseda je temna. Prim. še kramp, m., železo, katero si zavežejo o poledici na noge. Bavarščina ima: der Krampen, der, das Krampel: 1. gekrummter Zacken, 2. Spitzhaue, 3. Kralle, Vogelkralle (Schmeller-Frommann I. 1369). Jarnik, Versuch eines Etvmologikons 237, ima koroško-nemški: der Krampen; slov. krampel, krempel die Klaue. Krampu pravijo pri Fari krap s, subst. m., in poleg tega tudi krnpli, gen. krnplezv, subst. m. pl. Po Tolminskem se sliši za kramp tudi krampeš, iz katerega je kraps okrajšan; v obeh besedah tiči na konci nemški Eisen (isen), kakor tudi v besedi krambizar Fusseisen, o kateri pogl. v Matzenauerja Cizi slova 219. Beseda krplje Schneeschuhe je najbrž iz beneške laščine: carpia poleg scarpia črevelj, lat. carpisculum. Pri nekaterih od teh besed je gotovo narodna etimologija vplivala, da so dobile današnje lice. Krevelj, krevlja, subst. m., Grabeisen, kopalo za razkopavanje ognja (Celje). Janežič ima v slovarji: Krevelj, vlja, m. Krummhacken in krevlja, e, f., Ofenkriicke, Ofengabel. V Podgorjah je krevlja, e, subst. f. (izgovarja se: 'rezvla) das Bugholz beim Schlitten, das am Boden hingleitet. — Podstava vsem tem besedam je krivu schief, krumm (Miklosich, Etym. Wtbch. 141). Krunkelj, krunklja, subst. m., iz nemšk. Krummholz (Leskovca pri Litiji). Sprva se je nemška beseda prenaredila v *krunkeljc; narod je mislil, da je to diminutivum, zato je c odvrgel (narodna etimologija). Krzovdtka, e, subst. f. sinica, die Kohlmeise (Šmartno p. Litiji). Temna beseda. Kuhati, verb. ipf. Slovenci oglje kuhajo, Nemci je pa žgo (brennen); vsaj v nekterih krajih po Gorenjskem ga Slovenci ne žgo. Kukovič, a, subst. m., Viburnum sp. (Gorica). Prim. brodovita in dobrote tovina. (Dalje prihodnjič.) Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 163 Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Ldkotnik, a, subst. m., die Weiche am Korper (Šmartno p. Litiji; izgovarja se: lakotnk). Janežič ima lakotnina, isto. v Ldkovnik, a, subst. m., Trichter (Šmartno p. Litiji). Janežič ima lakov-niča — kar se tudi v Smartnem [lakoivnca) poleg Idkotvnk govori — in lakomica; to nahajamo tudi v srbščini: lakomica ždlijeb, sto njim teče voda u badanj (u Jadru) die Rinne, canalis; lijevak (u Crm-nici); srbski je tudi Idkomac, Art Rinne in der Walkmiihle. Mi-klosich, Etym. Wtbch. 428: lukno, ima lakonca Giesschaf. Ma-tzenauer, Cizi slova 236, šteje besedo lakovnica med tujke in bi jo rad izvajal iz stvn. lekjan irrigare, stillare itd. Ne kaže, da bi to bilo prav. Od kod so te besede, ne vem. Misliti bi se dalo na podstavo stsl. lakonth, adj. gierig, torej stvar, ki se ne da nasititi. Menj verjetna je izpeljava iz korena it: lijati fundere, dasl ima hrvaščina Ijati, poljščina lač in lacha Giessarm eines Flusses (Miklosich, Etym. Wtbch. 168: li —). Ličje, a, subst. n., Brechacheln beim Flachs (Šmartno p. Litiji). Prim. stsl. lyko Bast. Listnik, a, subst. m., koš, v katerem nosijo listje (Temljine). Loputnik, a, subst. m., Fallthure (pri Fari, kjer izrekajo laputnk). Pod-stava je loputniti mit Gekrach auf etwas stossen. L.oputniti, lopniti, lopiti so onomatopoetičnega izvora. Prim. še Miklosich, Etym. Wtbch. 174: lop—. Mehnica, e, subst. f., mehka hruška; človek, ki se vsega boji, straho-petnik (Temljine). Podstava ti besedi je adj. mehdn, mehna, mehno weich, kar se po Tolminskem pogostoma sliši. Ta pridevnik pa nam je izvajati ne neposredno iz korena menk (Miklosich, Etym. Wtbch. 189), ampak misliti si moramo, da so besede, kakor adj. (mehak), mehka, mehko weich, mehčati erweichen. tako vplivale, da si je narod po njih analogiji začel delati nove besede od tistega njih dela, ki se mu je videl nepremičen, namreč od zloga meh. Torej tudi besedi mehdn, mehnica sta napravljeni po narodni etimologiji. — Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1882/83. 322 piše: mehnica, kar se nam ne zdi prav, ker ni ta beseda z mehom v nobeni zvezi. 11* 164 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. Mendruga, e, subst. f., Mehltruhe (pri Fari, izgovori miendrga). Dolenjci te tujke niso tako zelo pretvorili; oni govore: mezvtrga. Mocdva, e, subst. f., sumpfige Gegend (Deskla pod Kanalom). Podstava je mok (Miklosich, Etym. Wtbch. 199, 200). Nagnilo, a, subst. n., jeklo, s katerim koso nagibajo (Temljine). Erjavec v letopisu Mat. slov. 1879. 146 piše nagnjilo, nagnjiti. Narod sam to besedo izvaja iz nagniti, verb. pf., nabrusiti, iter. na- v gibati: kor. gub. Na St. Viški gori pravijo natezilo, osla ali jeklo, s katerim se kosa »nategne« (Letopis Mat. slov. 1879. 147)- Srbi pravijo jeklu bgnjilo, in tudi po Kranjskem se zgoraj imenovana jeklena osla imenuje ognjilo (v Laščah, Let. Mat. slov. 1879. l4^)'> najvažneje pa se mi zdi, da se prav blizu tam, kjer govore nagnilo (izgovori tolminski: nagnila), govori tudi ognjilo (izgov. zvonila), namreč v cirkljanskih hribih. Po tem sodim, da so tudi tisti Slovenci, kateri dandanes govore" nagnilo, nekdaj govorili ognjilo (ali v njih izgovoru* zva^nlla) in da jih je glagol nagniti, nagibati zapeljal, da so začeli govoriti nagnila namesto zt>aymla. To nam kaže nov primer narodne etimologije, in sicer tako zvane adradikacije t. j. tistega pojava, ko koren ali sploh glasovna skupina A tako vpliva na koren ali glasovno skupino B, da si jo zenači, ali bolje povedano, da A popolnoma stopi namesto B. Na izbor, adv., lepo, prijetno, ,izborno'. Prifarcem, katerim je ta rek v navadi, je na izbor vse to, kar južni Nemec imenuje fese h; n. pr.: dans je bla ableeena na zbar heute war sie feseh angezogen ; dhns je pa na zbar wie feseh sie heute ist! Tudi Belim Kranjcem je ta rek znan; prim, nar. pes. »Junakova prošnja« v Novicah XXII. 1864., 351 (zapisal A. D.): »V ovoj čfnoj gori Žarki ogenj gori, Mimo njega jase Trideset junakov, Trideset junakov, Na izbor soldatov.