•Muam Or^luIJtn« • tprrru Unbtjana, Kopitarjeva l Telef oi BH-JIH Mesečna naročnina n Ur. r> Cek, rač. Ljubljano 10.55« m naročnino ln 10.31)4 sa tnserat«, Izključno iS' stopitvo u oglase U Italije la Inozemstvu DPI 1 A. MIlan o, lto*opi«»t •• traftaa* DECEMBER-1044 31 NEDELJA Vergebliche Fesndangriffe sudwestlich Bastogne Wirkungsvolle Schlage unserer Kampf' nnd Schlaclitflieger gegen den fcindlichen Nachschnb — Zahlreiehe bolschevvistische Angriffe in den Gebieten von Stulihveissenburg, Fclsogalla nnd Bndapest abgcwiesen DNB Aus dem Fiihrcrhanptquartier, 30. Dezemher. Das Oberkommando der VVchrmacht gibt bekannt: Im Nordteil des helgisch-lnxcm-burgisehen Kampfgebietes beiderseits Stavelot ist der Feind zur Ab-vvelir iibergegangen, vvahrend er siid-westlirh Bastogne in heftigen aber vergcblichen Angriffen versueht, diesen Eckpfeiler unserer Front heraus-zubrechen. An der Saaer halten die Brtlichen Kiimpfe an. Unsere Truppen vernichteten gestern in Belgien nnd Lu-xemburg 37 feindliche Panzer und Punzerspiihwagen. \Virkungsvolle Schlage dentseher Kampf- und Schlachtflieger richteten sich in der vergangenen Nacht erneut gegen den feindlichen Nnchschub. Verbiinde eines Flakkorps fiigten im Erd-kumpf dem Gegner hohe blutige Verluste zu und schossen in den letzten 10 Tagen 190 amerikanische Flugzeuge, darunter 15 mit Artillerie-Munition bc-ladene Lastensegler ah. An der iibrigen VVestfront blieb die Knmpftiitigkeit wciter gering. London, Antwerpen und Ltit-tich liegcn nnter anhaltendcm Fern-feuer. In Mittelitalien kam es nnr zn Gcfechten ohne wesentliclie Bedentung. In L^iga ui,wiesen unsere Truppen zahlrojlje botsclrt-vvistische Angriffe in den U bicien von Stuhlweissen-hurg una1 Felsogalle ab. Durch iiberraschende Panzervorstosse und zu-sammengefasstcs Artilieriefeuer auf seine Bereitstcllungen wurde der Feind schwer getroffen und erlitt hohe blutige Verluste. Im Kampf um eine Ort-schaft vvurden von 25 angreifenden so-wjetischen Panzern 19 vernichtct. Im Raum von Bndapest sehlugen deutsche und nngarisehe Verbande heftige Panzer- und Infontcrienngriffe der Bolschetvisten ab, nordlich der Eipcl driicken die Sovvjets verstiirkt nach Norden. Bei Sceczcny und im Quell-gcbiet des Sajo blieben ihre wider-liolten Angriffe erfolglos. In Kurland lagen die Brennpunkte der schvveren Abvvehrkiimfe ain gestrigen Tage im Raum nordlich Doblen. In vorbild-licher Standhaftigkcit sehlugen unsere Truppen alle Angriffe ab, sofern der Feind nicht schon vorher durch Artil-lerie und Werfer in den Bereitstcllungen zersprengt worden'war. * Anglo-amerikanische Bomber nnd Jager setzten auch am gestrigen Tase ihre Terrorangriffe gegen die Zivil-bevolkcrung in Siid- und West-deutschland, besonders im Rhein-M ain gebiet, fort. Schwcre Gcbande-schiiden entstanden vor allem in Bin-gen sowie bei einein Naclitangriff der Briten in Orten des rheiniseh-westfalisehen Raumes. Durch Jiigcr und Flakartillerie der Luftvvaffe verloren die Anglo-Amerikaner bei diesen Angriffen gestern 47 Flugzeuge, darunter 25 viermotorige Bomber. BrOTspeiiti sovražni napadi jugozahodno od Bastogna Uspešni udarci naših bojnih in borbenih letalcev sovražnikovemu oskrbovalnemu prometu — številni boljševiški napadi na področjih Szekes-fehervarja, Felsogalle in Budimpešte zavrnjeni Fiihrerjev glavni stan 30. 12. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na severnem delu belgijsko-luksemburškega bojnega področja je prešel sovražnik ob obeh straneh Stavelota v obrambo, dočim sknša jugozahodno od Bastogna s silovitimi, a brezuspešnimi napadi izbiti ta vogalni steber našega bojišča. Ob Sanerjn se nadaljujejo krajevni boji. Naše čete so uničili včeraj v Belgiji in Luksemburgn 37 sovražnih oklepnikov in oklepnih izvid-niških voz. Uspešni udarci nemških bojnih In borbenih letal so bili v pretekli noči znova naperjeni proti sovražni oskrbi. Oddelki nekega protiletalskega topniškega zbora so zadali nasprotniku ▼ bojih na zemlji visoke krvave izgube. Vrh tega so sestrelili v zadujih desetih dneh 190 ameriških letal, med njimi 15 s topniško municijo natovorjenih tovornih jadralnih letal. Nn ostalem zahodnem bojišču so bili boji še nadalje majhni. I London, Anvers in Lifcge leže pod trajnim ognjem daljnostrelnega B orožja. V srednji Italiji je prišlo le do Spopadov brez posebnega pomena. Na Madžarskem so odbile naše čete na področjih Szekesf eh ervar-ja in Felsogalle številne boljševi- ške napade. S presenetljivimi oklepniškimi sunki in strnjenim topniškim ognjem smo težko zadeli sovražnikova zbirališča. Utrpel je visoke krvne izgube. V bojn za nek kraj smo izmed 25 napadajočlh sovjetskih oklepnikov uničili 19 tankov. Na področju Budimpešte so odbili nemški in madžarski oddelki silovite boljševiške oklepniške in pehotne napade. Severno od Ipla pritiskajo Sovjeti z ojačeno silo proti severu. Pri Sceczeny-jn in ob izvirih Saj a njihovi ponovni napadi niso imeli uspeha. V Kuri a n d i j i so bila žarišča težkih obrambnih bojev včeraj podnevi na področju severno od D o bi en a. Z vzgledno vztrajnostjo so odbile naše čete vse napade, v kolikor niso že prej s topništvom in metalci razbile sovražnika v njegovih zbirališčih. Angloameriški bombniki in lovci so tudi včeraj podnevi nadaljevali svoje strahovalne napade na civilno prebivalstvo v jnžni in zahodni Nemčiji, zlasti na ozeinljn Rena in Mene. Posebno v Bingenu so bombe težko poškodovale poslopja. Enako je nastala škoda pri nočnem napadu Britancev v krajih rencko-vestfal-skega področja. Lovci in protiletalsko topništvo letalstva so nničili včeraj Angloamerikancem pri teh napadih 47 letal, med njimi 25 štirimotornih bombnikov. zaupanj« v zmago v novo leto Berlin. Za nami je težko in usode-polno leto. Ni v bistvu nemškega narodu, uganjati nojevsko politiko ter vtikati gl avo v pesek ter se izogibati vojaškim in političnim dejstvom. Težke udarce, ki so jih doživeli Nemci na vojaškem in političnem področju na vzhodnem in zahodnem bojišču, je sprejel nemški narod zadnje mesece z notranjim mirom in odločnostjo, ki spominjata na najbolj junaška obdobja nemške velike preteklosti. Nemški sovražniki so že menili, da bodo lahko padli po Nemčiji in da bodo nemški vojski zadali ob koncu leta smrtni udarec. Britanci in Amerikanci so se čutili že toliko gotovi zmage, da je javno mnenje v Angliji in v Združenih državah na podlagi najnovejše nemške ofenzive na zahodnem bojišču doživelo živčni pretres, od katerega si še do flanes ni opomoglo. Zopet se je dogodil nemški čudež, o katerem so nemški sovražniki že večkrat imeli priliko govoriti, da je nemška volja in smisel za organizacijo iz zemlje postavila na noge nove divizije, dala borcem na vseh bojiščih, v zraku in na morju nova orožja v roke ter ustvarila veliki? količine streliva, ki so potrebne v bitkah, ki divjajo okoli Nemčije. Vse prerokbe sovražnih državnikov in generalov, da jim bo leto 1944. prineslo končno zmago, so se klavrno zrušile. Sovražna premoč na moštvu in gradivu ui mogla dovesti zaželenega uspeiia. Nemška energija, žilavost in hrabrost so razbile vse sovražne načrte. To opravičuje nemški narod, da zre danes s ponosom na preteklo leto in zre z gotovostjo v novo leto. Kdor koli dandanes v svetu misli jasno in pošteno, tega je prisilila sila dejstev, j «u mora priznati vztrajnost in juna- I štvo velenemškega naroda. Duh največjih nemških junakov, katerih si bodi nemških plemen, živi med nemškim narodom, tako v političnem vodstvu, kjer gleda nemški narod z zaupanjem v svojega Fiihrerja, kakor tudi v nemški vojski, kjer vodijo maršali in veliki admirali operacije, katerim slede nemški vojaki z železno odločnostjo in notranje uverjeni v zmago. Če se ne motimo, bodo padle kocke v novem letu. Zaradi tega pa se glasi povelje ve-likonemškega naroda: »Osredotoči vse silelc bodisi da je treba pritegniti zadnje rezerve iz vseh področij, poslati vse energije naroda v borbo in vzdržati s trdno vero v vseh bojih z ono nemško žilavostjo in nemško hrabrostjo, ki bo pripela končno zmago v tej svetovni borbi na nemške prapore. Stettinius pride v London Amsterdam. Egeinci§a Reuter javlja Iz Washingtona, da bo nameravano potovanje ameriškega državnega tajnika Edvarda Stettiniusa, ki namienaiva v bližnji bodočnosti odpotovati v London, da bi se razgovarjal z britanskim euna-njim ministrom Edcnom ter da bi od njega neposredno izvedel o storjenih naporih za odstranitev grške krize, prvi obisk katerega koli ameriškega državnega tajnika kakšni tuji deželi. Z ozi-rom na Edenov predlog, naj bi se vsake tri mesece sestali zunanji ministri, računajo z možnostjo, da se bo sestal z Edie-nom m Stettiniusom tudi sovjetski eu-nanji komisar Molotov. Smatrajo, da nameravajo izvršiti priprave za konferenco med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom, ki bi naj se vršila v februarju ali marcu, TAGESBEFEHL! An die Soldaten die SIowenFschen Landeswehr an das s!owenische Polizeekorps! Ein hartes und schvveres Kampf-jahr um die Freihcit und Zukunft Europas geht zu Ende. In diesem hat der deutsche Soldat und mit ihm die nationalen Volker Europas hcldenhaft gegen alle An-sttirme des Feindes standgchalten. Auch Ihr, Soldaten der Sloweni-schen Landestvehr, habt Euch im Kampf gegen das Banditentum hel-denhaft geschlagen, somit Eure Fa-milie und Euer Volk vor dem Terror und Schrecken der kommunistischen Banditen bewahrt. Fiir diesen heldenhaften Einsatz danke ich Euch. Ich danke auch jenen Kameraden, dic im Kampfe ihr Lebcn lieBen, jenen, die die Leiden dieses Kampfes zu tragen haben, fiir ihr Opfer. Dieses neu anbrechende Kampf-jahr wird hart sein, umsomehr aber miissen wir alle iester und gemein-samer zusammenstehen, um den Feind, wo immer er auftritt, zu ver-nichten. So solit Ihr, Soldaten dar S!owe-nisehen Landeswehr, mit gliiubigem Ilerzen, mit Mut, Trcue und Tapfer-keit dem neuen Kampfjalir entgegen-sehen. In diesem Sinne wunsche ich Euch, meine slowenischen Soldaten, von ganzem Hcrzen ein gesundes und er-folgreiches neues Jahr. gez.: Rosener SS-Obergrnppenfuhrer General der Waifen-SS nnd Polizei. m SLONEN1SCHE VOLK! 1944, ein Jahr harter Kampfe und schoner Siege ist nun in die Ge-schichte eingegangen. Es hat uns vor Priifungen gestellt, wie sie kaum einem Menschengeschlecht je aufer-legt vvurden: samtiiche dunklen Ge-walten einer tobsuehtigen Unterwelt haben sich gegen uns zusammenge-ballt, um die starksten Grundpfeiler curopaischcr Kultur und Mcnschen-wurde rucksichtslos zu vernichten. Diese Prufungen aber waren not-wendig, da sie alle schlummernden Krafte aufriitteln mussten, die mit nie nachlassender Verbissenheit bereit waren, das zu schutzen und zu hii-ten, was sowohl jedem Einzelnen als auch ganzen Volkern ein einzig le-benwertes Ziel ist: Freiheit und Ehre. Gerade dies aber schulden wir unserer Geschichte, uns sclbst und unseren Nachkommen. Dem slowenischen Volke sind Kampfe nicht erspart geblieben. Da es aber ceine Krafte gesammelt und mit dem Schwert in der Hand bevviescn hat, dass es verkauften Missetatern und blutriinstigen Verbrechern, die ihm sein Heim schanden wollen, nicht die-nen will, hat es damit zugleich bewie-sen, dass es sein schonstes Kleinod zu schatzen vermag. Das slowenische Volk ist bereit, den Siegeswcg weiter-zusehreiten, den ihm die Vorsehung bisher gewiesen hat. Dcswegcn kann ihm auch der Endsicg nicht aus-bleiben. Mit dem Erringen von Ruhe und Ordnung aber ist dem slowenischen Volke sogleich eine ncue Aufgabe gestellt. Trotz schvvieriger Kriegsvcr-haltnisse wird es sich mit deutscher Hilfe, auf die es sich nach wie vor ver-lassen kann, seiner allgcmeinen Auf-bauarbeit widmen konnen, um sein