14. števifea. Posamezna številka stane 80 vinar i ev. Maribor, tisa 8. sprili 1920. 54. letsiir. List ljudstvu v pouk In zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in- za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na i Opravnišhro „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje »Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh"60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za teserate ee plačuje :od enostopne petitvrste za enkrat K 1'90. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Za osvoboditev vojnih ujetnikov. Poslanec dr. H o h n j e c je pretekli teden v vojnem ministrstvu v Beogradu povprašal o jugoslovanskih vojnih ujetnikih, zlasti o tem, koliko naših ¡vojnih ujetnikov se je že vrnilo iz Italije in koliko jih Se v Italiji čaka rešitve. Zvedel je, -da je v tem letu iz Italije v domovino dospelo naslednje število ujet -nikov: 18. januarja 3188, 27. januarja 2015, 7. iebru-arja 838, 18. lebruarja 1962, 25. februarja 2202, 3. marca 1918, zadnje dni marca 3163 mož. Na vprašanje, koliko naših ujetnikov še vedno ječi v sponah ,tu-jinstva, se je poslancu dalo zagotovilo, da bo ministrstvo takoj potom našega političnega zastopstva v Italiji skušalo zvedeti, broj naših ujetnikov, ki še niso osvobojeni.' Dr. Hohnjec se je tudi večkrat ustme-no in pismeno obrnil na ministra zunanjih poslov dok tor Spalajkoviča naj naša vlada ,zopet z vso energijo stori primerne in potrebne, korake pri italijanski vladi, da vendar' enkrat oprosti vse naše vojne ujetnike ter jih kakor najhitrejše mogoče pošlje v domovino, po kateri tako iskreno hrepenijo. Minister Spalajko-vič je obljubil, da bo takoj ivse stori kar je v njegovih močeh. Obenem ga* je poslanec dr. Hohnjeo opozoril na naše ujetnike v Rusiji, odkoder se že dolgo časa ni vrnil nobeden naš državljan. Cehoslovaški državi se je zadnji čas posrečilo osvoboditi precej -šnje število svojih državljanov iz ruskega ujetništva. Zakaj se to ne bi posrečilo naši državi s pomočjo mednarodnega Rdečega križa? Tudi v tem oziru je minister Spalajkovič obljubil svojo pomoč. Ljudska sodba nad demokrati. Demokrati so stranka liberalne gospode brez ljudstva. To so z vso jasnostjo pokazale jugoslovanski in svetovni javnosti občinske volitve na Hrvatskem. Demokrati so bili- tako tepeni, da so se jim kosti ne samo pokvarile, marveč docela polomile. Kot politični invalidi s polomljeni udi stojijo pred vsem svetom. Kakor vitezi na čilih konjičkih s prešerno jugoslo -vansko perjanico so pred letom prihiteli v Narodno predstavništvo. Zahotelo se jim je boja zoper lastne brate. Izzivali so boj, drugim so ga vsilili. Kjer bi se morala glasiti beseda bratske ljubezni in miru, so in-tonirali bojno pesem. Tisti, ki so bili izzivani, so ta nelepi, skupni domovini zelo škodljivi boj, morali sprejeti. V ta boj so demokrati pritegnili tudi ljud -«Ivo. Začeli so,s Hrvatsko, ker so upali, da bodo na tem bojišču najprej zmagali. Toda Pribičevič je na tem bojnem pozorišču doživel slično razočaranje kakor Hindenburg na francoskem bojišču., Z razbito, liujše nego decimirano četo je pognan z bojnega polja To strahovito ljudsko sodbo so demokrati popolnoma zaslužili. Imenovali so se državotvorni edino 'državo-tvorni Pa so tako delali in vladali, da so državo spravili v resno nevarnost. Sam dr. Smodlaka, ki je po svojem mišljenju tudi demokrat liberalne ba-že. jim je v Narodnem predstavništvu povedal v obraz, da so državo spravili v opasnost meščan&ke vojne. Karkoli so ti „državotvorniki" storili in stvoiUi, je bilo državi in ljudstvu v kvar, njim samim pa v prid. Z- izvoznicami so stvorili milijonarje. Niso do -pustilil dt,' bi ljudstvo imolo korist in dobiček od lastnih pridelkov, ki so se izvažali. Le demokratski prijatelji so bili to sposobni in kompetentni.) Za milijonske zaslužke, ki so jih pridobili s trgovino ljudskih pridelkov, so se skazali svojim dobičkotvorni -kom s tem hvaležne, da so številne tisočake, ki so se med tem razrastli v milijone, oddali za demokratski novinski in volilni fond. Širokim masam so nalagali v isok carinski davek, svoje prijatelje* pa so oproščali od Tiarine. Skoda, ki jo je stem pretrpela država, «naša več kakor 100 milijonov. Sedanji trgovski mini-ter stari Ribarac je napovedal obsežna razkritja. Ko j<* prejšnji trgovinski minister, slovenski demokrat dr. Ivramer hotel braniti postopanje demokratske vlade, mu je Ribarac v zbornici odgovoril da bodo takšne -reči prišle na dan, da bo nazadnje dr. Kramerju kopa ostala pusta, to pomeni po srbski prislovici, da bo izgubil politično glavo. Na zastavi, pod katero je demokratično-socija-listična vlada krmarila državni voz, blesti kot naj - f «namenitejši znak korupcij . Njej so jo pridružila nje- ) na sestra. Omeniti hočemo samo ono veliko goljufijo, S ki jo je