« Prim. tudi varijanto iste pesmi v zbirki »Slov. pesmi krajnskiga nar6da« IV. 118. Srbi rabijo namesto predloga na predlog po in govore- po izbor auserkoren. — Adjektiv izboren, rna, o zdi se mi še le v novejšem času od omikanih ljudi napravljen po češkem vyborny. Navsblos, adv., poleg navsolas eigens, geflissentlich (Bole). Tudi to je zanimiv primer narodne etimologije: Slovenci pravijo sicer navlašč Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 165 ali nalašč, nalaš, ndles (Miklosich, Etym. Wtbch. 378: veld-). Kako pa je mogel narod iz navlašč priti do navsbloš, ne morem za trdno povedati. Najbrž je mislil na »na vso laž«. Nawmwdn, a, o, part., ungewaschen, triefaugig (Podgorjane). Slovenci sicer pravimo neumit; Korošec pa je v navedeni besedi ohranil tudi part. na n: neumven (tako se bi najbrž glasil koroški naw-mvdn v knjižni slovenščini). Oblika umven je zanimiva, ker bi najlepše odgovarjala stsl. Minem, oifMiKeHT., (prim. Miklosich, Vgl-Grammatik III.2 118, Leskien, Handbuch der ab. Sprache2 § 23, 4 in § 125). Truber ima nevmiven: z nevmivenimi rokami (Leveč, Spr. in Truber's Matth. 19). Obrdmnica, e, subst. f., reci obrdmnca, pas pri oprtnem košu (Kanal)-Podstava je ramen (Miklosich, Etym. Wtbch. 272), torej prav za prav: ob-ramen-bn-ica. — Istemu pasu pravijo v Temljinah tva-pHnca, to je opftnica, podstava oprtna, kor. per. V Otaležah govore w%pftnce, pl., za oba pasli, pri Fari pa pravijo opftavnica (prifarski izgovorjeno apftawncd)\ prim. nsl. poleg oprten ko} tudi oprtav kos. Oboj, a, subst. m., mit Brettern beschlagene, giebelfeldformige Vorder- v und Riickseite bei der Scheune (Šmartno p. Litiji). Koren je bi Miklosich, Etym. Wtbch. 12). Obfsca, e, subst. f., dež, kar ga pade pod streho, kader gre z vetrom (Šmartno p. Litiji). Podstava je najbrž brus; prim. nsl. obrsnoti streifen. v OHten, tna, o, adj., fesch, stattlich (Gorenjsko). Ce se ne motim, rabil je to besedo v tem pomenu že M. Tonejec-Samostal. Pravi pomen je: ins Auge fallend, auffallend. Oder, odra, subst. m., der Giebel (Šmartno p. Litiji). Gl. Miklosich, Etym. Wtbch. 219, 220: odru. — Matzenauer, Cizi slova 167, primerja dijalektično nslov. obliko goder Geriist, Tribiine z magy. gddor Schirmdach. Beseda goder ni tujka. Kakor ponekod namesto oz gen. oža (ftrah) Coluber Aesculapii govore goz ali voz, namesto oz gen. oži Dreschelriemen, Deichselband goz goži, namesto ozev ali ozva (kar isto pomeni) pa gozev ali gdzva: ravno tako tudi goder namesto oder. Prim. še to, da se po Gorenjskem govori poleg vrfnb tudi gštm (Metelko, Lehrgebaude der slow. Sprache 99; Kopitar, Grammatik 293, Amkg. 3): Tam na gunkrej Rima Je 'na wofcbt biwa (N. ps., zap. M. Valjavec, Kres IV, 442). Tudi na Krasu ^ombrlela iz ital. ombrella, ^{olandr Ole-anderStrscucb.; v Podgorji v Istri govore gonjati namesto *onjati vo- 166 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. njati (Letopis Mat. slov. 1879. 138). Enake pojave nahajamo tudi v velikoruščini (gu$% poleg z^iia), v maloruščini in posebno pogosto ma v lužiški srbščini (prim. Mikuckij, Materijalv dlja kornevago i obia-jasniteltmago slovarja I. 8). Ta g ni v glasovnem oziru tako nepotreben, kakor si to misli A. Raič (Stapleton, v Jahresbericht d. Oberrealschule Laibach 1888, p. 15). Znano je, daje pred vsako besedo z vokalom na početku slišati pred vokalom neki poseben glas, katerega fizijologi imenujejo vstavek (Einsatz); slovanski jeziki pa ne marajo dosti za take vstavke ali spirite in se jih izogibajo tako, da pred vokal postavljajo j, v ali h (=y); na mesto poslednjega pa more nastopiti tudi g v narečjih, ki spiranta y ne poznajo. — Ta beseda je tudi podstava naslednji: Odrnica, e, subst. f., Geriistbrett. Tako govore pri Fari in sicer izrekajo uddrnca. Okopdti, okopljem, verb. pf., durch umstandliche Reden oder Griinde zu etwas bewegen, fiir etwas gewinnen (Tržič). Okrep, a, subst. m., Haut iiber einer Fliissigkeit, wenn sie kalt ge-worden ist (Podgorjane). Prim. nsl. okrhpniti, okrhioti kalt werden, erstarren; stsl. iskrepnati isto (Miklosich, Etym. Wtbch. 139: krepu). Opelihniti, opelihnem, verb. pf., ohrfeigen (Gorenjsko). Ta beseda kaže v slovenščini precej navadno meno s /a s h j jem: v Celji govore opeliskati; najbrž je onomatopoetičnega izvora. Ostekelj, osteklja, subst. m., Fensterladen (Tuhinj); izgovarja se ostekl. Beseda mi je nejasna, ali slovenska ne bo; podoba je, da je drugi del (-stčkl) iz nemškega Studel, srvn. studel, stuodel, stvn. studal, stuodal: die Unterlage, der Pfosten, die Saule: prim. štrukelj iz Strudel. Studel se glasi v tirolščini g'stuedl, das ofen-gstiiedl, das um den Ofen herum angebrachte Geriiste (g'schal; Schopf, Tir. Idiot. 724); v bavarščini pa nahajamo: Beistudel, Thur-studel postiš; Fensterstiledel subtellia; Hauptstudel Kopfgestell des Pferdes. Pričakovali bi vendar s namesto sja; vsa stvar je jako na vagalici. — Janežič ima v svojem slovarji: ostekel m., Hals-band, v čemer morda tiči Hals-stiickel (prim. Schmeller-Frommann II. 731: Stuck, Stucklein). Ozimec, mca, subst. m., Winterflachs (pri Fari, kjer pravijo tudi ozimen lan; izgovarjajo pa prvo azhnc, drugo azimn lan: zakaj stoji za povdarjeni i zdaj e, zdaj zopet 1, ne vem povedati). Pri Janežiču je ozimec sploh Winterfrucht. (Dalje prihodnjič.) 2ž8 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Parne, paren, subst. f. pl., konjske jasli (Temljine). Janežič: parna, f., Heuboden, Getreideboden. Iz nemškega: srvn. barn, barne m., Krippe, Raufe; weiter Scheunenraum zur Seite der Tenne (Be-necke-Miiller-Zarncke, Mhd. Wtbch. I. 89). Prim. še Schmeller-Frommann I. 278, Schopf, Tir. Idiot. 