Heim und seine Existenz wieder her-zustellen. Der gemeinsame Kampf fur ein neues Europa geht weiterl Mit ihm marsehieren wir in das neue Jahr 19451 Mag der ,Wcg noch so schwer sein, am Ende winkt der Sieg und dorthin sehreiten wir unter sichercr Fiihrung, gestahlt mit dem starksten Willen, der eines Tagcs Europa dic crschnte Freiheit und ein vollig neues Leben bringen wird. Ich danke dem slowesnischcn Volke fiir sein bisheriges Vcrhaltcn und fiir seinen Entschluss mit dem deutschen Soldaten gemeinsam auch wei-terhin gegen den asiatisehen Bolsche-wismus und seine Verbiindeten zu kampfen. Ich bin (est iibcrzeugt, dass es auf diesem \Vege alle inneren und ausserem Feinde uberwinden wird und dadurch im gemeinsamen Kampfe seinen Teil fiir ein wahrhaft besseres und schoneres Europa beitragen wird. Diesem Dank fuge ich dem slowe-nisehen Volke meine besten Wunsche (ur das kommende Jahr 1945 hinzu! gez.: Rosener SS-Obcrgruppenluhrer General der Wa!ien SS und Polizei. PHEVNO POVELJE S Vojakom Slovenskega domobranstva slovenskemu policijskemu zboru! Trdo m hudo leto borb za svobodo in bodočnost Evrope gre h koncu. V tem letu so nemški vojaki in z njimi zavedni narodi Evrope junaško obstali pred vsemi sovražnikovimi napadi. Tudi vi, vojaki slovenskega domobranstva, ste se junaško bili v bojih proti tolovajstvu in ste tako obvarovali svoje družine in svoje ljudstvo pred strahotami in terorjem komunističnih banditov. Za to junaško požrtvovalnost se vam zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi za njihovo žrtev tistim tovarišem, ki so v bojih izgubili svoje življenje, in tistim, ki so morali prenašati trpljenje tega boja. To na novo se porajajoče bojno leto bo trdo, zato pa moramo biti tem bolj trdno in družno strnjeni, da bomo mogli sovražnika, pa naj nastopi kjer koli, uničiti. Zato glejte, vojaki slovenskega domobranstva, z vernim srcem, s pogumom, zvestobo in hrabrostjo novemu bojnemu letu nasproti. V tem smislu želim vam, moji slovenski vojaki, iz vsega srca zdravo ia uspehov polno novo leto. Rosener s. r-SS-Obergruppenfiihrer General der Waffcn-SS and Polizei. SLOVENSKEMU LJUDSTVU! Lelo 1944, leto trdih bojev in lepih zmag je pri kraju. Prineslo nam je hude preskušnje, kakor jih je trših zgodovina redko kateremu pokolenju svojih otrok postavila: vse sile teme so se zarotile, da bi v viharju nasilja brezobzirno podrle stebre evropske omike in človeškega dostojanstva. Te preskušnje pa so bile potrebne, da so se po njih zdramile vse moči, ki so hotele obvarovati in z neodjenljivo zagrizenostjo braniti tisto, za kar je poedincem kakor narodom edino vredno živeti: svobodo in čast. To pa dolgujemo svoji zgodovini, sebi in našim bodočim rodovom. Slovenskemu narodu trdi boji niso bili prihranjeni. A ker se je strnil in z mečem v roki dokazal, da ne mara hlapčevati prodanim izkoreninjencem in zverinskim zločincem, ki mu neusmiljeno pustošijo dom, je s tem tudi izpričal, da ceni najdražje. Slovenski narod je pripravljen korakati po poti zmag, ki mu jo je Previdnost doslej že nakazala. Zato mu končna zmaga tudi ne more izostati. Z izvojevanjem reda in miru je slovenskemu narodu naložena še nova naloga. Kljub težavnim vojnim razmeram mora na delo za obnovo svojih domov in življensko važnih ustanov. Tudi pri tej nalogi kakor pri svojem dosedanjem boju more slovenski narod računati na nemško pomoč, ki mu bo pri roki. Skupni boj za novo Evropo se nadaijujei Z njim gremo v novo leto 19451 Naj bo pot še tako težka, na koncu je ?maga in proti njej kora- kamo pod varnim vodstvom in z odločno neomajno voljo, ki mora prinesti vsej Evropi tako zaželjeno svobodo in povsem novo življenje. Zahvaljujem se slovenskemu narodu za njegovo zadržanje v skupnih naporih pri boju proti azijatskemu boljševizmu in njegovim zaveznikom, za njegov sklep, da se hoče boriti še vnaprej skupno z nemškim vojakom za cilj, ki nam je vsem skupen. Pre- pričan sem, da bo slovenski narod po tej poti premagal vse svoje notranje in zunanje sovražnike in s tem prispeval pri skupnem boju za resnično, boljšo in lepšo Evropo. Tej zahvali pridružujem najlepše želje vsemu slovenskemu narodu za novo leto 19451 Rosener s. r. SS-Obergruppenliihrer General der Waffen-SS und Polizei. Grčija po Chureiiimm nesispeSisi Bern, 29. dec. Churchillova božična pot v Atene se je prav tako nedramatično končala, kot se je dramatično pričela. Churchill je moral uj>orabiti prestiž celega imperija in ni dosegel končno nič več, kot formalno konferenco z uporniki, na kateri so se zedinili edinole v vprašanju regentskega sveta. Vkljub osebnemu posegu britanskega ministrskega predsednika in njegovega zunanjega ministra ter izrednih veleposlanikov in najvišjih vojaških osebnosti niso mogli doseči zedinjenja med grškimi strankami in ELAS-om. Nasprotno, spori so postali vedno močnejši, ko so ELAS-ovi odposlanci stavili svoje zahteve. Spremljevalno godbo pa so tvorili boji v in okrog Aten, ki tudi med konferenco niso niti za trenutek prenehali. Churchillov nenaden odhod učinkuje pod temi okolnostmi kot beg iz grškega političnega čarovniškega kotla, pri čemer so glasno sporočili v svet ,da so rešili na tej konferenci vprašanje regentskega sveta, glede katerega pa so si bilo stranke itak edine, da bi na ta način imeli napram javnosti vsaj en alibi. Churchillovo potovanje je služilo končno erlini nalogi, da je igral kurirja ter obrazložil grškemu kralju, da bo moral odstopiti svoje pravice. ELAS pa je preko svojega generalnega tajnika medtem izjavila, da je šla s svojimi koncesijami do skrajne meje možnosti. Istočasno so izjavili, da so ELAS-ove četo odločene boriti se do konca. Ker pa so ostale stranke označile ELAS-ove zahtevo kot nesprejemljive, so od sporazuma liolj oddaljene kot kdaj koli. Na-sprotstva so tako velika, da lahko občuje nadškof Damaskinos s strankami samo šo pismeno. Churchill je torej zaman žrtvoval božične praznike. ELAS mu je pokazala hrbet in se očividno bolj zanima za moskovska navodila. Uspeh bi bil možen le. če bi popustili grškim boljševikom in če bi Britanci ponovno popustili boljševikom in to na ozemlju, ki so ga smatrali Britanci doslej kot svoje izključno vplivno področje. SREČNO NOVO EETO vošči, vsem svojim cenj. naročnihom, oglaševalcem in bralcem »SLOVENEC« BltMjB »SLOVENEC«, mMK 9L decemfccm t*H Sfev. 299 Novoletni poziv maršala Goringa Berlin, SI. dee. Maršal nemškeg* Rel- eha Hermana G5ring ie naslovil ob Novem letu 1045 vsem Nemcem naslednji pori v: »Nemški sonarodnjakil Leto hudih preizkušenj, ogromnih naporov in najtežjih žrtev laži pred nami. Izkazalo se je kot leto preizkušnje. Naša •lavna vojska je odbila splošni napad sovražnikov na naše meje. Danes, ob koncu leta stoji na zahodnem bojišču zopet v napadu. Ogromna dejanja našega naroda v tem težkem času bodo ostala večno zapisana v zgodovini. Njegova trdota in junaštvo nimata primere. Z neprimerljivim junaštvom in požrtvovanjem se bori bojišče v šestem letu vojne. Prav tako se je obnesla domovina v neomajni zavesti zmaga v tem hudem boju. Z največjim osredotočenjem delajo po volji Fiihrerja vse razpoložljive silo izključno za potrebe bojišča. Z vztrajnim navdušenjem ustvarjajo možje in žene, celo nemška mladina v oboroževalni proizvodnji ter pomagajo zagotoviti prehrano nemškega naroda, V preteklem letu je nastala za domovino težka naloga, da g povečanim delom nadoknadi gospodarske izpade, ki so nastali z izgubo nekdaj zasedenih ozemelj. To zahteva danes in v bodoče povečano pridnost in še večje napore. Drugega pota ni. Vem, kako težko in mučno Je to za vsakogar. Da pa vodi k uspehu, so dokazali zadnji meseci. Jesenska obdelava polja se je kljub največjim težavam uspešno končala. Nova orožja zadajajo sovražniku žo sedaj pomembne udarce, ter so se izkazala kot močna obremenitev nasprotnika. Le skrajni napor vseh sil nam lahko utre pot v boljšo bodočnost. Kaj Lahko pričakujemo od naših sovražnikov, ako bomo postali trudni in mehki, dobro vemo. Nemčiji bi se v tem primeru godilo ie slabše kot driavam, ki »o v zaupanju v nasprotnikove oEljube predčasno l>oJa*-liivo odložile orožje in postale izda j a IV e Jbvrope. Obljuibili ao jim osvoboditev, prinesli pa državljansko vojno in zmedo, bedo in lakota Nikdar ni bila splošna zmešnjava v Evropi večja kot je sedaj. Kaj lahko pričakujemo spričo teh izkustev od naših sovražnikov, ako bi kdaj vdrli v Nemčijo kot oevojevalcd? Naš narod bi ee pogreznil v grozoti ia v obupu, v krvi in v solzah. To preprečiti t vztrajnostjo in požrtvovanjem ter namesti napad zopet v sovražnikovo deželo, je naša dolžnost in naloga t novem letu Nemški narod in njegovo vodstvo nista dolžna zagovarjati te grozne vojne. Desetletja nas zasledujejo naši sovražniki z besom ln uničevalo volj«. Njihova obkoljevalna politika je vodila do prve svetovne vojne. Nato so odklonili premagani Nemčiji vsako ravnopravnoet. Proti znova ojačenemu narodnosocialističnemu Reichu pa so se znašli znova v vojni, prevzeti od sovraštva in kljub vsem interesnim nasprotstvom, vendar edini v nameri, da uničijo Nemčijo. Tako so nam sovražniki sami vsilili meč v naše roke. Predno ga bomo odložili, mora ostati nemška svoboda za vse čase zasigurana. S trdnim zaupanjem v Boga in z nezlomljenim pogumom zremo v novo leto. Prišlo bo vroče in hudo, to je gotovo. Toda prav tako gotovo je, da al boino pod vodstvom Adolfa Hitlerja izvo-jevali zmago ln s tem mir, ki si ga vsi želimo z vročim srcem. Filhrerjeva volja ožorja bojišče in domovino. On razvija ogromno moč strnjenega nemškega naroda do skrajnosti. V zaupanju v Fuhrerja se bo ta nakopičena nemška ljudska moč v težkih viharjih teh bojnih časov le še bolj ojeklenela. Zato se glasi geslo za Novo leto: V obrambi ali v napada se botno borili kot Nemci.« Hermana GOring. Prvi velik uspeli zahodne ofenzive Berlin, 30. dcc. Zopet so zlomljeni | vidno kakšnega pomena Je nemško nalovi defenzivc, ki so silili branilce nem- predovanje ua ofenzivnem področju. Vendar je to napredovanje drugovrstnega pomena. Glavno je, da danes Nemci lahko narekujejo generalu Eisenhowerju njegovo ravnanje. Po nemškem opazovanju je moral Eisenhower odvzeti iz posameznih odsekov najmanj polovico vseh svojih divizij ter jih vreči na nemško ofenzivno področja. Odstranitev pritiska na eapadnem bojišču m edini cilj nemškega napada. Kakšni pa so cilji in namere nemškega vodstva, naj skuša Eisenhower sam uganiti in odkriti. Sedaj mu mora pomagati celo doslej zaničevani Anglež Montgo-mery. Zavezniki na zapadn pa so doživeli i« drugo presenečenje in to v obliki nemških najmanjših podmornic tn majnih bojnih sredstev pred izlivom Schelde. Na tem področju vlada živahen oskrbovalni promet, katerega vedno znova motijo ta bojna sredstva. Ti možje imajo sicer možnost povratka, toda £• ie vržejo na sovražnika, potem za nje ni več povratka, potem se žrtvujejo in to za ceno uničenja sovražnih tovornih in prevoznih ladij, od čijih tovora je Eisenhower danes posebno odvisen. Ti posamezni borci pred izlivom Schelde najmočnejše podpirajo s svojim samožrtvovanjem nemške ofenzivne čet« ter sploh vse oddelke na zapadu. Čeprav trenutno na sovražni strani • teh bojnih sredstvih molčijo, bo postal položaj zaradi pomanjkanja ladij in zaradi blakirajočega učinka teb majhnih podmornic za sovražnika kmalu zelo nevaren. Ne da bi bili jasnovidci, lahko rečejo Nemci že vnaprej svojim nasprotnikom, da meče komec tega leta kot slabo znamenje senco na leto 1945., na katerega gledajo z nerazpoloženjem Angleži in Amerikanci in to popolnoma opravičeno* ' škega zapada mnogo tednov, da so morali v bobnečem ognju materijalno nad-močnega sovražnika vzdržati na