prejšnja vlada izvršila na ljudskem premo- j *enju z odvzetjem 20% denarne imovine ob priliki markiranja avstrijskih kron. Ker so bile državne blagajne prazne, je si vlada iz zadrege pomagala s tem, da je denar vzela tam, kjer ga je še bilo, iz žepov ljudstva. Kot razlog je navedla to, češ, da je v obtoku preveliko denarnega novca in da je torej množino novca treba zmanjšati. Tako se je izrazil finančni minister dr. Veljkovič v Beogradu, tako je modroval liberalni Žerjav v Ljubljani. Mi pa vlada nikdar izjavila, da smatra odvzeto petino ljudskega denarnega imetka kot prisilno državno posojilo, ki ga bo obre -stovala in v gotovem roku vrnila. Se le sedanja vlada, v kateri je tudi naša stranka, je storila, konec temu goljufivnemu počenjanju, ko je odvzetih 20 % ljudskega denarnega imetka proglasila kot državno posojilo, ki se bo obrestovalo z 1% ter se bo vrnilo ljudstvu tekom petih let, Sploh pa je način, kako je demokratično-socija-listična vlada dosedaj vršila reformo naše valute, ne samo madež za1 demokrate in socijaliste, marveč tudi veliko breme, ki sta si ti dve stranki navalili na svojo vest, če ti ljudje sploh še imajo kaj vesti. Razmerje 1:4 med dinarjem in krono ne odgovarja do -janskim gospodarskim razmeram, marveč je to bila zahteva bankirskih krogov v Beogradu in drugod.» Demokratični finančni minister dr. Veljkovič, milijonar po premoženju in sam prešinjen bankirskega mišljenja, je to bankirsko zahtevo z lahkim srcem iz -polnil. Veliko večja krivda nego Veljkoviča zadeva v tem oziru demokrate iz hrvatskega in slovenskega o-zemlja, kjer je v obtoku nekdanja avstrijska' krona. Tem ljudem pa ni bilo do tega. d;* bi branili gospodarske koristi ljudstva, njim je šlo le za to. da se obdržijo na politični vladi. Zato so razmerje 1:4 ne samo sprejeli, marveč brezobzirno branili. Minister za agrarno reformo dr. Krizman, Hrvat iz Varažcii-na^je po hrvatskih listih nastopal kot branitelj razmerja 1:4. ter menil, da bi še višje razmerje bilo u-pravičeno. Socijalnodemokratski minister Korač, sam milijonar, je izjavil, da bi ne< samo 1:4 bilo upravičeno razmerje, temveč 1:10; dostavil je; če kmet izgubi % in še več svojega(imetja, to nič ne de, saj je po Koračevem mnenju kmet oderuh. In voditelj slovenskih demokratov!vekoslavni Kukovec je v posebni knjižici dokazoval, da je celo razmerje 1:10 na mestu Ce je srbski minister dr. Veljkovič imel okoli sebe takšne slovenske in hrvatske demokratične ministre in poslance, ni,,čuda, da je razmerje 1:4 bilo ne samo sprejeto od prejšnje, vlade, marveč tudi ovekove -čeno na novih dinarsko-kronskih bankovcih. Kakšen udarec so s tem demokrati in socijalisti prizadeli ljudskemu premoženju v območju kronske valute, bo še le pokazala prihodnjost. Takšne grehe je demokratska vlada zagrešila na našem ljudstvu, njegovem gospodarstvu in premoženju. Ljudstvo to dobro ve in zato se s studom in ogorčenjem obrača zoper to stranko. Na Hrvatskem je zadnji čas pri občinskih volitvah ljudstvo izreklo smrtno obsodbo nad to stranko. Isto smrtno obsodbo bo tudi slovensko ljudstvo pri bodočih volitvah z gromkim glasom, izgovorilo nad demokrati in vsemi njihovimi prikritimi in neprikritimi priveski: neziit-čajnimi samostojneži. Kar je liberalno, nima ne vesti ne srca za ljudstvo, in zato mora zginiti s površja slovenske zemlje. Haloge bodočega sadjarstva. (Predaval na obč. zboru Kmet. podružnice Maribor, Jos. Priol, strokovni učitelj). 1. Izredčimo pregoste nasade in očistimo jih !i Afco pogledamo našei stare in deloma tudi nove sadonosnike, se. uverimo, da so ti nasadi povprečno mnogo pregosti. Naši predniki niso pomislili, da se bo majhno drevesce razvilo nekdaj v mogočno drevo in so mu odmerili pri sajenju dosti premajhen prostor, In tako imamo mi danes mesto sadonosnikov; neštetokrat pravcate gozdove, ki nam ne prinašajo niti od daleč onih dohodkov, nego nasadi, kjer stoji drevje v normalnih razdaljah. Obširne izkušnje so pokazale, da prinaša sadonosnik, v katerem ima drevje dovolj prostora, višje pridelke, predvsem večje množine prvovrstnega namiznega sadja nego taki pregosti nasadi. Naša prva naloga bo toraj, da izredčimo pre goste nasade s tem, da odstranimo vsako drugo drevo in pomagamo tako ostalemu drevju do boljšega razvoja. Jablane naj stoje^ vsaj 8, hruške pa 8—10 metrov vsaksebi. Sorta, ki dela široke krone, rabi več prostora, nego ona z visokim, toda ozkim vrhom., Ce iz enega ali drugega vzroka ne maramo odstraniti vsakega drugega drevesa, pa izkopljemo vsaj tisto drevje, ki stoji očividno pregosto, ki nikamor več ne raste, se suši v vrhu, ali je rakavo, smolikavo in bolehno. Ko smo to delo dovršili, bomo izredčili prego -ste krone drevju, ki je ostalo. V| takem gostem vrhu dobe spodnje veje premalo zraka in svetlobe. Listje, ki tvori pljuča drevesa, ne more