30. Pajštva, e, subst. L, Dorrkammer; poleg tega se včasi sliši tudi pdjštra (Tolminsko). Beseda je nemški Backstube. Pduterki, ov, subst. m. pl, najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf; Podgorjane, katerim ta beseda rabi, jo izrekajo powtrč%, p6wtr'ow. Stsl. bi se to glasilo *pauterbci iz pa-u-ter-bkio. Koren je ter brechen. Ker imajo sestavljenke s prefiksom pa naglas na prefiksu (prim. paglavec, pabrki: paberki), moral je prejiti u v soglasnik w, kateri je nato tudi pred seboj stoječi a preglasil v o, kar je v slovenščini znan pojav. Miklosich, Etym. Wtbch. 352: ter-, ima potirki, zadnje predivo. — Korošci razločujejo poleg lanene preje četvero stopinj prediva: a) prazna preja, najboljše predivo, zatem pride b) hodnicna preja; še slabša je c) tuljeva preja, in naposled stoje" na naj nizi stopinji d) pduterki. Tuljeva preja je tudi goriškim Slovencem znana (Letopis Mat. slov. 1880. 197). Na tem mestu navaja Erjavec z Št. Viške gore tnlji, tu-Ijev, m. pl.; po cirkljanskih hribih pa pravijo tule, gen. tul, f. pl, in tiileiv adj., kar bi se v knjižni slovenščini glasilo tulje, tulj in tuljev. Beseda je temna. Levstik je v Letopisu na omenjenem mestu primeril staroruski votolhn% aus den Acheln des Flaches gemacht, votolovyj aus grober Leimvand gemacht; jaz bi še pristavil dijal.-rusko: vatitla, zraven votdla, samaja grubaja, tolstaja krestiajanskaja tkanb, derjuga, rednina iz^ ochlopbev%>; idetia na mšški, na pokrvtie vozovb, na odejala i pr. (Dalo, Tolkovvj slo-varb I. 257). PerdČ, a, subst. m., Waschblauel (Celje). Janežič: perdča, f. isto. Koren je per (Miklosich, Etym. Wtbch. 239: per 2). Pirh, a, subst. m., Name eines isabellfarbenen Ochsen (Podgorjane). Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 269: pyr-2. Piten, tna, o, adj., schmackhaft (Miren pri Gorici). Prim. Erjavec v Le topisu Mat. slov. 1880. 168 in Miklosich, Etym. Wtbch. 247: pit. Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovce mrvice. 229 Plavez, a, subst. m., Flosser (Skofja k>ka). Kor. je pl\\. Sicer pozna nova slovenščina plavž Schmelzwerk, Hochofen, kar pa ni domače, ampak iz nemščine sprejeto: prim. bav. Blaehaus, ki pomeni isto kar Bloshiitten, Blcevoerk, namreč Schmelzwerk, flatus ferri (Schmeller-Frommann I. 319) od srvn. blaejen, blaeiven schmelzen. Iz plavž so neki slovničarji naredili plavez, kar je popolnoma neosnovano. Pldka, e, subst. f., majhna lesa (Temljine). Plime, plemena, subst. n., Zopftheil: kita v Štiri plemena pletena, ein Haarzopf aus vier Theilen (Flechten) (Celje). Ta beseda mi ni jasna; z besedo pleme Zucht, Same ni v sorodu, ampak podoba je, da je od korena plet se sufiksom men. Kakor d se tudi t včasi izgublja pred w/ora: stsl. osmb iz ostmb, prim. vyme iz vvdmen, pleme genus iz pledmen, rumena iz rudmen-b. Bolj verjetno pa je, da imamo tudi ti besedi nov primer narodne etimologije. Zopftheil se nsl. imenuje tudi pramen, pramena m.; v Podgorjah izgovarjajo pramn, pramna. Srbi imajo pramen, Biischel, Schopf, Hrvati pramak capillorum floccus, pram Biischel; Cehinje delajo kakor Slovenke svoje kite iz pramenov, prim. č. pramen vlasu Haarflechte. Ker Slovenke kite pletejo ali vpletajo, lahko bi bil koren plet ispodrinil zlog pra v besedi pramen in beseda bi bila potem po analogiji mnogih drugih neutralnih substantivov se sufiksom men prešla v srednji spol. V tem mnenji me potrjuje še posebno to, da se je moški spol dozdaj ohranil v Temljinah na Tolminskem, kjer rabijo plemen, plemena v istem pomenu, kakor v celjski okolici. — Janežič ima v slovarji: prane, m., Weiberzopf, das abgetheilte Haar. Ta beseda bi se imela prav glasiti pramenih, iz tega je posredno po oblikah prdmnic, prdmnc nastalo prani. Zavrniti je po tem takem Matzenauerjevo razlago, Cizf slova 281, kjer izvaja prane od ital. frangia fimbria, cirrus. Pllka, e, subst. f, peška v sadji (Gorenja vas pod Kanalom). Po Tolminskem pravijo pleka, na Krasu pa je peljk Kern in der Wein-beere. Vse je še temno. Poiitkino, poiitk^no, adv., so ziemlich viel (Privačina). Temna beseda. PodajaČ, a, subst. m., vile, s katerimi snopje v kozlecpodajajo (Šmartno p. Litiji). Polica, e, subst. f., deska pri plugu, Streichbrett am Pfluge (Pri Fari, kjer izrekajo palica). Zavoljo pomena je ta beseda zanimiva. Tudi ruščina jo rabi namreč za isto stvar: polka, polica sošnaja, otvahp, derevjanaja ili železnaja došečka, lopata pridelannaja po-vyše sošnika (lemeha) dlja otvala zemli (Dalbj Tolkovvj slovari? 230 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. III. 262). Tudi beloruščina jo pozna; iz nje jo je litavščina sprejela: palifo (Miklosich, Etym. Wtbch. 255. pola 1). Iz Ribnice ima Miklosich (Lexicon palaeosl.-gr.-l. 619) še: poliČica, das ovale Brettchen am Pfluge. Ako je torej polica Streichbrett, Pflug-stiirze, znana med Slovenci in široko med Rusi, mislim, da jo smemo v tem pomenu pripisavati že praslovanščini in trditi, da je bila že tedaj vsaj velikemu delu Slovanov znana; po tem takem bi bili stari Slovani razločevali pri plugu lemesh, *gredel\a, *plasb (prim. Krek, Einleitung in die slav. Literaturgesch.2 114. 115), poleg tega pa tudi polico. Polnik, a, subst. m., korec, Schopfeimer (Črnomelj, kjer izrekajo pow-nik). Koren je pol: poljem, plati schopfen. Prim. nsl. p6l (izreči pdw) pola: s polom poljejo vodo iz čolna (Šmartno p. Litiji). Polšmca, e, subst. f., Billichmausfalle (pri Fari, kjer izrekajo: pbzvšnca). Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 236: pelchu. Pomišljati se, pomisljam, verb. ipf., briinstig sein. Rabi se samo o kravah: krniva se pamisle (pri Fari). PoskoHti, poskdčim, verb. pf., wahrend des Lautens pausieren. Pomen je jasen: da se zvon preglasi, mora zvonivec nekoliko poskočiti in se za vrv obesiti (Podgorjane). v Prdvec, pravca, subst. m., "VVaschblauel (Šmartno). Izgovarja se prdwc, praivca, pisati bi bilo najbrž treba pralec iz *pradlbcb od *pradlo Mittel zum Waschen. Prim. Miklosich, Etym. VVtbch. 239: per-2. Presca, e, subst. fem., kruh, ki se daje o vseh svetih otrokom in drugim ljudem; po sredi je vrezan (Šmartno p. Litiji in sploh po Kranjskem). Ta beseda je tujka, vzeta iz nemščine; prim. stvn. brezita, srvn. brezte, nvn. Bi^etze, Bretschel poleg Bretstel iz stvn. brezitella, kar nemški filologi izvajajo od lat. bracellum, oziroma brachitum (Kluge, Etym. "VVtbch. der deutschen Spr.8 38). Od tod imajo Slovenci tudi besedi presta in ptesta. Presca je narejeno od besede preUa se sufiksom bca: *preštbca. e, in ne e, sem v ti besedi nastavil zato, ker govore" pri Fari prišca. — Ugovarjal bi morda kedo, da pres'ta (presta) in presca dandanes nimata več ene in iste oblike; ali pomisli naj, da se ravno oblike pečenega kruha od kraja do kraja in razmeroma v kratkem času zelo spreminjajo. — Kakor se deli presca po Kranjskem, tako se je svoje dni delil v Menihovem (Miinchen) prvi dan maja tako imenovani VVallerbretzen (VVadler-bretzen): »Es ritt an diesem Tage morgens 5 Uhr ein Mann auf einem Schimmel durch die Strassen und rief in jeder: »Gets zu'n hali'n Geist, wo ma & Walb'brezn ausgeit« Schmeller-Fromrnann Clausus: Triolet. 231 I. 376. — Po Krasu razdajajo o vseh svetih (o vahtah) vahtič (vzhtič), to je: mal hlebec in poleg tega še kako sadje, posebno so v navadi koruzne latice (glavice). Otroci, pa tudi revnejši ljudje hodijo od hiše do hiše. Ko vstopijo, pozdravijo in zahtevajo svoj vahtič tako-le: »D6bro jstro! — Dijte vshtič!« V prejšnjih časih so tudi kako pobožno zapeli, dandanes pa zmolijo k večemu en očenaš in češČenasimarijo. Ko dobe, česar žele, se odpravijo k sosedu s pobožnim pozdravom: »Buh so. smili zs verm? dyš% wicah!« — Odkod je beseda vdhte, subst. f. pl., ki je znana po Goriškem? Jaz bi sodil, da je od nemškega Weih-Tag, katere prvi del se v južni nemščini izgovarja Weich: Weichpfinztag, Weich-brunn, VVeichkessel, Weichwasser (Schmeller-Frommann II. 881 ; Schopf, Tir. Idiot. 808). Kakor je nastal iz Handwerk naš antverh iz Speck naš špeh, iz medic-us naš me dih, tako je tudi iz Weich-tag s prva nastalo vahtah, kar pa je narod imel za loc. pl.; zato si je k temu lokalu napravil svoj nominativ vahte (pl.). V nemščini sicer nisem mogel najti, da bi se bila beseda VVeihtag (Weich-tag) zares rabila za praznik vseh svetnikov (pomen bi pač ugajal: zveich, srvn. zvich = heilig, sanctus, sacer), vender berem v Schmeller-Frommannu II. 882: Ebentveihtag, Tag der Beschneidung. Prustof, fa, poleg pruštoh, prustoha, subst. m., die Weste (Kranjsko in Tolminsko). To je iz nemškega Brusttuch; ravno tako je iz besede Filrtuch Slovenec napravil firtof in firtoh. Tirolec pravi bmstig, der Brustlatz; das Mieder; (bei Mannern) die Weste, in filrtig (Schopf, Tirol. Idiotikon 64). Piiziti, puzim, verb. ipf., peške zametati, kader se je koščeno sadje (Vrhnika). (Dalje prihodnjič ) Triolet. _Lri tebi, dekle, bi imel nebesa, Pri tebi bi srce si odpočilo, Nad vse stvari bi s tabo srečen bil! Poljubov slast iz tvojih ust bi pil —¦ Pri tebi, dekle, bi imel nebesa! Ljubo bi mir se v dušo meni lil, Ko tebi zrl v obraz bi, v čar očesa , . . Pri tebi, dekle, bi imel nebesa, Pri tebi bi srce si odpočilo, Nad vse stvari bi s tabo srečen bil! Srce ljubezni trudno in želja. Clausus. Srce ljubezni trudno in želja. O pač, v obližji tvojega srca, Pri tebi bi srce si odpočilo. In pozabilo jadov bi, gorja In čustva svoia v tvoja vsa bi vlilo: Dr. K Strekelj : Jezikoslovne mrvice 291 jetnost C09 proti 0*03) in nad dvakrat toliko kakor spomladi in jeseni. Podobne razmere vladajo preskokom med 6'i — 8, in 8t — IO0; večjih v poletji niti ni, in 6ni med I2'i —14 nastopajo le še po zimi in jeseni. Lahko je opaziti, da ima ta povprečina izpremenljivost in pa verjetnost izprememb nad 2° isti letni tir, obe sta po zimi v naj višini, v poletji v najmanjšim. Verjetnost manjših izprememb sledi nasprotnemu tiru. Izmed zimskih mesecev ima december najmanjšo verjetnost malih toplinskih izprememb, namreč 0*54; ta narasta proti aprilu in je tedaj v pomladni najvišini; tudi velikih toplinskih preskokov ima torej april malo, tako da je ta mesec prav po krivem na slabem glasu. Meseca marcij in majnik ga nadkriljujeta kar se tiče verjetnosti večjih izprememb. Vender je majnika meseca in vseh nastopnih mu mesecih do novembra verjetnost izprememb med o —2° nad letnim povprečkom ter doseza septembra meseca naj višino vsega leta. Tudi glede večjih skokov je september mesec najugodnejši, za njim pa avgust. Vender osvitlja pomlad ves poetiški nimbus, ker ima zimo za ozadje. Proti decembru mesecu potem pada verjetnost malih, in raste ona večjih izprememb. (Dalje prihodnjič) Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Strekelj. (Dalje ) Restelj, restlja, subst. m., Erica vulgaris (Dornberg). — Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1875. 