svojih postojankah. Sedaj gre zopet naprej. V teku je trda in silovita rimska bitka, ki je dosegla še pred zaključkom leta nad vse pomemben bojni uspeh, ki ga je pa tudi treba iskati tam, kjer ga je tudi najti, namreč tam, kjer ni nemških ofenzivnih oddelkov, na odsekih pri Aachenu ob Saari ter v dolini do Rena. Tu, k;'cr je nasprotnik z vso svojo materijalno nadmočjo napadal nemške postojanke, je moral močno omejiti svoje napadalno delovani« ter deloma tudi opustiti že zavzeto ozemlie. Kajti prisiljen je bil odvzeti iz dosedanjih težišč mnogo divizij, ter jih vreči na nova področja. S tem je moral opustiti svoje dosedanje načrte, katerim je služila množična uporaba čet in gradiva v težkih neprestanih napadih proti nemškim zapadnim črtam. Sovražna ofenziva se j« končala, o njej ni danes niti govora več. Zato je lahVo javilo vrhovno poveljstvo 25. decembra — 9 dni po vdoru v postojanke prve ameriške armade — prvi velik bojni uspeh: »Pritisk na severnozapadno Po-renja ter na Saarpalško področje j« odstranjen. Sovražne probojne namere proti srednjemu in dolnjemu Renu so uničenel« S tem je bila potegnjena črta pod ameriško-angleške napore, ki »o jih Izvajali zavezniki od prvih septemberskih dni V teh bojih je izgubil nasprotnik potoke krvi in ogromne količine gradiva, da niti ne govorimo o milijonih izstrelkov vseh kalibrov ter o neštevilnih letalskih bombah, ki so padle na nemške postojanke. Te žrtve so bile povsem zaman. Kajti zaradi uspešne nemške ofenzive so bili Eisenhowerjevi načrti popolnoma prekrižani. Nato moramo vedno misliti ter ne smemo toliko gledati na napredovanje v vdornem področju ter se zavedati, kje bi bili danes Amerikanci, če bi se jim posrečilo potisniti daleč na prej svoje oklepniške osti, kakor se je to posrečilo Nemcem. Bili bi na vzhodnem robu za nemški narod življenjsko važnega Porurja ter Posaarja, bili bi v bližini Koblenza. Iz tega je tudi raz- Br. Gobbels bo govoril za Novo leto Berlin, 29. dej Minister dr. Gobbels bo govoril za Novo leto 31. decembra 1944 ob 20.15 preko velikoaemškega ra dia nemškemu narodu. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic Ljubljanski mostni preskrbovalni urad bi> odrezke živilskih ln tobačnih nakassnle za moaee december sprejemal od trgovcev, p »ko v ln trafikantov t II. nadstropju palač-« Bata tako, da pridejo na vrsto r torek, 2. januarja 19«, dopoldne od I do S trafikanti » začotnicami A do Ja, od 9 do 10 » začetnicami Je do L. od 1« d« 11 s začetnicami M do Tla ln od 11 do 13 trafikanti s začotnicaml Be do ▼ torek, J. januarja 1915, popoln« od 12 do 13 pridejo na vralo peki z začetnicami A do Ka, od 13 do 14 z začetnicami Ko do K in od 11 do 14.30 peki x začetnicami S do Z. V sredo, I. januarja, od 8 do 9 pridejo na vrsto trgovci s začetnicami A do BI, od 9 do 10 s začetnicami Bo do <34, od 10 do 11 r začetnicami Go do Jel, od 11 do 13 * »»" čotnleaml Jer do KI, od 13 do 13 z začetnicami Km do Kri, od 13 do 11 z začetnicami Kro do M al, v četrtek, 1. januarja 1945, od 8 do 9 s začetnicami Mar do Mi, od 9 do 10 SSovendl Slovenke! P« odredbi gospoda preeidenta Pokrajinske sprave edpira SOCIALNA POMOČ v Ljubljani g norim leten svoje lastne JTAKUPOVALNICO OBLAČIL, OBUTVE, PERILA, FOSTESLJNINS ttd. Glavna naknpsvalniea be v Gradišč« it. 4, nasproti Dramskega gledališča, ter bo pričela poslovati v torek, dne 8. januarja 1945. Ko SOCIALNA POMOČ opozarja občinstvo na te vata« socialne astansve, mge-tavlja sledeče: Dasiravno m nablrke blagovnih predmetov ki Jih je v tem letu izvršila SOCIALNA POMOČ, prinesle po radodarnosti dobrih Ijndi raiveseljivo sblrko, vendarle vsa ta zaloga hitro kopni, ker so potrebe izredno velike. Da pa bomo v stanja v šestem letu vojne nuditi rojakom, to je beguncem in naše pomoči kakorkoli potrebnim osebam, rasna oblačila, bo odslej SOCIALNA POMOČ nakupe-v * I a vse vrste obnošenih oblačilnih predmetov, kot obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. Mi vemo zatrdno ,da imate doma še lepo salogo raznih oblačil, ki jih ne potrebujete, ki bi jih pa nnjno potrebovali naši »orojaki. Zaradi tega pozivamo in prosimo vse Slovence iu Slovenke: Prodajte te oblačilne predmete nam, ml Vam jih plačamo po dnevni ceni in hvaležni Vam bomo za vsak predmet, ki nam ga boste prodali. Vi pa boste s tem storili lep socialen čin, ker boste pripomogli, da bomo lahko hitro oblekli in obuli potrebnega rojaka. Naj ta notiv ne ostane bres odmeva. Opozarjajte vse svoje znance na to vele-važno socialno nakupovalnim. Posebno Vas matere in gospodinje nujno prosimo, preglejte takoj Bvoje omare in pohitite v našo nakupovalnico ,ker zima jo tu, nešteto naših rojakov pa je nagih in bosih. SOCIALNA POMOČ. Prezident bo govoril Ob nastopa novega let« bo 1. januarja 1945 ob pol osmih zvečer govoril ▼ ljubljanskem radiju slovenske-mo narodu prezident in generalni inšpektor »lov. domobranstva general Leon Rupnik. Božič naših beguncev Božična prireditev za begunce v dvorani uršutinskega samostana na Stefanji dan ue je prav lepo izvršila. Kot prvo točko je izvršil predsednik Odbora, ko je podal daljše poročilo o dolu Odbora za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce in Kmečke pisarne. Poročilo vsebuje mnogo zanimivosti, zato ga bomo posebej objavili. Nato so begunci uprizorili lepo igro »Vrnitev« (Voinbergar). Igralni so bili z Notranjske in Dolenjsk« iz raznih občin, tako da je tudi oder kazal sliko beguncev cole pokrajine. Izvajanje igre ob polni dvorani je zadovoljilo vse navzoče, ki 6o dajali izraza navdušenju e ponovnim ploskanjem Im se je izraziia želja, da se i«ra ponovi. Igralci sami pa so podali prelepo sliko prosvetnega dela na našem podeželju, ki se je bilo zlasti v dramatičnem oziru zelo lepo razvilo d doma so se zbrali n sv@j Na Štefanovo so begunci Iz Bele Krajine, kjer komunizem skrunl svetost bežišnih prazisfrev, imeli prisrčno b:2feno svečanost — Lepe prireditve se je udolcžil M prevzvišeni škcf s začetnicami Mla do O, ed lt do 11 s ca četnleaml Pa do Po, od 11 do 13 s začetnicami Pre do Sta, od 13 do 13 s začetnicami Slu do T ln od 13 do 11 z začetnicami D do 2. MaSčobne odrezke naj lepijo trgovci tako, da odrežejo pokončne dnovne odrezke in jih dolepijo kot podaljSek k osnovnim vodoravnim odrezkom, ki tvorijo zadnjo vrsto maSčobne živilske nakaznice, ne glede na to, da so pokončni odrezkl nekoliko Siril. Tako ■(vstavljeni odrezkl se računajo za 1.5 dol olja. Dnevni odrozek riža J« veljal v mesecu decembru 100 gramov. Po gostinskih obratih nabrane odrezke živilskih nakaznie bo mestni preskrbovalni urad prevzemal samo 3. ln 1. Januarja 1945 oelokranjskim otrokom zakrament svete birme. Sicer bodo že nekoliko odrasli, a zaradi sedanjih razmer bodo darov svetega Duha tem bolj potrebni Belokranjski begunci bo bili Pre-vzvišenemu za te njegove prijazne in bodrilne besede iz srca hvaležni. Zopet se je oglasil pevski zbor in zapel nekaj božičnih pesmi ter tako zbrano družbo vpeljal v božično razpoloženje. Pri kruhu in kupici vina kot doma pri priboljšku in toplem čaju, pri pripovedovanju svojih doživetij, ko so reševali svoje glave in svojo kožo, je čas zbranim beguncem hitel naprej. Prišli so še belokranjski domobranci in so s petjem legionarskih in domobranskih pesmi vlivali s srca pogum in veselje do življenja. Metliški prošt g. Klemenčič se je zahvalil odboru za njegovo skrb za begunce in za današnjo prireditev ter je želel vsem navzočim z belokranjskimi koledniki: »Kakor na božič, tako po božiču.« Dekan Bitnar pa se je zahvalil v imenu odbora inž. llerkopeu za njegov trud in za njegovo skrb za uspelo božičnico. G. inženir je poudaril, da naj bi Belokranjci kakor danes f»ri božičnici ohranili tudi vedno v živ-jenju zavest belokranjske skupnosti in je želel vsem, da bi se v novem letu mogli srečno vrniti na svoje domove. Na koncu naj tndi pripomnimo, da so bili o božičnih praznikih obdarovani tudi belokranjski bolniki v bolnišnicah. Tako so tudi belokranjski rojaki prijetno praznovali lepe božične praznike. Hvaležni so bili dobrodelnim ustanovam, in tudi gospodu Petru Mi-horjn za podeljene podpore, da so tako mogli duleč od svojih opustoSenih domov občutiti vso ljubezen, ki ob bo-žičnih praznikih za j ume krščansko srce. Poškodovana, razsuta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprtin so brez vsakega huska oziroma še povečajo nevarnost poškodb v zaklonišču. Zato je taka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo svojemn namenu res služilo. Vsako tako zavarovanje mora segati vs;,j 30cm preko robov okenske odprtine ter tako pritrjeno in toliko močno, da zadrži zračni pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel ali odpihniL Žene in matere! Nafta mesečna duhovna obnova bo v uršulimski cerkvi v torek 2. in v sredo 8. januarja. V torek ob triSetrt na Stlri bomo molile skupni rožni venec za varstvo sv. Cerkve v našem narodu, v naših družinah in v naših ercih. Ob štirih bo govor, nato pa litanije z blagoslovom. V sredo je ob 8 zjutraj sv. maša s kratkim nagovorom in skupnim sv. obhajilom. Novo leto, ki ga bomo leto« začeli s skupno družinsko molitvijo, posvetimo še s skupno javno molitvi jo, z dobro opravljeno duhovno obnovo, z zadostilniin sv. obhajilom. Molimo, da bi Bog varoval in ohranil svojo sv. Cerkev v našem narodu, v naših družinah in v naiiih srcih, da bomo v njej in po njej začeli novo lepše življenje in dočakali v resnici boljše dni, CERKVENI VESTNIH Cerkvena glasba v eerkvl st. Joiefa. — Praznik obrekovanja Gospodovega; glavni praznik D, J. Ob 8 slovesna sv. maia z blagoslovom. Izvaja se: Missa paetoralia z orkestrom, si. Al. Bihovskv. Oraduale: Vido-runt omnee, rt. St Premrl. Ofert.: Tul sunt ooeli, zl. J. Obersteiner. V zakramentu, zl. dr. Fr. Kimoveo. Po maSl: Noč božična, »1. p. H. Sattner. Cerkev M. B. t Krliankah. Ob pol 18 sv. maAa s blagoslovom, pri kateri se pojo božične pesmi s orkestrom. Operno gledališče Opera: Nedelji, Ji. decembra, ob 18: »Cllrls*. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Ponedeljek, 1. januarja, ob 15.80: »Princeska ln zmaj«. Mladinska opereta. Nadomestna predstava za 26. dee. Cene od 60 lir navz. Torek, 2, januarja, ob 16.30: »Cllvla«. Bod D. Na SlIveAtravo zvečer ob 18 bodo peli N. Oostalovo opereto »Cllvla«, v kateri bodo nastopili: Mllčlnskt, Bukovčeva, Koren, Bar. bičeva, M. Sancin, KoroSee, Humer, BoStjan-či«, Skabar, Zupan, Frolih, Brajnlk, Ponik-varjova, Japljeva, Kobal, Golleva. — Solo pleSeta: Japljeva, Pogačar. — Dirigent: S. Hubad. — Bežiger: K. Frelih. — Koreograf: P. Golovln. — Scena: inž. Fran«. — Kostumi: J, Vilfanova, Opera bo proslavila JOlotnloo smrti skladatelja Viktorja Parme s uprizoritvijo njegovo opere »Stara pesem«. D r a m a t Nedelja, decembra, ob 15.M; »Poslednji mn?«. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Ponedoljok, 1. Januarja, ob 18: »Poslednji mož«. Izven. Nadomest. prodat, za 26, doo. Radio Dnew| spored ma U. december! T Poročila v nomAčinl — 7.10 Veseli svoki sa nedeljsko jutro — 8.5» Poročila v slover-Ičinl — D Pisani zvoki — 10 Poročila v nemSčini — 10.15 Koncort za razvedrilo — 10.15 Bojišče ob novem letu — 11 SO Slovenska ljudsko oddaja — 13 Napoved isporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nom. Sfini in slovonščini — 12.40 Nemški ljudski koncort — 11 Poročila v neinioinl — 14.10 Pozdravi lz domovine, izvaja radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom I>. M. Sijanca — 15 Ura pesnil, mezzosopranistku Dragica Sadnik in baritonist Edvard Bebolj, pri klavirju Mari.!an Lipovšek — 15.45 Glasbena medlgra — 16 Zvočni mozaik operetnih, filmskih in drugih lepih zvokov za razvedrilo; vmes ob 17: Poročila v nemščini in slovenščini — 18 Nramrtnn glasba nemfkih skladateljov — 18.40 Nomiki spored — 19 Loto izzveneva, sodelujejo: reoitaci.in 'Pr. K^llner, violina Miran Viher, čelo Adolf Zupan, klavir Marijan LipovSek — 19 30 Praznična glasba — 29.15 Govori Belehsnilnlster dr. Goebbels — 22 Poročila v nemščini ln napo. ved sporeda — 22.15 NomSki spored. UMRL NAM JE NAS LJUBLJENI MOŽ, OCE, SIN, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V BOROVNICI DRAGEGA POKOJNIKA BOMO SPREMILI K VEČNEMU POČITKU V NEDELJO, 31. DECEMBRA 1944, NA FARNO POKOPALIŠČE V BOROVNICI. BOROVNICA, 29. XII. 1944. GLOBOKO ŽALUJOČI: IVANKA ROJ. SUIIADOLNIK, ŽENA; JOŠKO, JANKO, MAR-JANCA IN BREDA, OTROCI; JOŽE IN MARJANA, STARSI; SLAVKO, DR. DRAGO, TONE, BRATJE; FRANCKA, IVANKA, MIMICA, ELKA, ANGELCA, SESTRE — IN VSE OSTALO SORODSTVO. Sfov. 299 »SLOVENEC«, nedelja, 31. 3eceroEra 1944 Štren JI Delirij polinteligence Naš vstop v novo leto Ali smo dovolj globoko zajeli Duhovna poplitvelost našega pollzobraženstva je bila vzrok, da ga le mogel osvojiti komu-! Pf^™1 bnfs^u^^nas nizom — Duhovna praznota je Izročila polinteligenco v roke komunističnim zločincem * objame prijeten občutek topio do- , • v™ 4 mačnosti in tihe sreče. Ali še kaj rfeb0sConpJrevaYr7 iif jim ] več? Kolikokrat pa nas doseže izročen na milost iu nemilost. Naglo ( resnica, da smo praznovali spomin premikanje huluciniranih likov mu po- f tistega veličastno mogočnega dne, meni živo dinamiko socialnih m osvo- t . tiso£let;a razklal na dvoje in bodilnih gibanj, poroštvo inu je zu sko- p 1 J" . . ,J , , „„ rajšnji zmagoslavni konec, ki mora ) strnil bodočnost v eno samo pot jutri, danes, takoj priti. Kar prepro- ^ ob resnici Kristusovega rojstva? Cerkvena zgodovina nam kaže, da sta v vseh časih samo v svoji dobi popolna, polotna izobrazba in prav nič za »pro-evetljeno« preprosto ljudstvo, bila tista dva zgodovinska faktorja, ki sta ohranjala, branila im vzpostavljala resnice čiste vere, vere v njeni polnosti, in se zanjo bojevala. Kulturna zgodovina nas podobno poučuje glede naravnih življenjskih načel. Dobe harmonične kulture in socialnega miru so bile saimo tedaj, kadar je vodilna plast bila v posesti celotne visoke i7X>brazbe z vrhom v znanstveni metafiziki, ljudstvo pa v posesti od vsakega neorganičnega »proevetljevanja« prostega, zdravega mišljenja »ljudske metafizike«. Prav tako pa zgodovina zahodnega krščanstva uči, da je verske resnice vedno znova najsllneje napadala, najbolj neverjetno napak umievala in veri največ smrtnih ran prizadevala pol-izobrazba, pol- (ali še manj) -znanost. Ta je tudi lahkomiselno dvomeč in poceni zanikujoč najbolj odstopala od kanona naravno spo-znatnih življenjskih načel. Časi, ko si ie polizobrazba po polinteligenei uzurpirala odločilen socialen vpliv, so bili vselej časi prevratov iin kulturne jalovosti. Prava izobrazba je celotna Ker je izobrazba formiranost spoznavajoče duhovne duše in ker je ta duhovna duša v bistvenem odnosu do celotnosti, i7. tega sledi, da izobrazba kot stanje osebe ni nič drugega kot odnos spoznavajoče duše do celotnosti bitja. Bistvo izobrazbe je v totalnem pregledu resničnosti. V tem smislu je totalna izobrazba 6,nno zaTes izobrazba. Tomaž Akvinski pravi isto z besedami: Bistvena usovr-šitev duše je v tem, da se vanjo zariše celotni red vesolja in njegovih vzrokov (de ver. 2, 2). Zato je izobražen le tisti, ki ee kot na temelju celotnega pregleda spoznavajoč in vrednoteč duh znajde v vesoljni resničnosti; kdor ve, kako je z resničnostjo v celoti, ie kdor na osnovi tega teoretičnega celotnega znanja ve, čemu mora praktično pritrditi in kaj zanikati, kaj mora storiti in kaj opustiti. Odkar je Kristus človeku v razodetju odprl nove dimenzije celotne resničnosti, resničnega celotnega pregleda ni brez vere. Je pa totalna izobrazba uresničljiva v dveh formah, ki ju moramo razločevati (seveda po prevladujočem, ne po izključnem elementu). Celotna izobrazba je ali ljudska a.li »sploSno-pojemska«. Ljudsko spoznanje in vedenje karakterizira izkušnja, je nazorno, podobovito, simbolično. Drugo spoznanje je namerjeno na splošna bistva reči kot taka, na sistem. Imenovali bi ga zato lahko splošno-pojem.sko, abstraktno, sistematično, znanstveno (brez stranskih pomenov današnjega eciontietič-nega pojmovanja), s oziram na njegov socialni kraj, tudd voditeljsko, pripada namreč duhovno vodečotmi sloju naroda. Tako sta Ljudska izobrazba in voditeljska izobraiiba osnovna formd narodnega izo-bražetija. Obe sta pa celotni, seveda vsaka na svoj način, zato pravi izobrazbi. »Kvintesenca poglavitnih grehov« Nasprotno tema je pa za polizobrazbo karakteristična necelotnost, zato polizobrazba sploh ni prava izobrazba. Bistveno zanjo je, da za celotnost resničnega sploh nima ne časa ne veselja. Namesto celotnega pregleda vesolja, pozna samo enostranske poglede, polizobraženec se v realnem življenju ne znajde. Značilna zanj je miselna zbeganost im neorientiranost. Primitivno mišljenje ljudstva, ki je usmerjeno zgolj na lastno življenjsko 6fero, doseže z bolj omejenimi sredstvi in sredii ožjega horizonta stopnjo samostojne orientiranosti v svetu, ki je pol-inteligemično mišljenje nimva. Zlasti še v prejšnjih časih je kmet ali rokodelec našel v zakladu svojega praktičnega znanja duhovni shema, po katerem je meril svet in ljudi. Priznal je avtoriteto, ker je vedel, da mu lastna sodba ne zadošča. V svoji omejitvi je zrn al biti moder, uresničiti v »&M popolno izobrazbo. Tak je še sedaj krnet ali rokodelec, ki ga modeme organizacije za razširjanje znanja še niso oropale zdravih nastopkov duhovne omejitve. Nepredelano znanje pol-iatedigemce pa ovira zdravo sodbo in trezen razved in je pravo nasprotje modrosti Znanje, ki je obenem raznovrstno im površino, in duhovni horizont, ki je očesu brez kritičnega pristroja preširok, nujno privede do miselne zbrode in oslabitve sodiJme zmožnosti. Kakor pa celotna izobrazba nagiba človeka k resničnosti, polizobrazba nudi gradivo za domišljavost. Nič ni bolj naipuhnjemega kakor polizo-braaba. »V njej je kvintesenca poglavitnih grehov. Ona je suiperbia sama« (The-odor Haecker). Polizobrazba ima usodne karakte-riološke nastopke za dušo, ki jo formira. Njen produkt je partikularni polduh tiste skupine intelektualcev, ki jo imenujemo polinteligenca. To je duh razdvajanja in strankarstva, ma-lotne »pametnosti« in prekanjenosti, ki % malo poznanja stvari hitro dela sodbe. Pisana množ vednih ugovarjal-cev in modrovačev, zanesenjakov in snovalcev vedno novih načrtov, demagogov in zapeljivcev ljudstva, zasme-lio vrni cev in terzitskih narav, boljeved- Isti« • o knjige: Krik slovenske zemlje Oena 16 lir Zakal nisem komunist? Cena 8 lir Jasen odgovor Cena 44 lir Dobe se po knjigarnah cev in zofistov, hujskačev in zarotnikov, fanatikov in zelotov z denunci-anti in sikofnnti. To so brezštevilne forme polduhu, ki so razširjene na vseh kulturnih stopnjah in v najmanjših družbah. Gorje družbi, ki ne spozna v svojem starem sovražniku, pametnem hudiču, polduhu zoprniku celotne resničnosti, ki ji obeta liogopodobnost in raj na zemlji, metafizičnega duha zanikanja. Nezmotno znamenje polinteligence, ki je socialni kraj polizoorazbe, je dokončnost njenih rešitev, lz naključnih razmer »iz«-misli dokončno rešitev, ki jo hoče v bodočnosti uresničiti. Vedno dajo spremenljive razmere dovolj priložnosti snovanju nučrtov za bodočnost. Vsak konkretni socialni red ima svoje slabosti. Nobena kultura ni idealna in nobena ne uresničuje popolnoma socialne pravičnosti, v vsaki nastopajo nasprotniki in divergentni interesi. Te napetosti v kulturi hitro dobe svoje besednike v pol inteligenci, ki jih izrazi v »ideologijah«, to je bistveno omejenih zamislih, miselnih upodobitvuh socialnega življenja, zamišljenih raz enostrnnsko-partikular-no socialno gledišče. Pnrtikularizem je pravi duh necelotne izobrazbe, dočim celotna izobrazba družbo veže in spaja, ker odpira oči za celotno dialektiko socialne stvarnosti. Polinteligenca je tudi stvarnica utopij. Utopija je napačna podoba kulture, ki simplistično iztrga samo en moment kulturne celote in iz njega »iz«-misli podobo bodočnosti, prosto vseh napetosti, knkor dn bi en moment kulturne celote mogel obstajati brez drugega. Ker je dialektično mišljenje, ki je lastno le celotni izobrazbi, koko težko in redko, odtod hitri in lahki uspehi utopij. Tako nam postanejo razumljivejši uspehi komunizma, ki je najbolj simplistično utopija zgodovine, pa s svojim mnksimalizmom še posebno ugaja in- mulomiselnim ljudem. \ J Revolucija — delirij polinteligence Polinteligenčno mišljenje stopi v revolucijah v svoj delirij. Pojav revolucije razkroji zadnje ugovore z gesli rnzkrojene naravne pameti zoper ra-dikalizem ideologij in utopij, proces duševne alkoliolizacije z gesli se dovrši. Ko trezno misleč .celotno izobražen človek razvidi, da se rušijo temelji družbe, polinteligenčni miselni dc lirant doživlja fantastična, sanjam po dobna doživetja družbene reforme in sti razum iz vsakdanje izkušnje spozna kot zlo, kur znanstveno izobraženi ruzum ugotovi kot udejstvitev gesel, pred katerim je svaril, vse to ostane umu polizobraženca nedostopno. Nad preprostim umevnnjem je vzvišen, znanstvenega pa sposoben ni. Pred revolucijo, ki je — knkor pravi sociolog revolucije Pitirim Sirokin — naj- Božje dete Jezus — Bog je luč vekov. Vse posameznike je ta luč vere razsvelila, vsem narodom jo začrtala smer. Vsi narodi in vse dobe nosijo neizbrisno znamenje posti in ga noben dru ma, stoji brez brumbe. . krščanske vere. J Naš narod se je že preti tisoč leti večji Tartuffe, ker si noben drug Tnr- f vključil V složno sožitjo krščail-tuffe ne lasti zasluženja tolikih kre- (■ skjji narodov. Bog je Živel V srcih J—- tuko malo m- t nagjh prednikov, spremljal jih jo v veselju in trpljenju. Našim pred-namcem je bila zasidranost v veri in življenju eno in isto. Zalo smo kot narod kljub vsem viharjem srečno prebrodili tudi najburnejše dni. Našli pa so se mnogi, ki so pred večnimi resnicami zaprli oči in se Diktatura polinteligence v naši kulturi Naše kulturno življenje je že pred sedunjo komunistično revolucijo, ki jo »ideološko« nosi predvsem polinteligenca, bilo pod popolno diktuturo polinteligence. Njen tip in simbol je Jo- f predali svojemu napuhu ter sebio-sip Vidmar Bili smo popolnoma v ro- J . zlohotni nauk uživanjaželj-kuh par literarnih bratovščin, ki se ; . v . . , jim je posrečilo, dn so vtepli v glave J nosil se je začel tudi meti nami velike večine inteligentov nek poseben J uspešno oznanjati. V zagrenjeno-pojem kulturnega delavca. Pruvi kul- J stj ker jjh novi evangelij ni osre-turni delavec je bil samo literat. Ta J g., t nesrečnikom prav iz pa si je zaradi neke namišljene spret- \ > liosti v izražanju lustil kompetenco povsod. Nn največjo miselno revščino se je prilepila znamka esej — pa te je ta talisman obvaroval pred sodbo zdrave pameti. Zal so tisti, ki bi po svoji strokovni usposobljenosti morali poslati te vsevedee učit se abecede, imeli premalo znanstvenega poguma. Tako se je moglo zgoditi, da so nekompetentni in neodgovorni pol izobraženci dajuli našemu kulturnemu življenju barvo in smer. Najtežje gospodurske probleme so reševali s par frazami ljudje, ki niso razumeli gospodarskega procesu ■najmanjše podeželske trgovine z mešanim blagom. Kaj se je godilo s filozofskimi in sociološkimi problemi, raje molčimo. Kdor se jc hotel razumsko lotiti teh črnilotvorb, je hitro zvedel, du ni pismen, da je racionalist, inte-lektualist, take vrste ljudem pa je v sodobnem velikem svetu že odklenkalo. Tnko je tudi v tem primeru vitalizem pomagal kulturi drseti v barbarstvo. — Diktatura polintelijienre je v našem komunizmu dovedlu do diktuture zločincev. SLOVENEC SLOVENČEVA KNJIŽNICA 1945 SLOVENSKI DOM RAST ♦ SVET KREMA ZA BRITJE V A N K A I T KREMA ZA BRITJE JANUAR Noto teto Im« Jezus Genovefa, i Angela FoL ♦ Telesfor, p. St. Trije kr. d l.p.r. St. Drui. Severin, op, Julijan, m. Agaton, p. Higin, p. + Alfred, op. Veronika, d. 2. po razglaft. Pavel, puSČ. Q Marcel, pm. Anton, puii, Petrov stol t Kanut, kr. Sebastjan in F. 3. po r. Neža ) Vincencij, ra. Zaroka D. M. Timotej, čk. Spr. Pavla t Polikerp, Ik. Janez Zlat. 1. predp. <£ FrnnčiSek Sal Martina, d. Janez Dosko FEBRUAR Ignacij Antif. t Svečnlca Blaž, ik. 2. predp. Agata, d. ( Doroteja, d. Romuald, op. Janez M. t Apolonija, d. školuctika 3. pp. Lur, M, b. 7 st. ust. • Gregor (Pust. t) ft Pepelnica f Favstin, m. ff Julijana, d. tt FrandiSek K. 1. postna ! Julijan, ra. ) Elevterii, i k. Irena (Kt. s.) Marjeta Peter (Kt. p.) f Matija (Kt.s.) 2. postna ! Marjeta K. Gab.