dihati in prebavljati potrebne hrane, sadje ostane drobno, krmežljavo in krastavo, veje hirajo in se konečno posuše. Mi bomo odžagali s priročno drevesno žagico vse suhe veje, veje, ki so rakave ali se suše v vršičkih, \eje, ki'stoje pregosto, se križajo in drgajo, ' nadalje veje, ki rastejo v krone sosednjih dreves, ali vise na zemljo, ter ovirajo promet* pod drevjem. Veje odžagamo tik debla tako, da bo nastala rana kar se da majhna1 in bo lahko zacelila. Ne puščajmo štrcljev! StrGlji se posuŠes ali pa začnejo trohneti. na deblu nastanejo vsled tega večje in manji še votline. Da se veje ne začesnejo, jih nažagamo najpoprej od spodnje in nato od zgornje strani. De* bele veje odrežemo prvič kak meter od debla in odžagamo šele nato preostali štrcelj tik zraven debla-Vsled žaganja nastale rane obrežimo z\ ostrim nožen» in zamažimo s toplim katranom ali karbolinejonl. •Zelenim grmičem, ki rastejo po drevju, pravimo oniela ali Jim. Omela jemlje za svojo rast potrebno lirano iz drevesa in ga močno slabi. Kjerkoli najdemo to zajedalko, jo izrežimo s koreninami vred, nastale rane pa zamažimo z vročim katranom. Ce bi jo odrezali samo površno, bi pognala omela vnovič in rastla toliko bujneje. Votline na deblu in ,debelejših vejah ostržimo s primerno strguljo do zdravega lesa. Nato jih napolnimo s cementom ali z ilovico, kateri smo primešali katrana. V zadnjem slučaju še pribijemo čez votlino majhno dešcico, da ne bo mogel dež izpirati ilovice^ Deblo in debelejše veje osnažimo nadalje mahu in lišajev, ki nudijo varno skrivališče jabolčnemu cvetoderju, zavijaču in razni drugi golazni. Ko je to delo opravljeno, namažimo deblo in debelejše veje z apnenim beležem, ki napravi skorjo gladko in brani, da se ne morejo razviti mah in lišaji vnovič. Apneni helež varuje tudi deblo pred zimskim mrazom. 2. O gnojenju sadnih dreves. Da povzdignemo naš sadni pridelek moramo drevju redno gnojiti. Vsestranski poizkusi so pokazali da je milo kulturnih rastlin, ki bi poplačale vsako trohico ■ :oja v tako obilni meri, kakor sadno drevje. Najboljši gnoj za gnojenje sadnega drevja je hlevsri gnoj. On vsebuje vse hranilne snovi, dušik Stran >'. S L O VENSKI GOS P OJ1AR. 1. aprila kždj.in iosforovo kislino v pravem razmahu, iz pvc» | mešane stelje nastane humus ali «¡rna prj;, ki napan» vi zemljo rahlo in rodovitno. Hlevski gnoj, kakor tudi vsako drugo gnojilo spravi v zemljo pod kapom krone, tam, kjer se nahaja največ tankih sesalnih koreninic. Pod kapom krone napravimo do pol metra globok jarek, ga napolnimo z gnojem, nato pa pokrijemo z zemljo. Ce iz enega ali drugega vzroka ne utegnemo kopati jarka, pa raztrosimo gnoj pod kapom krone kar na celino. Deževnica in snežnica bo izpirala gnoj v zemljo, največ hrane bo dobila v tem slučaju tr:«ra. vendar bo prišlo tudi drevo na svoj račun.1 Na podoben način" se gnoji s kompostom, ki vse baje redilne snovi v lahko raztopni obliki. Gnojenje neposredno okrog debla je brezpaoiot-no in za drevo brez vsake koristi! Najprimernejši čas za gnojenje sta jesen in zima, dasi lahko gnojimo sadnemu drevju z dobriin rasno ho rn tudi spomladi. './.borno gnojilo je nadalje gnojnica. Ona vsebuje !ir ilne snovi, predvsem dušik in kali v lahko raztopn: obliki. Ker je tekoča, pronica v spodnje plasti zemlje, kjer se razprostirajo korenine drevesa. Gnojnico polivamo pod kapom krone jeseni, pozimi in spomladi. Spomladi, ko je drevje, odevelo, pade dosti sadja na tla, ker primanjkuje drevesu hrane, da bi ga preredilo. Ce" pa gnojimo v tem času z gnojnico, bo ostalo sadje večjidel na drevesu in se bo tiub dobro razvilo. Na težki glinasti zemlji učinkuje nad vse iz -borno živo apno. Aono napravi zemljo rahlo in do -stopno za zrak in vlago, razkraja težko raztopne hranilne snovi ter razkisa. vlažno in kislo zemljo. Dr9vje Ostane na zemlji, ki je gnojena z apnom, zdravo in odporno za raka. smolikavost in druge bolezni. Sadje postane debelejše, slajše in okusnejše. 3. Zatrimo škodljivce sadnega drevja. Apno spravimo v zemljo jeseni ali pozimi. Na štirjaški meter ga računamo % kg in zadostuje ta množina za 6—8 let. Od raznih škodljivcev in bolezni zatirajmo v. prvi vn;«x uae, t! napadajo sadje samo. Na prvem mestu j vati jabolčnega zavijača ali trnčiča, ki povzroča črvivost sadja m uniči vsako, leto 25 do 30 % sadnega pridelka. Trnčiča zatiramo z uspehom, ako pobiramo skrbno vse odpadlo ervivo sadja, ter :_'a porabimo za mošt ali pa za svinje, ako nimamo zanj boljše uporabe. Voliko namiznega sadja nam pokvari nadalje bolezen, kateri pravimo škriup ali1 krastovec. Krasto-vec povzroča, da ostane sadje krmežljivo, prgavo in krastavo in se no da porabiti kot namizno sadje. Proti tej bolezni pomaga škropljenje z bakrono-apneno zmesje, kakor se uporablja proti peronospori v vinogradu. Prvič škropimo drevje spomladi