222 piše: vrestilj, m., Erica carnea (v goriški okolici). Podoba je, da je restlj (tako se izreka) res iz vrestilj) naglas je razmeroma še le kesno preskočil z naslednjega zloga, v katerem je potem glasnik i izginil, ker ga ni več naglas varoval. — Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 384 : versu. Remeselj, remeslja, subst. m., Lonicera caprifolium (Branica). Temna beseda. Najbrže je iz ital. madreselva, furl. madreselve, kar pomeni isto rastlino, e kaže, da je bil sprva naglašen naslednji zlog: Remeselj, kar se ujema z laškim naglaševanjem. Prva dva soglasnika bi bila torej drug drugega preskočila, kar posebno v tujkah ni nič nenavadnega in čudnega; prim. na Krasu: rojths — kSjfrcb, roj t lancro — lojtrancb, kora.mač — nsl. komorač, ksvslier — kslevier: Seidenraupe, liemar — riemlj: Rahmel, modantb — motandia it. mu-tande, pomoranča — poromanča i. t. d. Tako je lahko "remeselj nastalo iz "mereselj, in to iz -mareselj po tako zvani vokalni harmoniji. 19* 292 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. Rezina, e, subst. f. coll., izgovori: rzina, odrezki od trt, Rebenreisig (Leskovca pri Litiji); drugod temu pravijo rozje. — Podstava je rez schneiden. Risu, subst. f. Tako imenujejo risa (Luchs) pri Fari. Sliši se samo ta oblika, torej: (nom.) risu ss j prkazala, (acc.) risu sa vidi, (instr.) z risu ss j mataw (z risom se je metal). Zato ne vem, ali naj bi se pisalo v nominativu risev ali risel. Tudi Habdelič ima podobno obliko, samo da je drugačnega spola: risev, gen. risva, m. Podstava je stsl. rysh pardalis. — O ti živali pripovedujejo Prifarci to-le: »Risu se loti človeka samo, kader ta spi, in če seje prepričala, da je tako dolga kakor človek. Enkrat je pastir ovce pasel. Vlegel se je bil v travo, da bi malo podremal, kar zapazi, da gre risu proti njemu. Vendar mirno obleži in se ne gane. Risu pride k njemu, ga povoha in se pomeri ob njem, ali je tako dolga kakor on. Pa je bila nekaj krajša, zato gre k plotu, prime se zanj in se začne na vso moč natezati in prebračati, da bi se toliko stegnila, kolikor se ji je zdelo še treba. Pastir to zapazi, in ne bodi len — hitro potegne čevelj malo z noge, da bi bil daljši. Risu se pride zopet pomerit; nekaj je sicer daljša, ali vender še ne zadosti, da bi se smela človeka lotiti. Zato gre zopet k plotu in se začne ob njem znova premetavati in pretegavati. Pastir pa čevelj še bolj sezuje, da mu je noga tičala le še v rorih. Risu zopet pride, da bi se pomerila; ali nevoljna in jezna se vrne in se začne še bolj silno stezati, obračati in močevati. Pastirja je vročina prevzela, ker mu je bila noga že skoraj izlezla iz čevlja, in si je mislil: zdaj-zdaj le bo zver tako dolga ko jaz! Ali razkačena risu se tako goni in drga ob plotu, da se v svoji sili in neprevidnosti pretrga.« — Istranom je ris ali rislna neko volko-dlaško bitje. Prim., kar o tem piše I. Volčič v »Novicah« XXXI (1873). IS7: »Kadar ris spi, gre njegova duhovina drugemn spečemu kri sisat; ako bi kdo spečega risino na trebušnico prevalil, pa se ne zbudi, nebi mogla njegova duhovina nazaj vanj iti, pak bi moral umreti. Tako pripoveduje pučka basen.« Rob, robu in roba, subst. m., steiler, jah abfallender Fels (Tolminsko in Gorenjsko). Rabi se večkrat za poznamenovanje gor in hribov (n. pr. Kendov rob i. t. d.). Robdvje, subst. n. coll., Gestein (Martfnj vrh). Prim Miklosich, Etvm. Wtbch. 281 : rombu. — Iz pomena »Saum, Rand, Kante« se je razvil pomen »kantiger Gegenstand, Fels«; prim. še nsl. robat, adj., kantig, robatica Knotenstock. Pomni tudi to, da na Krasu pomeni beseda skranj, i, isto kar Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 2 93 nsl. rob Kante, Rand, v Kobaridu pa je skranj, f., stena ali skala, pod katero bije voda (Letopis Matice slov. 1880. 187.) — V goriških Brdih pravijo: je rob, to je: je trd6. Takih sintaktičnih zvez, kjer bi drugi Slovenci rabili adjektiv, najde se v goriških Slovencih več, n. pr.: je blato, je reber, je prereber, je precajt es ist zu fruh. Ta raba ni domača. RoMn, a, subst. m., Hippe (Celje). Beseda je laška: ital. roncone, ron-cola Hippe, Rebmesser; furl. roncie, ronceje, ronchete (Pirona, Vo-cabulario friulano s. v.); ben. ro?tcola coltello adunco e tagliente con manico corto per uso deli' agricoltura (Boerio, Dizionario d. dial. veneto, s. v.), čak. rankitn securis adunca, Nemanič. — Prim. Letopis Mat. slov. 1882/83. 23& : rončelica. Rofkati, rofkam, verb. ipf., isto, kar nsl. miriti ali rušiti, schalen, ent-hiilsen, entkornen. Tuhinjci, kateri koruzo ,rofkajo', govore pred soglasniki in konci besed f za b. Prifarci orehe ,riiobkajo'; njim je ruobkajnz, subst. n., to kar drugim Slovencem obldtovje ali oblak, die griine Nussschale. Rov, rovi, subst. f., pri tleh ležeča skala, katera je torej že izrita iz zemlje (Temljine). Koren je ru (Miklosich, Etym. Wtbch. 283 : ril 2). Rčnz, a, subst. m., svoje ime volu, kateri je sicer rdeč, po hrbtu pa bel (Podgorjane). Temna beseda. — Od tod je adj. ronzast, a, o. Senec, senca, subst. m., die Schlafe; tako govore v celjski okolici, v Podgorjah pa je ta beseda srednjega in ženskega spola: swice, gen. sinca, in swiec, gen. sinci. Da je beseda preložena iz nemškega Schlafe, je že Levstik povedal (Letopis Mat. slov. 1882/83. 237). Skula, e, subst. f., Zahngeschwiir (v tem pomenu se beseda sliši po Štajerskem, gl. Slov. Glasnik III. 1859. 54) > Ausschlag (po Tolminskem, gl. Slov. Glasnik III. 1859. :66). K temu prideni iz Erjavčeve potne torbe še: -»skula, f., tvor, ulje, ogrec (ako je gnojen). Vas Krn.« Letopis Mat. slov. 1880. 187. Ruščina pozna: skuld, f., čeljustb; bokovaja častb nosa; ličnaja prostudnaja bolžzno i opucholo vb lice, na šee, puchlvja železv, zaušnica ipr., takže ve-redts, čirej (Dalb, Tolkovvj slovarb IV. 218). Beloruski skuta Ge-schwiir (Miklosich, Etym. Wtbch. 