Ž.Mb.® Roman, op MAREC 4 Albin. ik. Simplicij, p. ff Kunigunda 3. post. Kazimir Evzebij, m. Perpetua in F. Tomaž Akv.£ Janez od Boi*;a ff Frančiška R. t 40 mučencev 4. postna SGregorij VeL Kristina, dm. Matild« N. C Klemen DtoJ. tt Hilarij in Tac. t Patrik, ik. 5. postn«. Tiha St. Jožef Aleksandra ( Benedikt, op. Lea, vd. tt Viktorijan, m. Gabrijel Cvetna, M. ozn t Emanuel, m. ■j- Jan. Dam. (2 t Jan. Kapistr. t Vel. četrtek tt Vel. petek tt Vel. sobota APRIL Velika noj Veliki poned. Rihard, ik. Izidor Seviljski Vincenc Fer. Q + Sikst, p. ilerman Jož. 1. poT. Bela Marija Kleofa Mehtilda, d. Leon I. V«l., p. Julij I., p. C JHermenegila ustin, m. 2. povel, Benedikt Štefan, op. Varstvo sv. Jož. Leon Vel., p. £ t Božidar Anzelm, ik. 3. povel. Vojteh, ik. Jurij, m. Marko, «t. Klet, p. t Hosana K. (g) ravel od Kr. 4. poTol. Katarina Si)* MAJ Filip In Jakob Atauazij, bk. Najdba sv. Kr. t Florijsfa, m. Pii V, p. 6 5. povel. Stanisl. (Krili.t.) Prik. nad. Mih. Gregor Nacian. Kr. vnebohod t Mamert, ik.© Pankracij, m. 6. povel. Bonifacij Zofij«, m. Jan. Nepomulc Bruno, ik. t VenanciJ J tt Celestin V., p. BinkoStl Bink. ponad Julija, dm. t J«n.R.(Kv.s.) Mar. Pomoč. kr. tt Greg. (Kv.p.) t Filip N. (Kt. s.) 1. pb. ST.Troj.® Avguitin, ik. Maksim, ik. F"erdinnnd St. ReS. T«lo JUNIJ t Fortun»t, sp. Evgenij I., p. 2. pb. KlotiL ^ Kvirin, ik. Bonifacij, *k. Norbert, ik. Robert, op. t Srce Jezusovo Src« Marijino 3. pb. MarJ. Z Barnaba, ap. Jan. Fakund, sp. Anton Padov. Bazilij Vel., ik. t Vid. Mode.t FrančiSek R. 4. pb. Adolf ) Marcel Julijana Falk. Silverij L Alojzij, sp. t Ahacij, m, Agripina, dm. 5.pb. Janez K. Viljem, op. ® Jan. in Pavel Ema Krika, vd. Irenej, 5k. Peter ln PaT, Pavel, ap. ZOBNA KREMA ZCBMA KREMA JULIJ 6. pb. J. R. Kri Obisk. M. D. ( Leon II., p. Urh, S k. Cirij in Metod t Bogomila, L Vilibald, S k. 7. pb. Elizabeta Veronika ® Amalija, d. Pij I., p. Mohor in F, t Anaklet, p, Bonaventura 8. pb. Henrik Karm. M. B. AleS, sp. ) Kamil, sp. Vincenc Pav«L t Marjeta Prakseda, d. 9. pb. M. Magd. Apolinarij, ik. Kristina, dm. Jakob, ap. Mar. mati Ana t Pantaleon, m. Viktor I„ p. 10. pb. Marta Abdon, Senen Ignacij Lojol. C AVGUST Vezi Petra ap. Porciiunkula + Lidija, Td. Dominik 11. pb. Mar. Sb. Spr. Gosp. Kajetan, sp. Cirijak, m. Jan. Vianej, sp. t Lavrencij, m. Tiburcij, m. 12. pb. Klara, d. Hipotit tt Evzebij, sp. Mar. TnoboTi. M. oče Joah. ) t Hiacint, sp. Ilelena, c. 13. pb. Jan. E. Bernard Ivana šantalska Hipolit, ik. Filip Ben. ® t Jernej, ap. Ludovik, kr. 14. pb. Zefirin Jožef Kalas. Avguštin, ik. Jan. Krst. obgl. Roza Liman. ( t Rajmund N. SEPTEMBER Egidij, op. 30 15. pb. And. Doroteja, d. Rozalija, d. Lavrencij, Just. Zaharija, pr. Q k Marko Križ. sr. rojstvo 16 pb. Peter K. Nikolaj Tol. Prot in Hiacint Marijino ime Notburga, d. t Pov. Križa ) Mar. 7 žalosti 17. pb. Ljudmil. Lambert Jožef Kupert. t Jan. (Kv. s.) Evstshij, m. h Mat.(Kv t Mavric ( tt Mat.(Kv.p.)® ' 'Kv.s.) 18. pb. Lin Marija reš. |«tn. Kleofa, m. Ciprijan, m. Kozma in Dara. t Venceslav (J Mihael, nadang. 19. pb. Hieron. OKTODSR Rcmigij, ik. Angeli varuhi Terezija Det.J. Franc Serafski t Placid, op. urunon, op. Q 20. pb. Roin. t. Brigita, vd. Dionizij, šk. Franc Borgia M. materiiihtvo t Maksimilijan Edvard III. 21. pb. Ž c ga. ) Terezija, d. Hedviga, G al, o. Marjeta Al. Luka, ev. + Peter Alkant Janez Kancij 22. pb. Misij. ® Kordula, d. Severin, ik. Rafael, nadang. Krizant in Dar. t Evarist, p. Sabina, m. (f Krlst.K. Sira., J. Narcis, ik. Alfonz Rodrig«z tt Volbenk, ik. NOVEMBER Vol sveti Verne dula 31 Hubert, Jk. ZahT. Karel B. Svetinje m. Q Lenart, op. Janez Perboar Bogomir t Božidar, ra. Andrej Avel. 25. pb. Martin Martin, p. Stanislav K. ) Jozafat Kunč. Leopold, kr. + Jedert, d. Gregor Čud. 26. pb. Odon Elizabeta, kr. ® Feliks VnloA Mar. darovanje Cecilija, dm. J Klemen I. anez od Križa 27. pb.Katarina Lenart f Virgilij, ik. Gregor III., p. Saturnin, ik. t Andrej, ap. DECEMBER Eligij, ik. 1. adv. Izseli. Frančišek Ks. Barbara, dm. Q Saba, op. Nikolaj, ik. t Ambrozij, Ik. Brczm. sp. M. 2. ndT. Peter F. Julija l)amoz I., p. Aleksander ) Lucija, dm. t Spiridion, ik. Kristina, d. 3. adT. Evzebij Lazar Gracijan, Ik. t Vrb.(Kv.s.)® Evgen in Mak. tt Tomaž (Kv.p ) t Demet,(Kv.s. 4. adv. Viktorija tt Adnm in F.va Božič, R. G. Štefan, m. Q Jan. Evangelist t Ned. otroci Tomož Kan. N.po b. Evgen Silvester, o. PRALNI PRAŽEK EVO PKALNS PRAŠEK Kakor v tistih lepih časih Notranje gorico, 2G. dec. 1044. Na Štefanovo so nas naši fantje domobranci presenetili s prav lejio prireditvijo. Domači Gasilski dom. ki je po odhodu aavojske vojske ostal le Se hlev, so domobranci spremenili zopet v prav lepo dvorano, napravili nov oder in vso le|>o okrasili z našimi narodnimi orna-menti. Pripravili so lepo Finžgarjevo igro »Naša kri«. Dvorana je bila nabito polna in mnogo jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostol-a. lf»ro bodo zalo ponovili na Silvestrovo, da bodo prišli vsi do res lepega razvedrila. Radovedni smo bili, kako se bodo fantje odrezali, ko že toliko časa niso bili na odru in jim (»re pač bolj gladko puška in mitraljez. Priznati moramo, da smo bili vsi zelo zadovoljni, ker so fantje res lepo napravili. Nikjer ni bilo čutiti nikake zadrege, vse je šlo gladko, in kar nam na deželi najbolj ugaja, v lepem domačem blagoglasju. vero srečni ljudje zdeli sovražni ln so jih hoteli narediti nesrečne s tem, da so začeli rušili vero in so zaletavati v božji zakon. Vera jo temelj večno in časno sreče. Kdor oprl na vero išče svoj zadnji cilj, ta bo gotovo srečen tudi v zemskein življenju. Srco so vernemu človeku sprosti v veselju in zadovoljstvu, ker čuti, da služi Njemu, ki vse uravnava v večno zadovoljstvo. Tudi narodno blagostanje raste iz življenja, ki jo usmerjeno v večnost. Staro loto se umika v pozabijo-nje in pripravlja prostor prihod-njosti. Ko prestopamo prag časa, je najvažnejše lo: kako bomo živeli v tem letu, da ga bomo najbolje izrabili v svoj zadnji cilj, h kateremu težimo. Na temelju dejavne vere naj gradi vsak posameznik svojo srečo in kot del narodno skupnosti mora vsak graditi tudi narodu srečno bodočnost. Blagoslova božjega Deteta Jezusa bomo pri tem delu močno potrebovali. Prosili ga bomo, naj utrdi korenino naše vere med narodom to leto še prav posebno zato, da bomo mogli kljubovati vsem poizkusom nevere, ki prihaja med nas organizirana, s potlporo satanovo. Temu naj bo posvečena molitev prvega tedna v Novem letu. Našitn fantom domobrancem in sodelujočim dekletom čestitamo k tako lepemu uspehu in želimo, da hi jih še večkrat videli na našem domaČem odru. NovoIc&e:^ m:s!i Ko stopamo v novo leto, je noča dolaiost, da nesemo s sabo vsa spoznanja iz preteklosti, vse bridke izkušnje zadnjih let, in se borimo še naprej nc-odjisnljivo v boju, ki~ smo ga začeli. Predvsem bomo nesli v novo Ict6 spoznanje, ki nam prešinja vsega duha in se nam je zajedlo v meso in kri — spoznanje o komunizmu. To spoznamo je prišlo v nas šele zadnja leta, ko nas je komunizem s silnimi udarci zdramil iz drcmotnejia stanja. Bila jc velika krivda naše preteklosti, da nismo spoznali črva, ki je glodal naše narodno lu-lo, da smo omalovaževali temne sile, ki so ®c zbirale za smrtni udar naiemu narodu. Kaj vse smo gledali včasih v številnih pojavih komunizma, samo prave nevarnosti nismo spoznalil O komunizmu med delavstvom smo včasih mislili, da je to le strokovničarsko gibanje za izboljšanje delovnih pogojev. Ob komunizmu med dijaštvora se je marsikdo tolažil, da je to le trenutno razgrajanje objestne mladine. O kulturnem boljiie-vi.-.mu smo iz večine menili, da je to le nov stil v umetnosti, nov, socialni realizem. Le malokdo je 6poznnl resnico o teh pojavih in se je zavedal, da je za njimi načrtno, vztrajno delo demonskih rušilnih sil. Komuizem, tega se danes jasno zavedamo, ni samo politično gibanje, ne le neka slučajna idejna usmerjenost duhov, tudi ni to le modno raz-pojoženje množic, ki pride in premine. Bistvo komunizma je veliko globlje. Tu gre za sklenjen svetovni nazor, ki je v osnovah usmerjen proti vsakršnemu ide-Iizmu. Gre za celotno zamisel o uničenju vsega dosedanjega in o graditvi komunistične utopije na ruševinah preteklo-klosti. Pri komunizmu gre, kot jc dejal Lenin, za »zagrizeno borbo, krvavo in brez krvi, nasilno in mirno, vojaško in gospodarsko, vzgojno in upravno — proti silam in izročilom stare dražbe.« Skratka, gre nam za to, d a bomo obstali oli propadli v krvi komunistične revolucije. O vsem tem ne govorimo, da bi si ustvarjali kakšna nova spoznanja. Hvala Bogu, minil je čas, ko je bilo treba ljudem še jasniti pojme o teh stvareh. O tem govorimo, da bi imeli ves čas pred očmi nevarnost, ki nain preti, in bi za odstranitev te nevarnosti koncentrirali vse razpoložljive sile. Slovenski narod je nevarnost že spo-il in iz njegovega spoznanja j^ nastalo domobranstvo, vojska, ki brani naiše najdražje svetinje. Zavest o velikem pomenu našega domobranstva jo druga pomembna misel, s katero moramo iti v novo leto. Domobranstvo nas je rešilo, zato mu bo veljala zmeraj naša hvaležnost in podpora vsega naroda. A prav tako, kakor se komunisti ne bore samo z orožjem, prav tako mi n« bomo mogli njihove borbe ustaviti samo na vojaški fronti. Potrebna nam je tudi ideja. Še več. Moč in udarnost naše vojske mora temeljiti na trdni idejni podlagi. Nasproti komunističnemu pogubne-svetovnemu nazoru moramo posta- znal mu viti svoje zdrave krščanske ideje, ki no zmeraj reševale slovenski narod. In končno vemo tudi, da delo proti komunizmu ne sme biti samo negativno, da ne smemo gledati samo, kako bi pregnali komunizem, marveč moramo postaviti svoj lasten pozitiven program. To je program popolnega idejnega izči-ščenja, pristanka na krščansko resrnco, in iz tega izvirajoča globoka moralna obnova, ki bo morala biti temelj naši narodni, socialni, kulturni in gospodarski obnovi. Bodočnost nam bo prinesla rešitev in bo naše narodno telo ozdravila kuge komunizma ter odpravila vsakršne dispozicije za to kugo samo takrat, če bomo izpolnili vse pogoje za izvedbo resničnega preroda. m Roc molitve Vsakdo je dolžan uporabiti oo«, Id je u nje sposoben. Eno sredstvo pa moremo in smo dolžni val uporabljati — molitev. Molitev, da bi »e Bog človeštva usmilil, da bi dal ljudem milost pravega spoznanja; spoznanja, da človek brez Boga ne more živeti kot človek. Moliti bi morali v»L Zato moramo moliti zlasti tudi za vse one, kl ne molijo. In obljubimo to noč: Vedno bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo Kristusovo kraljestvo re« zavladalo po vseh naših družinah, v vsem narodu, da bomo vsi združeni v pravem spoznanju Boga in Njegove volje. Mnogo družin se je ie prijavilo svojemu župniku, katero uro bodo v Silve^ strovi noči doma molili. Če se katera družina še ni prijavila, naj stori to po možnosti še danes. Pa tudi družine, ki se ne prijavijo župniku, se morejo pridružiti tej skupni molitvi slovenskih družin. Eno ceilo uro v silvestrovi noči — katero koli od 6 zvečer do 6 zjutraj — naj premolijo doma skupno v družini. Najlepše izpolnijo uro, če molijo vse tri dele rožnega venca In še litanije Matere božje ali Srca Jezusovega ali Imena Jezusovega. Pazite, čujte in molite! Zakaj ne veste, kdaj pride čas.