še preden odganja, drugič po cvetju in tretjič, ko je postalo sadje za lešnike debelo. Za, prvo škropljenje vzamemo 2%, za drugo in tretje pa 1% tekočino. Zadnja leta opažamo v naših sadonosnikih ve -dno več gnilega sadja. Posebno mnogo sadja nam se-gnije v vlažnih letih. Ker prenaša gnilobo veter od gnilega sadja na zdravo, bomo omejili to belezen, če pobiramo skrbno vse gnilo sadje pod drevjem in na drevju, ga zakopljemo v zemljo ali pa ga sežigamo. Jugoslavija. K a d i katoliški h in pravoslavnih velikonočni]! praznikov je naše Narodno predstavništvo od-godeno do 19. aprila. Večina poslancev in ministrov je ostavila za Veliko noč Beograd in se podala v domovino. Cas odgodenia parlamenta bodo porabili razni poslanci za strankarsko delo v domovini. Naši Naši slovenski ministri: Dr. Korošec, dr. Jankovič in Roškar se mudijo te dni v Mariboru in se bodo udeležili 7. t. m. občnega zbora Slovenske Kmetske zveze in Ljudske stranke v Ljubljani. V B e o g r a d u je umrl zadet od kapi dose -danji predsednik Narodnega predstavništva dr. Dra-ža Pavlovič. Mož je bil po svojem poklicu vseučili -ščhi profesor. Kot poslanec in predsednik parlamenta se je skušal gibati nad strankami,v dasi je bil prav zaprav demokrat. Njegov naslednik kot predsednik parlamenta pride v poštev za prvo prihodnjo parla mentarno sejo Hrvat in hud demokrat in dosedanji podpredsednik parlamenta dr. Rjbar.< S r b i j a z a, h t e v a od Nemčije vso živino, katoro ste usrabile švoj čas iz Srbije Nemčija in Av-stro-Ogrska. namreč: 52.000 volov, 100.000 plemenskih krav, 5000 bikov, 5000 kobil, 1000 žrebcev, 2200 konj in 4000 ovac. Razven tega še tirja Srbija od Nemčiie razno' ugrabljeno industrijalno blago /v vrednosti 200 milijonov dinarjev, 300 železnih mostov, le-lefoničnih ter brzojavnih priprav za 200 milijonov. Del teh zahtev pričakuje Srbija že v juniju. Nemčija. V N e m č i j i še sedaj ni prišlo do reda ip mira. Po premogovnikih in mestih, kjer so večje tovarne so povsod neprestani .boji in stavke. Boji med državnimi četami in takozvauo komunistično rdečo gar- Le tedaj, če bomo sadno drevje pravilno oskrbovali, mu; redno gnojili, zatirali škodljivce in bolezni, sadili malo sort, toda te primerne našemu, podnebju in zemlji, bo prinašalo naše sadjarstvo višje dohodke in postalo bo dobičkanosnejše nego katera -koli druga kmetijska panoga! do so zelo ljuti, v boje posega tudi topništvo. Po pre-premogovnikih in industrijalnih mestih je zagospoda-rila druhal, ki kuje nove postave in upostavlja nov socijalni red po svojem prikroju. Danska. Danski kralj je hotel razpustiti ministr -sivo, ker mu ni ugajala politika, ki so jo uganjali njegovi ministri. Temu naklepu se je zoperstavilo dansko delavstvo in zagrozilo z upostavitvijo repu -blike. Kralj je nato sestavil novo ministrstvo, ki je razpustilo državni zbor in razpisalo nove volitve za 22. april. S tem novim ministrstvom pa niso žado -voljni socijalisti, ki odklanjajo spravo in grozijo s splošno stavko. Po večjih mestih Danske se vršijo velike demonstracije za republiko. S kraljem drži e-dino še kmetsko ljudstvo. Avstrija. Pc celiAvstrijiin osobito še na Dunaju je prehrana do cela izčrpana. Načelnik avstrijsko republike dr. Renner je odpotoval v Rim, da poprosi Italijane, naj posodijo Avstriji ono moko, katero hranijo nekje v Benetkah. Avstrijci bi vrnili to moko l-talijanom, kadar dobijo iz Amerike jim obljubljeni živež. Tirolska se je hotela odcepiti od Avstrije in združiti radi propalega gospodarskega stanja z Nemčijo. Tirolci so odposlali na Dunaj posebno odposlanstvo, ki naj bi izposlovalo od dunajske vlade tozadevno dovoljenje. Zahtevo Tirolske pa so na Dunaju zavrnili. V A v s t r i j i so prešteli zadnje dni svoje prebivalce, katerih so našteli 6,071.978, leta 1910 jih je bilo na istem prostoru 6, 295.189. Avstrijsko prebivalstvo je zadnja leta znatno nazadovalo in to oso -bito na Dunaju. ¡Cmsfslia Zvezas ii o 6 e pri LonjicaH. Na belo nedeljo, fine 14. t. m., po rani službi božji, to je ob 548. uri, se vrši pri nas shod pristašev Slovenske Kmetske zveze. Govorita dva znana govornika: en kmet in en zastopnik Kmetske zveze iz Maribora. Vabimo na shod vse domačine in sosede. S pit al ič. Na belo nedeljo, dne 11. t. m., je \ Spitaliču ob 11. uri predpoldne shod Slov. Kmetske zveze. Na sedmini za umrlim g. Josipom Ledinek v Slivnici pri Mariboru so darovali pogrebci za našo Kmetsko zvezo 464 K* Daraaca politika. Paskolo in Slov. Kmetijska družba. Tisti Pa-skolo, ki je v, začetku tega leta na ustanovnem zborovanju Nakupovalne zadruge prij Zgor. Sv. Kun -goti zahteval, da so mora za „Nemce" nemški govoriti, snuje zdaj z Mermoljo in vrtiškim Kaiserjem novo podružnico Slovenske Kmetijske družbe za Gor. Sv. Kungoto, čeprav za ta okoliš že obstoji Kmetij -ska podružnica. Torej