304: skula I.). Na omenjenem mestu spravlja Levstik z besedo skula v dotiko tudi stsl. školjka, srbski školjka Muschel. To je pač nemogoče (prim., kar piše o ti besedi K. F. Johansson v Kuhn's Zeitschrift fur vergl. Sprachfor-schung d. idg. Sprachen XXX. 435 nasll., kjer se proti Miklo-sichu, ki ima to besedo za tujko, poteguje za Fickovo razlago, da je beseda domača in sorodna z lat. siliaua, ter misli, da je 294 Dr. K. Štrekelj : Jezikoslovne mrvice. razmera med skala in školjka ista kakor med lat. silex [*scilic-—] in siligua) Tudi je treba gotovo ločiti od besede skula r. škul\o, m., Geldbeutel, nsl. škiilj, m., nekaka luknja; prim. o poslednji besedi Miklosich, Etym. Wtbch. 304: skula 2. Dalje piše Levstik 1. c.: »Od besede skula je tudi novoslovenska pohabljenka šola, f., otok na človeškej in konjskej čeljusti.« Jaz mislim, da je beseda šola vzeta iz nemščine; prim. srvn. schnle, schille, f., eine Maulkrankheit der Pferde (Lexer, Mittelhochdeutsches Handworter-buch s. v.). Praša pa se, ali si niso morda tudi Nemci izposodili te besede iz slovanske oblike skula ? Slipovka, e, subst. f., Knirps, Zwerg (Leskovca pri Litiji). Temna beseda. Spldz, adv., prav za prav vzplaz. Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1880. 190 piše: splazi: vse vprek. in Bausch und Bogen; drugod po-menja ta beseda to, kar skotaj beinahe (Temljine, Cirkno). Sraga, e, subst. f., cink na juhi, Fettauge (Šmartno p. Litiji). Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 316: sorga 2. Težko bo to domače. Srenj, srenja, subst. m., Eisstoss (Podgorjane, kjer izrekajo srinj; drugod v pomeni ta beseda Schneekruste (Šmartno p. Lit.) Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 294: sernu : stsl. sreni> weiss. — Podgorjane poznajo tudi besedo srez (izr. sriz) v pomenu Treibeis : woda yrc w s?iz das Wasser geht mit Eis. Prim. Miklosich op. cit. 318: sreg —. Strezav, a, o, adj., trezen (Temljine). Stsl. trezvb] nsl. streziv pri Me-giserju. Sdftik, adj. indecl., neugierig (Bole). — Bavarski geschdfftig, adj., be-fehlerisch, anmassend (Schmeller - Frommann II. 380); tirolsk. g'schaftig (Schopf, Tir. Idiotik. 587). v Skzdcnc, a, subst. m., studenec (Barkovljane). Pred glasniki najdeš k namesto t tudi v staj. proki, proke : proti. Prim. zgoraj dkles. Skribati, skribam, verb. ipf., biti klinec (otročja igra; Temljine). Pri- v morski Lahi in goriški Slovenci imenujejo to igro pandolo, Cehi spaček, češki Nemci pa Titschkerl, kar bo najbrž in slovanščine. — Odkod je skribati, ne vem povedati. Trenta, e, subst. f., hlebec kruha, ki se daje in je po pogrebu (Skofja Loka). To je iz nemškega: bav. Brod-Triendl weisses Milchbrod (Schmeller-Frommann I. 66y). Trepast, a, o, adj., isto kar trapast thoricht, dumm, blodsinnig. Celjane, kateri ravno tako kakor Kranjci neumne ljudi imenujejo trepaste, rabijo tudi dva samostavnika, od katerih je trepast izpeljan, namreč trep, trepa, m., in trepa, f., oboje v pomenu: verriickte Person, Cretin. Zadnje najdemo tudi že pri Jarniku, Etvmologikon 193, Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 295 prvo pri Janežiču. Bavarci imajo Trappal, Trdppdl, Trdppelein blodsinnige Person (Schmeller - Frommann I. 672). Vse to je od srvn. ttappe subst. m., einfaltiger Mensch, Tropf (Lexer, Mittel hochd. Handworterb. s. v.). Trepka, e, subst. f., ein flacher Schlag mit dem Waschblauel (Podgor-jane). Janežič ima: trepka Waschblauel. — Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 361 : trep- 2. Trobje, a, subst. n., prostor v rasohi, to je, med dvema vejama, Gabel, Zwisel (Vrhnika). — Miklosich, Etym. Wtbch. 361 : trebjes, ima iz Ribnice: trobje, gen. trobjesa, gabelformiges Holz. Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1880. 196 ima še te sorodne besede: trdbje, a, (Volče); trabje, trabjesa (Loški potok); trabelj, trablja (Lašče); trap, trapi, f. (Šempeter); trebje, trebjesa (Ponikve na Št. Viški gori), treblji (Krn): ,on del voza, ki je vtaknjen mej podvoz in mej oplen'. Ujedati se, ujedam, verb. ipf., zanken, streiten, Worte machen (na Kranjskem); na Krasu pravijo: prejedati se. — Miklosich, Etym. Wtbch. 98 : jad 1. Ukoldjsniti, ukoldjsnem, verb. pf., ertappen, erwischen: ta je ukolajsnil, da je o pravem času šel tje : der hat es getroffen, dass .... (Celje). Podstava je kol: koljem, klati. Umeden, ena, o, part, herumgetrieben, ermtidet (Obloke na Tolminskem). To je od umesti, koren meni, stsl. meta, mesti turbare. Kakor v drugih glagolih vrste I. 1., prehaja tudi v tem korenski t v d: medem ich riihre, medelo Riihrstock; prim. pledem, gnje-dem namesto pletem itd. Odkod ta d namestu t? Po analogiji glagolov, v katerih je d korensk: kradem, bredem, bledem, padem, sedem, predem, bodem i. t. d. — Te in enake oblike so tudi vplivale na part. praet. II., da sta d in t pred lom ohranjena. Tega ne smemo smatrati za Bog ve kako starino: na brižinske spomenike se v takih vprašanjih ni preveč zanašati. Posebno gorenjski pisatelji so oblike pletel, pletla, padel, padla, nam. plel, plela, pal, pala širili, in dan danes so te v naši književnosti skoraj edine v rabi. Prim., kar piše Krek o tem (Einleitung in die slav. Litera-turgesch.2 241.242). Usad, usada, subst. m., Erdabrutschung. Prifarci pravijo: usad sz jz wdrbw es fand eine grosse Erdabrutschung statt; usadll sz jz es fand eine kleine Erdabrutschung. eine Erdabrutschung iiberhaupt statt. Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 289: sed IV. (Konec prihodnjič.) Dr. K. Štrekelj : Jezikoslovne mrvice 349 Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. (Konec.) Versa, e, subst. f., koš, s katerim love" ribiči mehkužca, kateremu se latinski veli Sepia officinalis. Te besede omenjam zato, ker se mi je zatrjevalo, da Barkovljane tako govore" (namreč z odprtim e^-m pred rom); pričakovali bi pa vrsa, prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 384: verša. Ako je to resnica, potem se versa gotovo naslanja na kako analogijo (narodna etimologija). Vezeljevica, e, subst. f., Clematis vitalba; veselje (beri veselje) subst. n. coll., isto. Obe besedi se govorita pri Fari, prvo izrekajo vzzci-hjca, drugo pa vzzaljz. Tušek ima v Prirodopisu rastlinstva str. 8: ve žela. Koren je venz : stsl. vezati, nsl. vezati. Prim. še ruski vjazeh, gen. vjazelja, m., ime raznim rastlinam: Coronilla varia, Medicago sativa, Lathvrus pratensis, Potentilla tormentilla, Vicia (Dalb, Tolkovvj slovaro 2 I. 347). Vijek, vijeka, subst. m., Winzermesser (Celje). Nsl. je vinjak (Janežič s. v.). Besede omenjam zato, ker ima j za nj (n), kar je še le na vzhodnjem Štajerskem, v Kajkavcih, pa tudi v beneških Slovencih navadno. Ali je v celjski okolici več takih primerov najti, ne vem. Tudi drugi Slovenci se palatalnemu n-u izogibajo in govore zanj navadni, ,indiferentni' n ali pa. jn; vinjak n. pr. izgovarjajo Les-kovčane pri Litiji, in skoraj vsi Kranjci vlnk. Le malo Slovencev je ohranilo pravi palatalni ri, kakor ga imajo n. pr. Srbi. Vilnica, e, subst. f., enoletna ovca (Temljine). Kako se ta beseda izgovarja, ne vem, ker sem jo dobil tako zapisano in je nisem sam slišal. Vojska, e, subst. f., menstrua (Gozd pri Tržiču). V6lk, a, subst. m., Griinspan (Šmartno pri Litiji); Entziindung der Hautfalten am Gesass, welche bei anhaltendem Gehen oder Reiten entsteht. (Po Kranjskem in Primorskem). V tem poslednjem pomenu je vdlk prestava nemškega Wolf\ prim. srvn. ivolf, Haut-entziindung durch Reibung (Lexer, op. c. s. v.); isto nahajamo v tirolščini (Schopf, Tir. Idiot. 820). V6lŠčev, a, o, adj., od volčiča bolan (pri Fari, izr6ka se wbwščew); volČkov a, o, adj., isto (v cirkljanskih hribih, izreka se zvbzučkazv). Prvo je od volčič, drugo od volček, dvoje imen za isto živinsko 35° Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. bolezen. Iz volčičev nastane najprej volčičev, volččev in naposled v61ščev. — Podstava besedi volčič je volk, stsl. vh>ki>. Prim. nsl, vdlk, bolezen ,gonorrhoea' (Janežič s. v.), in ravno kar razpravljano besedo. Vortati, vortdm, verb. ipf.; in die Hohe steigen: ribe wortajo (Barkov ljane pri Trstu). Prim. ital. urtare, tržaški iirtar. Vrdna, e, subst. f., Milz. Janežič pozna samo vranica. Prim. še Miklosich, Etym. Wtbch. 395: vornu. Vrednik, a, subst. m., Cvnanchum vincetoxicum (pod Kaninom: Letopis Mat. slov. 1875, 222). Podstava besedi je vred, stsl. vredh Leibschaden. Koren te rastline se je v prejšnjih časih sploh rabil v zdravilstvu. Zatka, e, subst. f., Achsnagel, iglica (pri Fari). Nekod pravijo temu liinek, gen. lilnka in luneka, kar je od nemškega Ltmnagel, Lilnse, srvn. lun; v nekem nemškem slovarji iz 1. 1663 Umne paxillus; tirolski luner, luniger (Schopf, Tirol. Idiotikon 493). Na Krasu pravijo zatki plslj, gen. pislja, m. Zdi se mi primerneje, izvajati to besedo od furl. pas seli acciarino della ruota — kar je nastalo iz lat. paxillus, — kakor pa od lat. pessulus. Kratki naglas v besedi plslj se da za kraško narečje laže razložiti iz furlanskega naglaševanja, kakor iz naglasa v besedi pessulus. — Zatka je iz zateka; prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 368: tuk- 2. Zatriiti, zatrujem, verb. pf., ausroden, vernichten (einen Wald, Miren pri Gorici). Prim. stsl. truti, trova, trnja absumere, nsl. otruti, ver-giften, poljski zatrtid isto. Pogl. Miklosich, Etym. Wtbch. 363: trii- 1. Žegenpanj, a, subst. m. — V narodni pesmi slovenski o novorojenem otroku, kateri ne more priti v nebesa, omenja se drevo žegenpanj. Pesem je zapisal Oroslav Caf; natisnena je prvič v Janežičevem »Cvetji slov. naroda« 47—51, drugič pa v »Črticah« Jožefa Pajka. str. 139—142. V »Cvetji« je tiskano zegengrajii, v »Črticah« pa po Cafovem rokopisu v Vrazovi ostalfni enkrat zegenbajii, drugikrat zegenpajn : »Tam boš našla drevjiče, Drevjiče, drevjiče žegenbajn. ¦— Duša se je okol obrnula, Ino je hitro dirjala No se je milo jokala. No je šla na polje rumeno K temu drevju zegenpajn. Tam je ona sedela, Da je minulo sedem let, Sedem let, osmega pol.« t)r. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. 351 Kaka rastlina je zegenpajn? Vse kaže, daje beseda vzeta iz nemščine; prim. Segenbaum, Segelbauni, Sabenbaum, Juniperus Sabina (Schmeller-Frommann II. 238). V bavarščini se to drevo imenuje Sefelbaum, Sefler. Moči njegove so tudi našemu narodu znane. Kakor mi je zatrjeval prijatelj medicinec, v prejšnjih časih ni smela nobena vas imeti več ko eno samo tako drevo, ker so je ženske zlorabile, ali so je vendar neobhodno potrebovali o marsikateri bolezni. Ali da bi ravno ta zdravilna moč bila povod, da so Nemci prekrstili drevo v Segenbatim, to je malo verjetno. Mariveč imamo tukaj zopet opraviti z narodno etimologijo: iz oblike Se-benbaum — katera stoji namesto Sabenbaum (kar se je brez vse težave razvilo iz *Sabine, Sabina, ko je bil po analogiji drugih nemških besed naglas preskočil na deblo) — napravil je nemški narod Segenbaum zato, ker mu prva polovica besede ni bila jasna. Andresen, Ueber deutsche Volksetvmologie5 93, 96 misli sicer, da je tisti, ki je to besedo pretvoril, storil to z jasnim namenom in zavestjo, in da je ta mož p. Abraham, (gl. spodaj citat iz Schmel-lerja). Ako pa vidimo, da je nemški narod to besedo drugod na različne besede sprevrgel, med drugim n. pr. v Lebensbaum, in da so tudi Skotje prenaredili Sabina v saving-tree (save-rešiti, tree-drevo), in da je naposled po Tirolskem beseda Segenbaum še v narodu navadna (Schopf, Tir. Idiot. 