(Sv. Marko, 13, 33.) NOVI GROBOVI -f- Jakob Marega. Po daljšem boleha-niu je za vedno zatisnil oči g. Jakob Marega, železničar v jiokoju. Dragega očeta bodo pospremili na zadnji poti na Novo leto ob četrt na 10 dopoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. + Frane Cotič. Po mučnem trpljenju je izdihnil g. Franc Cotič, zvaničnik dri železnic v pokoju. Pogreb bo v ponede-ljek ob tri četrt na 9 dopoldne iz kapele sv. Joeefa na Žalah. + Frane Amf. V 86. letu starosti je umrl g. Franc Amf iz Ljubljane. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob tri četrt na 11 dopoldne iz kapele sv. Antona na Žalah. Naj rajni počivajo r mlrn, vsem njihovim dragim naše iskreno soialjol Za Socialno pomoč Za Socialno pomoč eo darovali: Uslužbenci tvrdke J. C. Mayer, Ljubljana, 3000 lir; 27. četa Slovenskih domobrancev v Grosupljem 3160 lir; 44. četa nI. 9; Plat Pepca, Vrhovčeva 1; Podržaj To- Slovenskih domobrancev v Rovtah 1210 lir. režija. Orle 28; Urbane Stanko, skladiščnik J Vsem darovalcem iskrena zahvala, pri Flgovcus Berava Marija, RimBka 17; I Skufca Frauc, Totrarkova ulica; Justin, Jad- | u u ranska ulica: Lavri«. trgovina usnja; Dobevo F Mnogi M I« ■poiteraM nasvete, U Edo, Detolova 3; Staro Alojzij, Bleiweisova f| sc prfobčujejo dnevno T časopisih h> SO V ponižni, vdani molitvf ie človek najbolj približa tvojemu Stvarniku — vsemogočnemu Bogu Božje bližine, božje pomoči potrebujemo danes bolj, kakor jo je človeštvo kdajkoli potrebovalo. Zato bomo letos Silvestrovo noč posvetili molitvi. Družine vaega naroda •• bodo v molitvi vrstile uro za uro to pomembno noč, ko se s hvaležnostjo oziramo nazaj v preteklo leto ter se zahvaljujemo, da nas ie Bog obvaroval še večjega zla, ko s trepetajočim srcem gledamo v novo leto ter prosimo, da bi v tem letu vodil Bog usodo naših družin, našega naroda in vsega človeštva Živimo v velikih časih, v časih, ko te odloča usoda človeštva za stoletja. Proti božjim načrtom, ki so vedno najboljši za vse ljudi, ee upira človek s svojim razumom in s svojo svobodno voljo, ki mu ju je dal Stvarnik sam kot nedosegljivo prednost nad vsemi drugimi zemskimi bitji. Te božje darove izrablja človek v svojem napuhu proti volji božji, proti svoji lastni naravi in v svojo pogubo. Vsi, ki hočemo biti otroci božji, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da preprečimo samovoljo izprijenega človeštva ter da uveljavimo v človeški družbi zopet voljo božjo. Različna so pota in sredstva, ki vodijo k temu cilju. Vpoklicankam delovne službe Vse, ki so prejele poziv na obvezno delovno službo od Delovnega urada v Ljubi juni za 5. I. 1945, naj se javijo na delo šele 8. 1. 1945 ob ? v šentjakobski šoli v Ljubljani. Narodni pionirji pišejo V zvezni pisarni narodnih pionirjev. Kolodvorska 22, naj dvignejo pošto: Voduiok, T red jamska 36; 2ulj Angela, Kudnlk 1; Zore Lojzka, gostilna Figovec; Slražišar Julija-na. Hrenova 17; Jože Bogotaj, Florjanska Ul Horvate«, Cista dveh cesarjov 283; Lojzka Beree, Prešcruova 4; Cuk Nežika, Ljubljanska 33: Gregorič Bonom, Prešernova 5; Smre-lar Vida, Hrenova 19; Grubar Janez, Petru-tkova costa 25; Justin Bogomir, Jadranska; K ar lin Marjan, Beethovnova 15; Mlinar Marija, Dunajska 1; Strumbel Jože, Knezov stradon; Zapušok Kristina, Fot na Rakovo jelšo 54; Zbogar Olga, Cesta VII, št 11: Resmao, Knezova 59; Jožica Virant, Aplho-■va 13; Zajo Magdalena; Tasler Marija, Sv. Petra cesta 3: Tomšič Frančiška, Zarnikova Po bliskov« gr« vseli šivih dan, kdor ga je zamudil, ves trud zaman. (Župančič). _ i—, — ^ r- — M-™«—il-«—- Koledar: Nedelja, ti. r rudna: BoM»na nedelja; Silvester I., papež; Melanlja. sveta iena. Berilo: Gal. 4. 1-T. EvangoUj: Lk J, »8-40. Ponedeljek, 1. prosinca: Novo leto, obrezovanje Gospodovo; Odilo, opat; zapovedan praznik. Berilo: Tlt S, 11-15. Evangeliji Lk J, n. Torek, I. prosinea: Ime Jezna; Makarlj, opat; Štefanija, devica; Adelard, opat. Operno gledališče: O p e r a t »Cllvla«. Ob 18. Izven. »Princeska ln »maj«. Ob 15.30. Mlad. pred. Drini »Poslednji može. Ob 15.». Izven, »Poslednji mož«. Ob 18. Izven. Kino Matica: »Usodno naključje« ob 19, 14, 1« ln 18. Kino Union: »Takšno Je bilo moje življenje« ob 10. 14. 16 in 18. Kina Sloga; »Mlada aren« ob 10, 14, 16 ln 1*. Lekarniška služba: Koiai tlnlbo Imajo lekarae: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohlno dod.. Rimska ccsta 31; v ponedeljek: mr. Leu-•tek, Rosljeva cesta 1; mr. Bahoveo, Kon-grosnl trg 12; mr. Komotar, Vi6, Tržaška očeta; v torek: dr. Pioooll, Dunajska oesta 6; mr. Hočevar, Colovška cesta; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Zdravniška služba: Nedeljsko zdravniško dežurno služb« bo opravljal mestni zdravnik dr. Igličar Vinko, Ljnbljana, Tržaška 14, tel. » 89. 2)A&$Jte novice 52; Lei>fa Rudi, Knezova 18; Mavrin Leopold, f Cerkvena 5; Rozika Kocjan, Apihova 34: i Čebela Vida, Beethovnova 15; Malgaj Alojzij, Knezova 59; Kravcar Nikolaj, Tržaška 81; Leban Franc, Valjavčeva 19; Drmlc Frančiška, Rož. dolina. Cesta VII. St. 19; Fingust Roman, Nove JarSo 34; Frbežar Jože, Cesta na Brdo 20; Wober Stanka, Gregorčičeva 12: Dariš Avgusta, Livada 1; Martinka Ban, Smsrtlnska; Benje Frano, Nove JarS« 71: Jelačla Jo41oa. Rudnik 58; Gučar Ivan. Poljanska 54; Karlln Marjan; Kafal Angelca, ClrU Metodova 84 (paket); Blatnik Ignaeli. Blatnik Jote. Benje Frane, Basln, Berak Marija. Brenči« Stani, Brenči« Cecilija, Drnič Frančiška, DarM Avgusta, Debovc Edo, Deian Marija, Florjančl« Ivanka, Fingust Roman, Gregorič Benan, Gačnlk Ana, Orabar Frančiška, Grubar Jano*, Grubar Marija, Jakopič Andrej, Rupert Jelovšok, Juatin, Jereb Štefan, Jakulin Miel, Hamrla Poldl, Hočevar Joroa, Štefka Hrvatec, Kmet-ika posojilnica, Kešal Vincencija, Kravcar Nikolaj, Ančka Kucer, dr. Viljem Krejčl, L-ipAa Rudi, Lcbon Frano, Lampert Andrej, Lakner Katarina, Malgaj Alojzij, Mevlje Ivana, Oblak Marijn. Marjeta Petrlč, Elizabeta Pozzetto, Peterka Jarmila, Polane Ma-Tija, Potrebuješ Alojzij, Reven Micl, Res-man, Wober Stanka, Podržaj Terezija, Praš-nikar Alojzija, Potrebuješ Francka, Srobort. Marija, Smrokar Vida, Snoj Frančiška, Sre-bot Frane, Sugmoister Jože, Štelo Marija, Supan Ana, Strumbel Jože, Sočnik Jože, Sturiišar Julijnna, Storn Miro, Trček Frančiška, Virant Jožica, Vodušok, Žužek Jože, Zapušok Kristina. Obvestila Prevoda Delitev testenin, loče in moke za deccmber Ljubljanski potrošniki projmejo od 4. do 1«. januarja 1945 pri svojih stalnih trgovcih 5*1 g testenin, 50« g leče ln 10(0 g moke za testenine na odrezke »a riž-testenine i datumi od 11. do 31. decembra. Trgovci, ki nimajo dovoljnlb. zalog, dvignejo nakazila J. In 3. Januarja 1945. Zbrano odrezke predložijo Prevodu, Gosposka nli-ea 13-1, soba št. 10, trgovoi z začetnico A—L r pot«\ dne 12. januarja, v soboto, dne 13. Januarja pa ostali. Delitev vermuta m BHBodnlke se vrši dno 2. ln ». Januarja •d 8 do 12 tn od 14 do 18 pri istih razdelje-ralcth ln pod Istimi pogoji kot v dnoh pred božičem (gl. objavo »Prevoda« z dne 17. doc. 1944). Delitev čebule Od 1. do 5. Januarja dobijo potrošniki na •drezek S družinske nakaznice B, izdano od Mostnega preskrbovalnega nrada t Ljubljani (modri tisk), po 0.75 kg čebule. Prodajna cona: 17 lir za kg. Veljavnost živilskih nakaznic Opozarjamo vso imetnike živil, nakaznic, da late vseloj izrabijo v mesecu, »a katerega je živil nakaznica Izdana. Zamudnikom zapadlih živil, nakaznio Prevod naknadno no bo potrjeval S tem obveščamo tudi trgovce, da naj no pošiljajo v takih zadevah strank na Trovod. Nakaznica za mladino 10—18 let zunaj bloka Mladina od 10 do 18 let starosti. M prebiva zunaj bloka in je prejela dodatno «-, i\n\rn T« mnflfto oktonor- V)lAKO DHKUiUiuv ------ -- december od Mestnem preskrbovalnega urada v Ljubljani, naj te nakaznice čuva, Mr Z nanj v prihodnjih dneh objavljena naknadna delitev orehov. sneli ▼ stanovanjih notranja okna ia jih spravili na varna mest« t klett ali sobah za omare itd. Priporočamo, da to ■ v lastnem Interesa storit« vsi čimprej«, d« n« bo prepozno. I Bražlissfta praffha bo na razpolago v vseh knjigarnah, papirnicah in mnogih drugih trgovinah in trafikah že koncem prvega tedna v januarja. Segajte po njej! Škofova pridiga na Silvestrov večer. Prevzvišeni gospod škol dr. Gregorij liožiuan bo hnel danes, v nedeljo na Silvestrov večer ob 16 (ob 4 pop.) v stolnici pridigo. Po pridigi bodo slovesne litanije in zahvalna pesem v zahvalo za božje varstvo in za vse božje darove v preteklem letu. Škofijski ordluarlat — Dobrodelna pisar, na, Poljanska costa 6, »poroča: Po dogovoru s Pokrajinskim podpornim odborom so vse mesečno podpore za podpirance lz Ljubljane pri Škofijski dobrodelni pisarni ukinjene. Vsi ti podpiranoi naj so za Isto podporo obračajo odslej na Ljubljanski podporni odbor, Frančiškanska ulica 6-1. Prispevki Vln-cencijevim ln Ellzabetnlm konferencam, podpore dijakom ln zavodom ter podpore v Izrednih primerih so pn bodo tudi ie naprej izplačevale eoako, kakor doslej. Prav tako ostane glede bsguncev vse neizpromenjeno. Dijaki in zavodi, kl 6e niso dvignili podporo za moseo deoembor, naj se oglnsijo takoj po novom letu. Tudi vsi oni podpiranoi Iz Ljubljane, kl Se niso dvignili podpore za decombor, lahko to še dvlgnojo tekom Januarja. Januarska duhovna obnova ia akademska Izobražene icne je zaradi praznika Prestavljena za en tedon ter bo v petek, dne 12. januarja, ob 6 zvečer ln naslednje jutro ob 7 v uršullnski kapeli. V počastitev spomina blagopokojnega Mihaela Kavka je kogljaškl klub »Tonček« daroval 300 Ur za revno obrtnike v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevl ullol. Častilce sv. Rošnjega Telesa opozarjamo na pobožnost v čnat najsvetejšemu Zakramentu, kl bo v četrtek, 4. Januarja, ob pol sodmlh zjutraj v uršultnskl cerkvi. Najprej bo kratek govor, potem pa sv. maša z blagoslovom za živo ln rajno člane bratovščine sv. Rešnjpga Tel ena. Udeložencl Imajo ta dan popolni odpustek. Prijatelji Jaslic! Zasebnike, k 1 so si postavili lepo Jaslleo, umotnlke, pa tudi vsa predstojništva cerkva ter javnih ln zasebnih kapol vljudno prosim, naj dado letos fotografirat svoje jaslice. Prav posebno naj store tako noSi deželanl s svojimi kmečkimi jaslicami, četudi so šo tako proprostel Vso skupaj pa naprošam, naj ml odstopijo (ov. proti povračilu stroškov) po eno sliko v znanstveno uporabo! Celotno nabrano gradivo se uvrsti pozneje v posobno zbirko Etnografskega muzeja v Ljubljani. — Rok za dostavo slik nI določen, priporočam pa se zanje vsaj do konca januarja 19451 — Slika bo lep spomin za Vas. zanimiv dokument zanamcem — ln dobrodošel prispevek za narodopisno delo o jaslicahl — Prof. Miklavž Kuret, Zarnikova nI. 16, Ljubljana. Nov šss zatemnitve od 1.1. do 1.1. velja od 17.25 do 7.20 , KREMA ZA MEDICINSKI BRITJE-SnAMPOO ZOBNI PRAŠEK IN DRUQA KOZMETIČNA 5RED5TUA VAN ^K&.coJP; Za učiteljice bo mesečna duhovna obnova v četrtek pred prvim petkom, dne 4. januarja, ob pol 18 v samostanski kapeli pri ur, šullnkah, Vae učiteljice iskreno vabljeno. Začetek pouka na mestn4h strokovno nadaljevalnih