se je medtem mož že naučil v',, . -V I Odgovor Sclmuderlu v „Kmetijskem listu." Iz Slivnice pri Mariboru se nam piše: V zadnjem „Kmetijskem listu" sem čital, kako se pere brezposelni ša-!ar in priganjač nemčursko-liberalne Samostojne, češ, jaz sem bil vedno najboljši Slovenec. Schnuderl taji, da je bil on kedaj pisal „es-ce-ha." Služil pa sem s Schnuderlom skupaj pri vojakih. Večjega prijatelja nemštva in navdušenega „Austrijaka", kakor je bil Schnuderl, sploh ni bilo med nami. Schnuderl se je res podpisoval pri vojakih z „es-ce-ha." Ce je bil kak nemški oiicir blizu, si sploh ni upal slovensko govoriti. — Naš somišljenik iz St. Jakoba v Slov. gor. je nam pa poslal „Štajerca", v katerem so obelodanjeni nesramni napadi na zavedne slovenske rodoljube pri Sv. Jakobu. In enkrat se je pod takim dopisom g. Znuderl celo podpisal s celim imenom. — Tako torej je slavno narodnjaštvo velikega samostojneža! Radikalcl o agrarni relormi. Radikalcem se je očitalo, da so nasprotniki agrarne relorme. Glasilo bosansko-hercegovinskih radikalcev „Srpska Riječ" jasno označuje stališče bosanskih radikalcev v vprašanju agrarne reforme. Najprej postavlja načelo, da zemlja pripada samo onemu, ki jo obdeluje. Nato pa ostro loči bogate bege od siromašnih muslimanskih kmetov in malih posestnikov. Med slednjimi ter med kmeti katoliške in pravoslavne vere ni in ne more biti nikake razlike. Blagodar agrarne reforme se mora raztegniti na vse enako. List ostro naglaša kmet- •V»-* ~»—\ * ^ rf-«T Kanmica pri Mariboru. Na Belo nedeljo po rani sv. maši ob priliki občnega zbora naše Kmetske hranilnice in posojilnice bo govoril o gospodarskih v-prašanjih g. nadrevizor Pušenjak. Pridite v obilnem številu! Sv. Jurij na Pesnici. Na občnem zboru Kmet. podružnice pri Sv. Jurju na Pesnici je g. strokovni učitelj Priol iz Maribora v sila zanimivem govoril predaval o sadjarstvu. Naši poslanci za čebelorejo. Pred 14 dnevi jo poslanec Brodar interveniral pri poljedelskem in fi -nančnem ministru radi izvoza čebel. Ministrstvo je dovolilo izvoz v Srbijo ter je v gvrho nakupa dovolilo finančno ministrstvo 150.000 dinarjev. V nekaj dneh odide iz Srbije posebna komisija, da izvrši nakup čebel v Sloveniji. Kmet in draginja. Pod tem naslovom smo že v naši številkii z dne 11. februarja t. 1. opozorili mero-dajne kroge, da naj ukrenejo vse potrebno aa zopet-ni prosti izvoz jajc iz Slovenije, ker je pri nas velika nadprodukcija jajc, po katerih nihče ne poprašu-je. .Vsled zabranjenega izvoza sedanja cena jaje nikakor ne odgovarja cenam drugih gospodarskih po -trebščin. Cena vžigalic je zdaj že 70 v do 1 K za škatljico, tedaj bi morala kmetica dati za škatljico vžigalic, ki so poprej stale 2 vinarja, eno jajce. Kilo sladkorja, ki smo ga poprej kupovali po 70 vin. kilogram, stane sedaj nad 42 kron, tedaj bi sedaj kmetica morala dati do 50 jajc za en kilogram sladkorja. To ni pravično razmerje in to ne more in ne sme tako ostati. Ce se ne dovoli izvoz jajc, bo to ogromna škoda na narodnem premoženju. Merodajne kroge pa opozarjamo in prosimo, da dajo izvoznice le legitimnim slovenskim trgovcem, ne pa hrvatskim čifutom, ki pokupijo manjvredno jajca v Slavoniji in v Sre-mu, katere potem na našo škodo za našo, lepo blago pošiljajo v inozemstvo. Vlada hoče dovoliti izvoz za celo državo samo 150 vagonov jajc; ta množina pa je pri naši veliki nadprpdukciji veliko premajhna in bi se morala zdatno -zvišati. Nakup plemenskih bikov. Kmetijsko poverje-ništvo v Ljubljani namerava še to pomlad kupiti od domačih živinorejcev nekaj mladih bičkov, ki se bodo na paši vzredili in pozneje kot za rabo primerni plemenjaki oddajali za pleme. V poštev pridejo bički od (i do 16 mesecev, ki izvirajo od iobrih mlečnih krav in pripadajo kaki v Sloveniji priznani pasmi „ Živinorejci, ki imajo take živali za oddajo, naj tiste takoj ponudijo našemu poverjeništvu za kme -tijstvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica, ki se n. pr. glasi: N. N., posestnik v J. hišna štev. ... občina.... imam ... mescev starega bička ..... pasme na prodaj. Popravek. Skočnina za vse državne žrebce je enostavno zvišana na 50 K ne z 1. marcem, ampak začenši z 25. marcem t. 1. — Poveljstvo državne žrebčarne. Bobra vinska letina? Od Sv. Trojice v Halozah se nam poroča, da so videli že dne 29. marca v občini Gorca na rani trti, obrnjeni proti solncu, prvi, lepo razviti grozd. Ce ne bo kake vremenske nezgode, se obeta letos našim vinogradnikom dobra vinska letina. Lesna industrija v Sloveniji. Les iz slovenskih rajev je na glasu in so ga mnogo. izvažali že za bivšo Avstrijo. Iz slovenskih krajev so pred vojsko izvozili lesa za kakih 80 milijonov letno, ponajveč v Italijo (zlasti iz Koroške), pa tudi na Grško in na Izhod. Po sedanjih cenah bi se lahko iz Slovenije izvozilo lesa za krog