665), smemo pač soditi, da so Nemci to besedo imeli v ti obliki pred p. Abrahamom, posebno če pomislimo, da jo je on rabil samo v prenesenem pomenu. — Pri Schmeller-Frommannu najdeš to-le, II. 23 : »Gibst du dem Vieh zu trinken, so leg geweihte Palm-Pelzl und Sevelholz ins Wasser«; II. 238 pa je citat iz znanega p. Abrahama: »Wie oft ist der Ehestand ein Wald, in welchem alles Holz wachset, ausser der Segenbaum nit.« Pri ti priliki omenim še, da najdemo paralelo zgoraj imenovani slovenski narodni pesmi — v Cafovem rokopisu se nahaja še ena varijanta — tudi pri sosednih nam Cakavcih v Istri, Znani čakavski Vuk Karadžič, J. VolBČ, bivši župnik v Cerovlji, zapisal je eno pesem in eno pov6st ali ,povedico' (kakor pravijo Istrani), kateri obsegata to isto snov. Pesem najdeš natisneno v Slov. Glasniku L 1858, 118—119, ,povedico' pa v Slov. Glasniku XI. 1865, 152—153. Obč se jako ujemata se slovensko legendo, samo da ni v pesmi ničesar najti o drevesu, pod katerim naj bi otrokova duša sedela in se vicala; v povesti pa se pravi: »Hodi, hodi z Bogon, ti malo dite, još nisi materinu muku zaslužilo; 352 Dr. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice. hodi va onu črnu goru, kadč je ono drivce škripaj drivce, i ondž prebivaj trideset i tri lita, i trideset i tri dane, i trideset i tri ure, i trideset i tri minute.« — Ločiti moramo od zegenpanja besedo zizenpanj Rhododen-dron hirsutum (Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1875. 222). Za rho-dodendron hirs. piše Tušek ravŠ in dragomastnik (Prirodopis rastlinstva 2 94); prvo je iz nemškega Rausch : Alb-Rausch, Alben-Rausch die Alpenrose, |Rhododendron hirsutum (Schmeller-From-mann II. 155). Morda bi ziženpanj utegnila razložiti istega Schmellerja opomnja, da se ,im Einfischthal' rhododendron hirsutum imenuje Schussie (Schmeller-Frommann II. 157). Ziljštan, a, subst. m. — J. Tušek, Pripovedke iz Martinivrha v Slov. Glasniku II, 1858. 97, 98 piše: »Med robovjem in skalovjem . . . samo stari gadje stanujejo, ki delajo imenitno stvar ziljštan . . . Žiljštan je tako čudna stvar, da nobeden ne ve nič gotovega povedati od njega. Pravijo, da je podoben čudno pisanim kroglicam, ki so vkup nabrane, kakor jagode v molik. Kdor dobi žiljštan, ima vsega obilo, kar če.« — Beseda je očevidno nemška, gotovo tudi vraža. Primeriti se da Segelstain magnes, v nekem nemškem slovniku iz 1. 1618. pri Schmeller-Frommannu II. 238; dalje srvn. sigestein, sigelstein Stein von wunderbarer Wirkung, welcher nicht nur Sieg, sondern auch Schonheit, Jugend etc. verleiht (Lexer, Mittelhochd. Handworterbuch s. v.). Tudi slov. ziljštan ima take in enake moči: »Položi ga v žito, nikoli ti ne bo žitnica prazna; primi ga z denarji v roki, ne bo ti prišla kača v mošnjo. Če bi ga prijela kaka deklč, bi dobila potem koš otrok: z eno besedo, ž njim imaš tudi vsega, česar ti srce poželi.« Tušek 1. c. Z njim uganjajo hudobije tudi stare babe, kakor se vidi iz citata pri Schmeller-Frommannu II. 238 po starem nemškem rokopisu me-nihovskem: »Hiit dich (o Jungfrau) vor den alten weiben die plosen tond den sigelstain und alle posshait treiben vil offt ein maid nun kumpt zu laid von alter weibe klaffen.« Živ lub pravijo Prifarci tistim najmlajšim delom luba ali lika, kateri so najbliže najmlajšega lesd ali beline; der feinste Bast. * -X- Kratice, katere sem v tem spisu rabil, so občno znane, vendar hočem povedati, da je: bav. bavarski. — ben. benečanski. — L češki. — frank, franški (frankisch). — fnrl. furlanski. — nsl. novoslovenski. CIausus: V slovd. 353 — nvn. novovisokonemški. — r. ruski. — srb. srbski. — srvn. srednje-visokonemški. — stsl. staroslovenski. — stvn. starovisokonemški. Naposled opozarjam še na to: *' nad glasnikom zaznamuje kratki naglas, f pa dolgega. — e je dolgonaglašeni odprti e, o pa dolgona-glašeni odprti o, — e je znamenje stsl. jati (n). — s znači v besedah, ki so dijalektično zapisane, tisti e, ki se glasi kakor drugi e v besedi plčtcm. — y Je podoben nemškemu h, — ' je znamenje koroškega k. — To v dijalektično zapisanih besedah je znamenje za Lepsiusov e. — w pomeni soglasniški u (u). — Druga znamenja in druge kratice pogodi vsak sam. Na konci se mi zdi še potrebno, nekaj popraviti, nekaj pa dostaviti. Besed krevelj, subst. m., Grabeisen, Krummhaken, in krevlja, subst. f., Ofengabel, Ofenkriicke, ni smeti izvajati iz kriva, ker sta ti besedi tuji, vzeti iz nemščine: nvn. Kreuel, Art Gabel (Grimm, Deu-tsches Wtbch. V. 2083); bav. Krceuel Werkzeug zum Krauen, Kratzen, Kralle, Klaue, Haken, Gabel mit gekrlimmten Haken; Mistkrceul zwey-zackiger Haken zum Abiaden des Mistes (Schmeller-Frommann I. 1357); svn. krouvuel, kre-ivel, kroni, krinl, kreul Krauel, Gabel mit hakenfor-migen Spitzen, Klaue, Kralle (Lexer, Mhd. Handwtbch. 135); stvn. chrouvoil dreizinkige Gabel, Kralle, Klaue; nizozemski kraauvuel Forke, Gabel, Kralle, Fingernagel (Kluge, Etym. Wtbch. d. deutschen Spr.3 182: krauen). Ločiti pa bo treba od teh besed krevlja, subst. f., v pomenu das Bugholz beim Schlitten, ki utegne res biti iz krivu: prim. krvina pri saneh Seitenkriimmung (Miklosich, Etym. Wtbch. 141: krivu). — Beseda loputnik se rabi v Otaležah v pomenu ,Kehlkopf: ima yiasan laputnk: er spricht sehr laut. — Po pomoti stoji v stsl. besedah dva ali trikrat e namesto e, v dijalektično zapisanih besedah pa stoji včasi nenaglašen e za z, V slovo. j^a hodi! Grem. Ljubezen mlada, Kaj mar je nji, če mre srce? Pomladi sen in z nado nada, Uteši se ! Ne joči ti, In sad in cvet ... za mano vse. Solza, dekle, ne toči ti, Čemii solziti se, dekle? Sicer še meni bi okd Naj i bridkost neznosna je, Solzo porosilo grenko . . . Usode moč nesprosna je. Tu roko, na"! Zdravstvuj! In hodi Kaj mar so nji solze", prošnje", Pot mirna svoj in — srečna bodi! CIausus. 23