šolah po božlinih počitnicah bo 9. januarja po dnevih ln urnikih, kl veljajo za posamezne šole. Tako nekatere šole pri-čno a poukom takoj v torek, 9. januarja, drugo pa seveda šele na dneve po urniku, povsod pa v dosedanjih prostorih. Srečno novo leto želi vsem svojim prijateljem Mladinska založba knjigarna, filatelija, papirnica LJUBLJANA Stari trg SO Drsanje na tivolskem rlbnlkn je naj. strožje prepovedano ter mestna občina na provzoma niti najmanjše odgovornosti zt zdravje in življenje drsalcev. Lod je namreč neenakomerno debel ter na več krajih nevaren za drsalce. Prosimo starše, naj va, rujojo svoje otroke tor mladino opominjajo prod nevarnim drsanjom na tivolskem ribniku. DanaSnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo, da se jih cenj. naročniki poslnžijo in pravočasno poravnajo naročnino! Vse brezplačne tramvajske vozovnice odpravljene. Upravni avet Maloželoznlške drut. be jo sklenil, da za leto 1915. ne bo Izdal nobenih brezplačnih vozovnic, hkrati je p« s 1. januarjem ukinil vse brezplačne vožnjs razen za ranjence In invalide nemSke obn-rožono sile. Slovenskega domobranstva ia policije. Ta sklep je odobril 21. decembri gospod prezident. Cenj naročnike »Slov. koledarja* vljudno prosimo, naj koledar dvignejo v upravi do 10. januarja. Duhovni koledarček »Knjlžte« Izide 8. ja. nuarja. Naslodnja knjižica bo razprava o sovraštvu. Od 1. januarja dalje je oena vsake rs- kovniške knjižice 3 liro, letna naročnina pa 20 lir. Uprava. Dr. Bogomil Roš specialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira od 1 do 3 Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/11. Sveta mesna pita za perutnino ln preftlja je teden na razpolago vsako popoldn« od I do 4 pri malih gospodarjih na Gallusa, vem nabrežju 33. O življenju in smrti v ljubljanskih farah v L 1944 bom« zaradi pomanjkanja prostora poročali v prvem tednu novega leta. Vse dijake, dijakinje opozarjamo na ln-atrakcije srednješolskih predmetov ln tu.ih jezikov. Vpisovanje dnevno: Specialne Instrukelje, Kongresni trg ML Srednješolos-lke, kl se želijo livetbatl t strojepisju, opozarjamo na nove tečaje, ki pričenjajo po Novem letu 3., 4., 5. ln 7. januarja. Praktično znanje, vsakomur koristno. — Učne ure dogovorno po želji. — Informacijo dnovno, prospekti: Trgovsko učii lišče »Christofov nčnl zavod«, Domobranska 15. 8REONO ln VESELO NOVO LETO želiva vsem cenjeuim odjemalcem, prijateljem in znanccm manufohtDPa Jeiočnlh R Simončlč LJUBLJANA — Pred škofijo štev. 13 SREČNO ln VESELO 1945. LETO - telita vsem svojim oenjenim odjemalcem in 6» še nadalje toplo priporočata brala LOGA». urerla LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO feT. 15 TelefoD 44-32 Novi strojepisni tečaji pričenjajo po No vom letu dne 3., 4., 5. in 7. januarja. -Praktično znanje, koristno vsakomur »oda ln v bodoče v zasebaem ali Javnem pokllou — Učne ure dogovorno po želji ebiskoval eov. — Vpisovanje dnevno. Informacije, pro spektl: Trgovsko nčlllšče »Chrlstofov učn zavod«, Domobranska 15. NOVOI Frld. Viljem Faber: NOVO Duhovna rast krščanskega človeka z dopolnilom Krščanski svetniki in svetniee, mistifn teologi in ufitelji duhovnega življenja Napisal Franc Terseglav. 621 strani, eleg. vez. 220,— L. Ljudska knjigarna v Ljubljani Ponk za dijake srednjih In meščanskll šol v »Koropetitoriju«, Mestni trg 17-1. R«' laga, izprašovanje, ponavljanje! Posebni od dolkl za prlvatiste. Informacije dnevno. Formlcol pastlle sa deslmfekdl« ust ln grla dobit« v lekarnah. PISALNE STROJE RAČUNSKE STHOJE RADIO APARATE NALIVNA PERESA REGISTER BLAGAJN GRAMOFONE Itd. hitro, strokovno ta solidno popravlja nj oialna precizna delavnica EVEREST SLI VIS. Prešernova 44. tel. «-»•. Radio aparate, gramofone ali P**«1"^ delo kupuje po najvišji dnovni ceni A. * vačl«, Prešernova 44. Pisalne in računske stroje ter boljša n llvna peresa kupuje po najvišji dnevni cel A. KovaSič, Prešernova 44. Stev. 209 >ST OVENECt, neSfeTJtf, 31. 3eeemT>r« Širim 5 FANTA tU OEKlk anrejmem v službo po Bužič« na kmetijo ~ Ijiibiian«, Sišk«, Voo Bikov« c '6. Hočeval hlapca In DEKLO sprejmem za poljska dola Jo« Uabutk, Fužine pri l.jublj. UOBOTHHN1SKO pk VKTIK antko z malo maturo aprej. niein. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11.388. POMOCNICO gospodinjsko, iz bolita hiši!, srrcjmeni tukaj. K. A. Kreitar. Medvedova 8-L__" DEKLO »n kmečka deta takoj sprejmem. Založnik, Notr. gorice 6t. 7. Brezovica. b KimAlilCO samostojno, Iščem k manjši družini. — Vprašati pri blagajni v butotu Daj-Dam. _ h " iŠrEM DEKLO na kmetijo Gru-den Franc, Zalog 7, p. Škofljica. b § Služba jg ;tžeto "GOSPODIČNI lzutana strojepisja, vil iona pisarniških dol. gre v zuposlttev zu gorko stanovanje. Ponudbe pod šifro »Begunka 11473« na upravo »Slovi nca«. I Stanovanja| 9 _B "STANOVANJE trisobno se zamenja za ennko ali dvosobni). Naslov v upravi »Klovenea« pod 11454, "stanovanje ■ sobo ln kulilnjo z vsemi pritlkllnaml oddam manjši stranki. ki hi biin voljnn nekaj prispevati k popravilu. Vodovodna 75. 6 letalo OPREMLJENO SORO ali prazno iščem. — Pismene ponudbe na nnrnvo »Slov.« pod »Trama sobo«. 11191. I5ŠO Išče sltuirau gospod. Fonudbe na upravo »Slovenca« poil »Tndi suturalijec št. 11.397. ZAKONSKI PAH nilad, ves dan odsoten, Išče s 15. januarjem ali 1. februarjem opromlje-no sobo za Bižigra-dum. Ponudb > na upravo »Slo.onca« pod »Bežigrad 11471«. PRAZNO SOBO ■ posebnim vhodom v bližini Most išče gospodična, ki je ves dan odsotna. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11462. s LEPOSl.OV m »loveusku in tuje tel ostale izvirne kn|lge ID prerode kupuje Jaaei Dolina. Knjigama — Stritarjeva ulica. KNJIGE aiovenske in nemške ter Ljubljanski zvoo in Dom in svet kupuje knjigarna žužek, pre. hod oebotičnika. ZA BOŽI<-Is NOVO LI TO je najlepše darilo knjižica »»Misli u Iju-b.zni«. Dobi se v vseh knjigarnah. KNJIGARNA Hinko Sevur, Stari trg 34, prodni Val. vazor, II. izd. Ljubljanski Zvon, vse letnike. RJUHE. KAPNE razuovrutuo penio — cirnsko in letno, brina r.nstore. tekuče, Dcrrijske, pirotake bo-■umske in linolei preproge tekače, raioa oioška, ženska in otro tka oblačila kapi vsa ko količioo in pjača Jobro Hinko Privšek 1 jubljaaa. Gradišče 7 naspr dram. gledališča ELEK. LIKALNIK dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjen t 11280. (k KUPIMO 2 gumi dire. nosil, nost 4 do 5 ton; 1 betonski mešalec; 1 trl-cikclj, nosilnost 300 do 400 kg; 2 elektromotorja 7 do 10 HP — vse t novem aH rabljenem stanju. — Pismene ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro plačamo« — 11043. (k ŽENSKE ČEVLJE gornji del suknjen, znotraj volna, kupim ali dam protivrednost. — Ponudbo na upr. »Slovenca« pod olenjoo« št. 11.402. O POSOJILIH doluto informacije v Ljubljani, Beethovnova ul. 15/11, pri »Jugo-Krodit«. VEČJE PODJETJE v Ljubljani za zelo dolgo v naprej zaposleno Išče po možnosti trg. naobraže-noga družabnika z 250.000 lirami. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stalen zaslužek brez rizike 11435«. d upi »Di PREPROGO manjšo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Perzijska preproga« 6t. 11.401. RJUHE kapne in drugo posteljno perilo kupi vaako množino Hinko Privšek, Oradi-šče 7. JEDILNE SERVISE kavine servis«, skodelico, krožnike, kozarce kupuje stalno Hinko Prlvšok, Gradišče 7. DAMSKE PLA8CE zimske, v modernih barvah, samo dobro ohranjen«, kupi Hinko Privšek, Gradišče 7. FROTinKE brisačo, kuhinjske brlsalks kupi vRako množino Hinko Privšek. Gradišče 7. SMUČARSKE HLAČE moške, temnomodro, in damske gojzerje št. 40 kupim, delno tudi zamenjam. Po-dobnlkar Leopold — Ljubljana, Levstikova 22. podpritličje. KRZNEN PLASC dobro ohranjen, temno siv ali temno rjav damski kupim ali zamonjam. Ponudbo n* npr. »Slov.« pod »Lep plašč« St. 11.336. PREPROGO plrotsko, šarajpvsko ali drugačno kupim. Ponndbe na upravo »Slovenca« pod »Preproga« št. 11.347. KUPIM staro žlmnleo na vzmeti s pristno ži. mo; zavese za tri okna, dolgo ln Široke; nekaj m platna, blago za siv damski kostim (volna!); pernato puh blazino; blago za kauč ln kopalno banjo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »BlA. go 11165«. k PISALNI STROJ kupi Kos, Bohoričeva ul. 5. k SODE pločevinaste, karbid In vreče kupimo po najvišji ceni. Merkur, Puharjeva 6. k RADIO APARATE novodošle, prodaja Hinko PrivSek, Gra d išče 7. NOV RADIO petcevni, najnovejši inodel ln električni gramofon, zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11410. 1 KUPIMO več barvastih namiznih prtov, belo ali rjavo kotenino. nekaj prtičev (ser vi o-tov), več kuhinjskih krp, namizno porcelanasto in stekleno posodo, jedilni pribor, 4—5 večjih Ion cev (ca 16 litrovl). večje kožice, pekač« ln sklede za pomivanje posode, vrv za perilo, raesoreznlco, 4 kuhinjske tehtenl-ce in uro budilko (lično). Vse dobro ohranjeno. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Gospodinj stvo 11464«. KUPIM sobno preprogo, ve-lllvOHt 3.75 krat 4, novo ali malo rabljeno. Ponudbe na upr, »Slovenca« pod šifro »Adrla 11482«. KUPIM rabljene ua prodaj. Naslov v upi Slov.« pod 4t. 11192 OTROŠKI PLAŠČ nov zimski,, za 3 do 4 letnegu lantka prodani oziroma zamenjam. — Naslov v upravi »Sloveoca« pod št. 11175. ČRNO ZIM. SUKNJO malo nošeno, krušno predpredvojno blago, krzneni ovratnik, za srednjo postavo, primerno za duhovnika, prodam. Poizvedbo v npr. »Slovenca« pod >10.000« št. 11.335. CLASIMA lladio aparate, aove, rabljene. gramofone, liurmuuike iSeandulii«, klavirske. diotonične, kroiuaitčne Harmonike, gosli, cilre. kitare, giasovtrje, pianme, lamburice itd. kupi in prevzuine v komisijsko prodajo Hinko 1'rivfek. Ljubljana — Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališč«. TAMI.IJRASKI INSTRUMENTARI1 zn kompleten tambn-raški orkester in posamezne komade kuni. ilafa dobro — llinko 'rlvšek. Ljubljana — Gradišče 7. nasproti tiranskega gledališča. KLAVIRSKO HARMONIKO popolnoma novo, na 120 basov, prodam. Krasen komad, ki Vam nudi dobro nu. ložitov denarja. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 11.400. MODEL za enouadstr. hišo proda Hinko Privšek. Gradišče 7. ELEKTR. RESO kuhaiuik in liknlnik proda Hinko Privšek, Grudišče 7. ŽELEZ. POSTELJO in posteljne omarice t marmorno ploščo proda lliuko Privšek, Gradišče 7. Zimske SUKNJE moške, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. VOLNENO SUKNO predvojno, modro, primerno za smučarske drese — proda Hinko PrivSek, Gradišče 7. MOŠKE OBLEKE ra/.no barve proda j Hinko Privšek, Gradišče 7. PREPROGO bosansko, proda nin-ko PrivSek, Gradile 7. KRZNENE DOE ovraluike in mufe — proda HinKO Prlvšok, Gradišče 7. POSTELJNE VLOŽKE mrežaste, proda Hinko PrivSek, Gradišče 7. JEDILNI PRIBOR garnitura, krom, ln usojena torbica naprodaj. — Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.398. DOUBTi BLAOO za zimsko suknjo — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. ŽELEZNE SANKE proda Hinko Prlv-Sok, Gradišče 7. SAMOVARJE električno svetll.ike prod« Hinko Privšek, GradiSčo 7. OTROŠKE VOZIČKE za punčke — proda Hinko Privšok. Gradišče!_ KITAJSKI VAZI proda Hinko Privšek, Gradišče 7. ZIMSKO SUKNJO lepo, črno, damski plašč, črn, s knžuho-vlnnstim ovraitnikom prodam ali zamenjam. Snežniška ulica 10, I. nadstr. ČEVLJE krom, dobro ohranjene, št. 40, zamonjam za št. 42—43. Staničeva 8, priti. MOŠKO OBLEKO, za srednjo vitko postavo prodam ali zamenjam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.296. MIST, PODGANE In ščurke zanesljivo pokončate s sirupom, ki ga dobite v dro-gerijl Anton Kane, Židovska ulica 1. KROM OOJZERJE št. 40, zamenjam za protivrednost. Predvojna izdelava. — Društvena 6, (Vod-mat). 1 NOVO LEICO najnovejši modol ln električni gramofoa prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11431. ZA GUMI D1RO kompletna kolesa z gumo in prodni« In zadnje osi ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. 1 MOŠKO OBLEKO sivo, lopo v najboljšem stanju, prima predvojno blago, čista Volna, prodam. Florljnnska ulica 13, III. nadstr., desno, zadnja vrata. 1 OBLEKO za fanta 12—16 let starega, plavo, predvojno blngo, prodam ali zamenjam. Tcr-glav, Gorupova 4. POVRŠNIK fin, temnosiv maren-go, s plišasto podlogo, predvojno blago, čista volna, prodam. Florijanska 13, III. nadstr. desno, zadnja vrata. 1 BEL PRT platnen s Široko čipko in prtlčki. prodam in zamonjam lonec za mast za 20 kilogrnmov. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11457. ČEVLJE nizke ženske St. 38 In moške št. 43 ter pla-šček za 5 do 6 letno punčko ugodno zamonjam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.382. DAMSKI PLASC %, krasen, rjav pliS s krznenim ovratnikom prodam nll zamenjam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.388. GOJZERICE št. 42, skoraj nove, gumijast® škornje št. 42 prodam ali zamenjam. Snežniška ulica 10, I. nadstr. MOŠKO KOLO znamke Viktorija — brez pnevmatike — dobro . ohranjeno — prodam. Florijanska 32, piitllčje. DVE POSODI za mast. emajliranl novi, h 35 1, In novo žepno uro r, verižico prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.365. DAMSKE SNEŽ1CE nove, št. 39. zamenjam za gnml-termo-for. Podobni kar Leo. pold, Lovstikova 22. OTROŠKA POSTELJICA nova, naprodaj. Poizve se v mizarski delavnici Artnak Josip. Jonkova nI. 7. BLAOO (kočevsko) več komadov za moško obleko, damski kostum, za moSkl In dniriHkl plnšč zelo poceni naprodaj. Na. slov v ltprnvl »Slo-vonen« pod St. 11432. ŠKORNJE St. 42, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11459. VOLNENO BLAOO damsko, 2 In pol motri za plaSč al! kostim, zamenjam. — Brezovar, Sv. Petra costa 71. 1 PRODAM pletene nogavic«, rokavice, jopic«. otro-Ske hlačko in drutro. Nnslov v upr. »Slovenca« pod 11466. 1 CRN PLASC topel zimski in kostum za srednjo postavo, moške rjnve nizke čevlje St. 39 In dvoje otroških hlačk z nogavičkami (Perlgam fros), prodam aH zamenjam. Naslov v unr, »Slovenca« pod 11467. j Posestva ZEMLJIŠČE 1—8000 m« kupim na periferiji Ljubljane. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »V< KOLESA _ VOZILA Muika, ilauuk«. otru tka. tricikije «« otro ke. otroike ^lutioke in iportoc vozičke kn|n iu plača dobro Hin ko Privtek Gradišč« !, nasproti dramskega gledališč«. k MALI AVTOMOBIL trleikelj ln trlcikel.i z diro proda lliuko Privšek, Gradišče 7. KOLESI damsko ln moško, v najboljšem stanju ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva it. 8. ___ TRIC1KELJ rabljen, tudi brez gume. kupim. Conj. ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Tricikel.l 11448«. k novo žeto* želi vnem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Rcmcevič trgovina x usnjem LJUB JANA - PUHARJEVA 3 GLASBILA gosli, čelo, citre, bisernico, maudolino, harmonike, Iclavirsko, diatonlčne in kroma-tlčne, gramofon« — proda Hinko Privšek. Gradišč« 7. GRAMOFON His M aster'« Vole«, salonski — primeren tudi za gostilno. Fl-kus, sobno drevesce, 2vi m visoko, prodam nll zamenjam. SnežniškauLU^Lnadst. i Poizvedbe | ŽENSKI " KLOBUK črn, ' som izgubila v torek, 26. deoemb. Najditelj naj ga odda proti nagriiili v trgovini A Zalokar, Mostni trg 19. DENARNICO s nekaj denarja, dvema malima ključema In kontrolnimi list ki St. 516 sem izgubila. Najditelj se lepo prosi, da odda naslov ali vrn« denarnico v upravi »Slovenca« proti nagradi. 11438 ROKAVICO rjavo, volneno, pleteno scin Izgubila dno 23. dec. od tro-mostovja do Uniona. Pošten najditelj nnj Jo vrne v trgovino Triumf, Miklošičeva št. 12. NAnitnTNIK velik, zelon, z železnimi oporniki je bil ukraden v Kolodvorski ulici 11. Kdor ml pomaga Izslediti tatu, dobi visoko nagrado. — Triumf, Miklošičeva 12. ZGUBILA SEM tmnoinodor plaSč z osebno Izkaznico ln 170 lir na im« Jo-hnnt Antonija. v bližini viškega blo. ka. Prosim poštenega najditelja, nai ga odda na bloku »Vič« proti nagradi. IZGUBILA se je dodatna živilska nakaznica na Ime Boris Accetto. T. D. 28. t. m. Pošten najditelj se naproša, da jo odda ▼ Tavčarjevi uliol 4, I. nadstr., Accctto. ŠPORTNO KOLO kupim, najraje staro brez gum. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Sporlno brez gum 11437«. k MOŠKO KOLO zamenjam za Šivalni stroj. Ponudbe pod: »Pogrczljlv — doplačam« na upravo »Slovenca« 11460. I Siv, stroji \ ŠIVALNI STROJ rabljen, za domačo uporabo, prodam za 6ti00 lir, Tred škofijo 19, (JulkaL_ i Živali g KOZO MLEKARICO — 2V. febr. 45 bo »kotil« ia še molze, Prodam. Miklavčič, Kn tov Itradon. PRAŠIČKA za nadaljno rejo — okrog 40 kg težkega, prodam. Zamenjam gnoj ln nov čeber ta nekaj rope In pese — Fo dogovoru. Rakar v., Smartinska 21. KUPIM KOBILO srednjih let, breja ni Izključena, zamenjam za brejo mlado kravo. Založnik n«. lona, Notr. gorioe 7, p. Brezovica. MLADEGA KONJA (srednjega, Staplra- nega In dobrega za vozit) prodam ali zamenjam za novega. Kovaška u. 5, Drav-IJ^_ i KRAVA slmendolka. 7 mesecev breja, naprodaj. Isto tam se zamenja sojalnl stroj ca novo slamoreznleo na motorni pogon. Štrukelj Mihael. Zapnž-ka e. 8, Ljubljana. KRAVA kt bo drugI« telila če* en mesen. Je naprodaj. GnhrovSek Ludvik, Rtndcneo 5. NAPRODAJ" lep blkes slmondol-ske pasme, 1 loto star. Ižanska s. 180. MiHOR ROBERT mestni tesarski mojster Ljubljana, Devinska ul. 5, telef. 36-47 želi vsem svojim cenjenim naročnikom srečno in mirno novo leto ZBIRKA »SVET« Srečno novo leto želi vsem svojim strenkam Egidij Šušteršič, sobosllkarstvo Delavnica: Salendrova ul. 4, telefon 31-01 Stanovanje: Strossmajerjeva nI. 10 obrt« 11282. reč|n ZEMLJIŠČE 6000 m« prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Uporabno za kar koli« 11.394. DOSMRTNO PRESKRBO ln lepo ravnanje nudim osebi, ki bi prodala hišo po zmerni ceni dobri družini in jI tako Izpolnila gorečo željo po svojem domu. Prevzamem tudi dolg. Za pojasnila javite svoj nnslov na upr. »Slovenca« pod šifro »Do sinrti srečna in preskrbljena« St. 11391. Stroji KONSERVATOR STROJ za vlaganje sočlvja, novi — proda Hinko Privšek, Gradišč« 7. POSNEMALNTK ln moSalnlk nrodam. Osennr, Tomžičova 5, Ljubljana. DVA STROJA vrtalna In stružnica ugodno naprodaj, — Merkur, Puharjeva St 6. 1 Cltajte knjige »Slovenčeve knjižnice« NAZNANJAMO PRE2AL0STN0 VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAS PREDOBRI OČE, STARI OCE IN STRIC, GOSPOD ŽELEZNIČAR V POKOJU TRUPLO PREDRAGEGA POKOJNIKA SPREMIMO K VEČNEMU POČITKU V PONEDELJEK, DNE 1. JANUARJA 1945, OB % 10 DOPOLDNE Z ZAL, KAPELE SV. KRIŠTOFA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 31. DECEMBRA 1944. Srečno in zdravo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Pavel Šimenc vrtnarstvo in paviljon pri 8v. Križu netlifurna Sv. Petra eesta 26. Za vedno me je zapustil v 85. letu moj ljubljeni soprog, oie, Btari oče in tast, gosjxxl Amf Franc Pogreb bo v ponedeljeik, 1. januarja 1915 ob Kil dop. r. Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. decembra 1914. Žalujoča žena i otroci in ostalo sorodstvo. 'ITZmst Po dolgem ln mučnem trpljenju nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in tast, gospod Franc Cotič ivaničnik dri. ieloinie v pok. Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v ponedeljek, 1. jan. 1915, ob dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokop. 1 Sv. Križu. Ljubljana, Gorica, Mnribor, dne 30. decembra 1944. Globoko žalujoči: Elizabeta, lena, sin in hčerke ter ostalo sorodstvo. Vsem, ki ste ob prerant smrti naše nepozabne hčerke tn sestre tako iskreno sočustvovali z nami, vsem, ki ste položili zelenje in cvetje na njeno krsto in ste jo spremili na njeni poti k večnemu počitku, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Prav j>osebno pa se še zahvalimo gospe docentki dr. Boženi Merljakovi, ki je zadnjo dneve in noči z vso skrbjo in tolažbo požrtvovalno lajšala Jožici odhod s tega sveta, ln g. univ. prof. dr. Karlu Lušickemu, ki ji je posvečal vse svoje znanje ln vdano skrb. V Ljubljani, 30. decembra 1944. JOSKO NAJARON S HČERKAMI. 99 6« trgovina b tehničnimi predmeti Gosposvetska 1.16 Telefon 32-88 plačuje vsakovrstne predmete, kovine, stroje, steklenice, pločevinaste sode, tekstilije po naJvISUh dnevnih cenah veftt, da no« jc z« redno zapustil nai narivne dobri mož, odno«no »in, brat, »trie io »rak, gospod Ravnikar Ferdinand ■službene« drž. želrznlra Btl je žrtev bombnega napad« v Salzburgu in začasno tam počiv«. LJnblJana, Dravlje, Smlednik, Jesesice Globoko žalnjočli lena Marica, mati, brntje in sestro — ter ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste nam na kateri koli način stali ob strani ob bolezni in težki izgubi naše drage mame, stare mame itd., gospe E*3ilkcmč Katarine izrekamo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini ter vsem, kt ste drago rajnico spremili na njeni zadnji poti. - Sv. mašo zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 30. decembra 1944. Globoko užaloščeni. Vsem, ki ste nam izrazili bo-žalje ob težki izgubi našega ljubega aoprega, očeta ln deda, gospoda Sumer Jurija viš. godnega svetnika v pok. se najtopleje zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, 3. januarja 1945, ob 8 zjutraj v trnovski cerkvi. Ljubljana, 31. decembra 1914. Žalujoči rodbini Snmer in Strnnjak. »SLOVENEC«, nedelja, 5t. dccemBrn lflt* Stran 6 SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1945 Srečno in uspehov polno novo leto želi in ao priporoča želi svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka Zahvaljujemo se vsem našim cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter jim želimo srečno novo leto 1S45 pooblaščeni graditelj in tesarski mojster L]UBLJANA Telefon št. 20-50 mmm. Zadovoljno in uspehov polno Novo leto želi tvrdka HUGO SKALA B. SIMANDL TRGOVINA Z OVOJNIM PAPIRJEM IN VRECICAMI LJUBLJANA, Kopitarjeva 6/11, ■pri za jCku LJUBLJANA MI RJE 2 Telef. 24-50 Nabrežje 20. septembra 2 Polog tromostovja $tav(>e>f\ih svojim naročnikom, od-jemalcem in prijateljem Srečo, mir in blagoslov v novem letu želi vsem 1945 fyMjana 3!>taqmtovl\4A\o in sztčno Ofiovo icXo Srečno in $6rcvo novo leto pred Skotijo štev. 5 in njena podružnica na Miklošičevi cesti štev. 5 SORTIMENT ZAL02NISTV0 „NASA KNJIGA" PAPIRNICA železnina LJUBLJANA, Zaloška cesta SPECERIJA f » / DELIKATKSA I |-< I ZAJTRKOVALN1CA Lmš i—< > LJUBLJANA, Miklošičeva c. 28 Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem lesarski mojster LJUBLJANA, Devinska 5 — Telefon 36-47 želi vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem SREČNO IN MIRNO NOVO LETO! srečno novo leto SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi c. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost lUml tetmm k™™^ trgovina olja, lakov in barv LJUBLJANA rc-i'.,! i,lil'" tefaar Uiktor LJUBLJANA — GRADIŠČE ŠT. 10 gradbeno podjetje Ljubljana UII., ZJesenkoua ul.2 želi vsem svojim cenj strankam, poslovnim prijateljem in znancem uspeha polno novo leto 1945 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka Blagoslovljeno in mirno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem kleparstvo, vodovodne instalacije, centralne kurjave ter sanitarne opreme trgovina kuriva LJUBLJANA, GLEDALIŠKA 14 LJUBLJANA Slomškova ulica štev. 4 SREČNO NOVO LETO 1945 Srečno in veselo novo teto žoli vsem cen], naročnikom in postom BltiCELJ IVAN LJUBLJANA, Meiweisova cesta 13 — Telefon 33-07 Pleskar, ličar sodo- in črkosllkar ter postilničur v Slepariji vusi na Planinarju na Peči st. 3