eno milijardo letno. Doslej so se izvozniki zadovoljevali z izvozom surovine ali samo po-obdelanega rezanega lesa. Sčasoma bodo morale gotovo nastati posebne tvornice za izdelovanje pohištva, parketa, vrat, oken itd., da se ne bodo več tujci bogatili z izdelovanjem naših surovin. A lesotržtvo in lesna industrija bo našemu narodnemu gospodarstvu v korist le na podlagi zadružništva. Lesne zadruge! Za zadružno misel treba pridobiti naše posestnike gozdov, zlasti na Pohorju. Kmetje na Slovenskem Koroškem že živahno razmotrivajo misel, da bi si ustanovili lesno zadrugo. Cemu bi čisti dobiček pograbile razne kapitalistične družbe za lesno trgovino, kakor „Drava" m druge t Vzamimo si za vzgled hercegov -ske sadivce tobaka. Do lani so kmetje samo sadili tobak in se mučili, dobiček so pobrali drugi. Lansko leto je Kmetska zveza organizirala sadivce tobaka v posebni zadrugi in koncem lanskega leta je sadivcem tobaka (duhanarjem) ostalo 15 milijonov čistega dobička, ki so ga lahko porabili za druge kmetijske potrebe. Lesno zadrugo z omejeno zavezo bo osnovala okrajna Kmetska zveza za velikološki okraj v Dobre-poljah na Kranjskem. Lesna trgovina je ondi zelo razvita. Izvolil se je že pripravljalni odbor. Kako lahko bi si kmetje in posestniki gozdatnega Pohorja osnovali lesno zadrugo! Naj vzamejo to stvar v roke krajevni odbori Kmetske zveze v pohorskih župnijah, n. pr. v Ribnici, pri Sv. Lovrencu ali pri'Sv. Antonu! Tudi Korošci v možiški dolini si v kratkem ustanovijo lesno zadrugo! Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu padajo cene za hmelj stalno. Se mesca februarja so plačevali za 50 kg tujega hmelja po 700r' K. a sedaj se gibljejo cene med 5600 in 5800 K za 50 kg. Kako si napraviš dober koloma/? Dober in cenen kolomaz si napraviš, če vzameš kako sprideno svinjsko mast ali loj, razgreješ ter na štiri dele te tekočine prideneš en del grafitove moke, katera je po-> osni in jo v r«a¥5 tT,rT"Tn'ni r »ednino. 8. aprila 1*26. v» Tedenske novicc Radi pravnikov j® izšla današnja številka „Gospodarja* samo na 4 straneh. Prihodnjič prinesem« zopet 8 strani i in aaostalo gradivo. V Slivnici pri Mariboru je umrl dne 31. mas* a t. 1. posestnik g. Jožel Ledinek v starosti 73 let. Bil je odločno katoliško narodnega mišljenja in je stal v volilnih borbah neomajno v naših vrstah. Se na smrtni postelji je ponovno izrazil željo, da zmaga p d prihodnjih volitvah naša Kmetska zveza. Nad 30 let je zavzemal mesto občinskega odbornika, ozir. svetovalca, istoiako je bil, ud krajn. šolskega sveta. Na Veliko soboto je njegov pogreb dovolj jasno pričal o splošni priljubljenosti pokojnika., Ugledno Ledinekovo obitelj je v kratkih presledkih zadelo mnogo izgub: Sina Franceta pogrešajo od leta 1915 iz ruskega bo- \ jišča, Konradu je laška granata potrgala v letu 1917, noge, da je radi zadobljenih ran kmalu nato umrl v graški bolnici, meseca januarja t. 1., torej tri mesece pred očetom se je preselila njih skrbna mamica v bolj šo večnost, hči Micika pa se že nahaja okoli štiri mesce težko bolna v ljubljanski bolnici. Ostalim trem: hčerki in sinoma pa izražamo naše globoko sočutje ier iskreno sožalje! Blagemu^ pokojniku pa naj sveti večna luč! _L O V £ K a K I GOSPODA R. Shod invalidov, vdor in sirot se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri predpoldau r dvorani Narodnega sloma v Ptuju. Slt iUi 3 Koliliis kvon se je markiralo? Skupna svota prijavljenih kron za markiranje znaša 4.610,436.419, torej blizu 5 milijard. Od teh odpade na Hrvatsko in •Slavonijo nad 36%, na Banat, Bačko in Baranjo 27 odst., na Slovenijo 16%, na Bosno in Hercegovino 10 odst., na Srbijo in Crnogoro 7%, na Dalmacijo 4%. Umrl je pri Sv. Barbari v Halozah posestnica Barbara Mlakar v Cirkulanah. Bila je dobra gospodinja, skrbna, blaga mati, prava, krščanska žena izredno številna tideležba pri pogrebu je kazala, ko je bila splošno spoštovana in priljubljena. Rajni želimo zaslužen pokoj, vsem pa, ki za njo žalujejo , iolažbo in naše sožalje! Pogorelcem na pomoč! Na Cvetno nedeljo zjutraj so zgorela vsa poslopja Marije Kranjc in Mart. Brumen v Selcah, občina Sv. Urban pri Ptuju. Vsled pomanjkanja vode je bilo izključeno vsako rešilno delo. Zgorelo je vse, orodje, krma, živita, obleka in še celo nekaj svinj. Ubogim pogorelcem odprite blaga srca in priskočite jim z darovi na pomoč! Razpis službe. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se razpisuje mesto opravnika s prejemki državnih poduradnikov, prostim stanovan -jem, ter z deputatom 4 kub. metrov drv če je samec, •3 kub. metrov če je oženjen, 6 (ozir. 16) litrov petroleja, pravico do 100 (150) litrov vina • po polovični -cinevni ceni, ter drugih pridelkov za lastno porabo po dnevnih cenah s 25% popusta. Prosilec mora biti absolvent kake kmetijske šole, ter imeti zadostno praktičnih izkušenj, da more opravljati službo kot praktični navoditelj za delo v poljedelstvu in živinoreji. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do 15. a-prila t. 1. pri podpisanemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Tobačna traiika"v trgu Velenje št. 01 je do 22. aprila 1920 potom javnega natečaja razpisana. Eno -letni kosmati dobiček je znašal 1467 K 78 vin. Polo- | Uavek na icouje. Dunajski magistrat je sklenit obdačiti vse osebe, ki so lastniki konj. Od. vsakega | konja bo znašal letni davek 5000 kron. ' ž Koliko stane vožnja v Ameriko? Kakor že vse f drugo, se je tudi vožnja po morju silno podražila — | tako n. pr. stane vožnja iz Trsta v Severno Ameriko r I. razredu 66.000 K, v II. razredu 30.000 in v III. razredu 16.000 K. Vožnja v Južno Ameriko je pa od. } 10 do 15% cenejša, čeprav je mnogo daljša, Coiie v Nemčiji in pri nas. V okolici Breslavc | v Nemčiji, ki je navezana na izvoz iz inozemstva so cene sledeče: kg govedinel.20 K, kg svinjetine 16 K, kg masti 20.80 K, kg masla 23.20 K, kg bele moke 4.80 K, kg riža 8 K, jajce komad 1.20 K, perutnina (živa) kg 16 K, liter petroleja 2.88 K, par moških čevljev 100-160 K,,kg sladkorja 2.80 K, kg kave 25.60 ] kron. Kako pa je pri nas v Jugoslaviji, kjer bi mo -i ralo biti vs° ceneje nego v Nemčiji! Ženski bataljon ruske rdeče garde. Pred ne-davnim so osnovali dva nova bataljona z 2500 žens -; kami, ki so prepričane komunistke in se rekrutiraio ' iz najbolj pokvarjenih slojev. Poveljujejo jim kitajski , ; komunisti. Odlikuje jih krvoločnost. Kakor poročajo j boljševiški listi, jih postavljajo pred vsem za ironto da rdečim gardistom zabranjujejo beg. V 48 urah skadil 200 smodk. V Parizu so razpisali stavo tistemu, kdor skadi v dveh dnevih 200 smodk. Te čudne tekme se je udeležil tudi nek Cha-taignou. po poVlicu šofer. \ prvih 24 urah je skmal 66 smodk. Po dveurnem odmoru je • a pušil tako neumorno, da je ob 9. uri urugega <.;so škodil zadnjo smodko ter s tem dobil stavo 1000 frankov. Kako je neki vplivala ta tekma na njegovo zdravje, se še ni poročalo. ««SS» unm« «"»<-•» tmnit^vV**" mm tipt predno se ponudba izroči 140 K jam - ) zm se ru ■¡'a. .^Čine. Otvoritev obrti. Na Polrežju pri Mariboru je otvoril zaveden Slovenec g. Alojzij Rečnik, obrt za izpeljavo električnega toka za luč in moč in sicer v luši Cesta na Brezje št. 22. Opozarjamo na današnji inserat v tem listu! Bivši rojaki nekdanje 5. čete 45. (mariborskega) pešpolka, ki so svoječasno pri naredniku Roina-nu Bend« naročili knjige Družbe Sv. Mohorja a so odpuščeni domov, dobe iste lahko pri naredniku Romanu Bende,, sedaj v štabu 45. pešad. puka v Mariboru (Dravska vojašnica) ali pa naj sporoče imeno -vanemu svoj naslov. Kdor bi slučajno naročenih knjig n« hotel, dobi vplačano malenkostno naročnino {4 K) nazaj. Naročnikov je okoli 90. Zvonovi in orgije. Liberalci in socijalisti obrezujejo Slovensko ljudsko stranko in našo duhovšči - \ no, da ie ona kriva, da so nam odvzeli zvonove. Pa I ravno Slovenska ljudska stranka je v državnem zbo-" ru nastopila proti zaplembi zvonov in orgelj. Poslanec Hladnik je v seji avstrijskega državnega zbora dne 17. oktobra. 1917 vložil ostro interpelacijo na ministra za deželno brambo radi zaplembe zvonov in piščalk pri cerkvenih orgijah. Poslanec je v interpelaciji povdarjal, da se rekvirira kovine, posebno zvonove in strehe samo pri katoliških cerkvah in zavo -dih, dočim je n. pr. na Dunaju še na stotine hiš, ki so pokrite z bakrom, a tega ne vzamejo. Tudi cena za zvonovino in bakrene strehe je daleč prenizka. >Ylada plača za zvonove samo 4 K za 1 kg. Zahtevamo, da vlada razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplača. In zakaj vlada, oziroma vojaška uprava, izroča rekviriane zvonove židovom v „o-skrbo." — Naši poslanci so torej storili proti zaplembi, kar so mogli! In hudobija je, če se zdaj natveza naši stranki ali celo duhovščini, da je ona kriva re-kvizicij zvonov in orgelj. Kdo pa je leta 1914 največ trpel pod nemško-avstrijskim bajonetom? Jože Drofenik, snmostojnež iz St. Jurja, bo šel kašo pihat. Dne 8. svečana t. 1. je svojim tovarišem v Dobju pri Planini tako jedrnato razlagal namen Samostojne kmetijske stranke, da je zraven sramotil in obrekoval tamošnjega župnika Ivana Žagar. Očital mu je tudi, da vliva v šoli otrokom v srce strup, ker jih uči, da je Samostojna, protiverska. Sodišče v Kozjem je 30 sušca t. 1. Drofenika .obsodilo radi prestopka! žaljenja časti na 5 dni zapora ali 300 K globe in pokritje sodnijskih stroškov. Drofeniku bodemo v kratkem pristrigli peruti samostojnosti, saj doma-Čini-mu že dolgo več ne zaupamo; upamo, da gai spoznajo kmalu tudi po drugih župnijah. Okrožna seja mariborskega orlovskega o-| krožja bode dne 11. t. m. (na belo nedeljo), dopoldne " ob 11. uri v dvorani katoliškega pomočniškega društva (Lekarniška ulica 6). Vsak odsek naj pošlje po dva zastopnika, ki naj prineseta seboj tudi kratko poročilo o stanju svojega odseka. Na zborovanju bo tudi okrožni poročevalec od zveze. K seji vabimo tudi vse tiste v mestu in okolici, ki se za Orla zanimajo in žele glede ustanovitve ali vodstva organizacije kaka pojasnila. — Odbor. d. S a-, se m St. Peter niže Maribora. Neki Verlič, p. latar. se je prelevil v zagrizenega rdečkarja dela velikega prijatelja viničarjev. Možu pa se je tako „slabo" godilo kot viničarju, da je prišel do lastnega posestva v Trčovi. Tam ima svojega viničarja. Kako pa ga on plačuje? Dnevno mu plača 1 K (beri in piši: eno krono), redi si eno kravico, obdelovati pa mora VA orala gorice in sploh opravlja vsa dela na „krasno urejenem" posestvu. Kurjavo si mora ta viničar iskati ob Dravi, če narastla voda prinese kaj s Pohorja. Po dnevu pa ima Verličev viničar prosto luč. Ker je g. Verlič tako vnet za viničarsko relor -mo po socijaldemokraškem kopitu in celo grozi s štraj-kom, če se ne ugodi njegovim zahtevam, smo rado -. vedni, kedaj bo on plačal svojemu viničarju tako kot on pridiguje. Torej: G. Verlič! Plačajte vsaki glavi Vaše viničarske družine vsak dan 20 K. dajte mu v jeseni od šest polovnjakov vina dva polovnjaka in Še vse drugo, potem pa — kako dolgo boste zabilježeni v zemljiški knjigi kot posestnik! Sv. Jurij na Pesnici. Cesar je bilo pri nas že davno krvavo treba, zdaj imamo: dne 25. marca se je ustanovilo izobraževalno društvo. Bila je lepa prireditev v novi šoli: nastopil je mešani zbor, ki je vse presenetil s celo vrsto ljubkih pesmi: po govoru o izobraževalnem delu in po razlagi društvenih pravil se je izvolil cdbor, nato pa smo prvikrat pri nas videli gledališko predstavo, Stritarjev prizor „Mašče -vanje." Novo društvo čaka velilko dela tu ob meji — zato najboljše uspehe! Poljčane. Shod Samostojne dne 21. marca je bil prava babilonska zmešnjava. Sklical ga je oni gorečnik Samostojne Novak iz Slov. Bistrice, udele -žili so se ga večinoma pristaši socijaldemokraške stranke, nekaj tudi od naše Slovenske Kmetske zveze, seveda iz radovednosti. Shod je bil napovedan ob dveh popoldne, toda ko je agitator Samostojne opazoval ljudi, katerih je bilo precej, pa ni imel korajže začeti, kajti lahko je spoznal, da pač ni njegovih u-čencev med njimi. Naposled ga iz stiske reši nekaj Sentjerne^^ov. znanoev n-epovih. A kdor ima smo- lo, pa jo ima. Ko je izbiral predsednika, ai i«®l ho-> bene sreč®. Prvič je ponudil to čast nekemu socijal -> demokrati, ki pa je odklonil; drugič našemu pristašu od Kmetske zveze, ta je ravnotako odklonil; potem zopet socijaldemokratu, a zopet ni hotel. Ni pač vedel, kaj bi storil. Naposled so kakor nekdaj Simona iz Cirene primorali znanega Pirca od St. Jerne -ja, ki je od začetka do konca samo molčal, čeravno ga je spremljevalec govornikov podučil, kako da naj otvori shod, pa ga ni ubogal. Ko je nato Novak ven-dar začel govoriti, je udrihal po vseh strankah, katere nočejo pripoznati edino zveličavne Samostojne , govoril je. da mora kmet biti na vseh vodilnih mestih: od vaškega župana pa do ministra. To je pa pri navzočih socialdemokratih izzvalo tak vihar, da mu je kar sapo vzelo: slišati je moral tako debele na račun kmetov, da si jih bo gotovo dobro zapomnil. Potem je začel zmerjati socijaldemokrate, da so le oni krivi, da je svetovna vojna tako dolgo trpela: če ne bi bili vozili vojaštva in drugih potrebščin na ironto, bi bila vojna takoj končana. Pretil jim je, da ee začnejo kmetje štrajk, da bodo delavci od glad* „pocr-kali." To je izzvalo tak hrup, da je bilo joj, n« vem, kaj bi bilo, če ne bi miril nek uradnik. Nato mu je nek socijaldemokat (Sprager) bral levite. Rekel je:i 69 Ordinira od 12.— pol 1. in od . . . pol 3.—4. ure. . . . JSJ Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, s. o. z. P'Odlia: razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo ajdo, proso, oves, kože vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Praiiio kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani. Novi Člani se sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Zadrulne trgovine sov: Gornji Radgoni,Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi, Križevcih, pri Ljutomeru, Radgoni. Alojzi! Rečnik oblastveno konces. elektrotehnik v Pobrežju pri Mariboru, Casta na Brezja itav. 22 prevzame instalacije za napravo razsvetljave in moči. Prerjame gradbo krajevnih mrež, mlinov, iag, telefonov, hišnih telegrafov, strelovodov kakor tudi popravil motorja, aparatov, električnih vodnih iie itd. itd. ¿a dobro in solidno delo se jamči. ................................ izdajatelj in založnik K at, tiskovno društvo. Odgovorni urednik Franjo Žebot. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru