Leto mi, žisv. 238 Uubljana, petek 24. decembra 1929 Poštnina parialtraM. Cena 3 Din » '«I««J» »B «)Utra|. aat Stane mesečno Din 15 —, za inozemstvo Dir 4.0'— neobvezno. Ofl»») po tanlu. Uredništvo 1 LJubljana, Knafiova ulica Ste v j/L Telefon štev 7», ponoči tudi Stev n Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnfitvoi Ljubtjana, l*rešereo*e ulica it s« - Telefon St 30 inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Preier-aova ulica St «, - Telefor »t 49» Podružnici: Maribor, Barv«r«ka ulica H. 1. - Celie Aleksandro*« ceata. Račun prt poStnem Ceh. zavoda 1 Mub-lana St 11.84» - Praha čtato r«.i«o Wien Nr 'O; »«> Današnja številka obsega 32 itrani in stane 3 Din, prihodnja številka izide v torek zjutraj, Ako bi se v praznikih dogodili važni dogodki, bo «Jutro» obvestilo svoje c, čitatelje potom posebnih izdaj. Redakcija «Jutra» ima tudi med prazniki stalno službo. Telefon št. 72! Ljubljana. 24. decembra. Tako je uravnano v prirodi. da baš v trenutku, ko zima in mraz začenjata najljutejšo borbo proti vsemu, kar brez toplote ne more živeti, ista priroda že daje rasti dan in otvarja nove nade. Ko je bil naš narod v najhujši stiski, ko so mu pod tujim žezlom naglo kopnele severne granice in je povsod že začel delovati strup tujinstva, mu je zasijala nada osvobojenja. Zdrava in z vsemi darovi narave obdarjena naša mlada .država s pridnim svojim narodom, je zašla ob prvih težkih gospodarskih in upravnih izkušnjah v nekako mrtvilo, ki se zlasti od lanskega vstopa HSS v vlado do danes bolj in bolj razprostira v vse panoge Javnega življenja, v vse kulturno ui gospodarsko delovanje in celo v privatnem življenju jemlje veselje do ustvar-jajočega dela. Je kakor slabost, ki se rada poloti rekonvalescenta in ga prime tako močno, da se je bati recidive. Naša bolezen ni samo ekonomska kriza, bolj bi rekli, da je težka živčna reakcija. Ne govorimo o rojenih cinikih in pesimistih. ki vsled lastne slabosti zagrabijo vsako nezgodo, vsako dvomljivost da jo osumničijo in udarijo po napredku. A tudi tisoči dobrih idealistov so na pol pota opešali. Ob prvi. ob drugi preizkušnji, ob ponovnem razočaranju so vrgli puško v koruzo in stopili v malkontente in nergače. Pa tudi večina onih, ki so vse te napade na trdnost volje in živcev prestali, priznavajo, da jim ie težje delati in da je treba vedno več premagovanja in samozatajevanja. V svetovni vojni je bilo rečeno: Ne odločijo topovi, kdor si bo očuval najdalj trdne živce, ta bo zmagal. Glavne fronte niso bile vojaško premagane, ampak so se razšle v boljševiškem živčnem razsulu. Od samega medsebojnega objokovanja in preuveličavanja težav se nič dobrega ne more roditi. Naša držcva je tako trdno zasidrana, da je njen napredek pač mogoče odgo-diti, ni pa ga mogoče trajno zaprečiti. Tudi ekonomske skrbi, upravni nered, korupcije, vse to se brž da izlečiti. ako se dvigne narod iz mrtve pasivnosti. Tako je tudi s plemenskimi spori in krivicami v državi. A velesrbstva se ne da pobijati ne s klerikalizmom. ne z ra-dičevstvom, korupcije se ne da raz-gnati s partizanstvom. Prvi žarki nove nade pa so že tu. Izšli so od tam, kjer je od nekdaj zbran stari tabor nacijonalnega idealizma. Sredi občega mrtvila inteligence, obenem pa pod najtežjim ognjem sovražnih strank, je jugoslovenska socijalno napredna fronta v vsej državi in v Sloveniji posebej nadaljevala svoje delo. Z mirno vestjo lahko zre na uspehe svojega političnega truda, ki se druži z vsestransko kulturno akcijo med najtršimi sloji. Kakor po dogovoru so 1. 1925. in 1926. separatisti vseh vrst in boj za-vpili: Križajmo jih. pobijmo iih! Uspeh pa ie ta, da je jugosl. demokracija oja-čena, nasprotniki pa so globoko omajani v vsej svoji orijentaciji. Iz tako he-terogenih delov, kakor so razne plemenske stranke, če so tudi številčno močnejše, se ne da sestaviti fronte, ki bi mogla uničiti jugoslovensko borbeno armado. Režim RR je v razsulu. Naj ga še tako krparijo. naj mu z umetnimi sredstvi poskusijo očuvati še iskrico življenja: agonija velike fraze RR sporazuma je tu. Ali ni v tem položaju prirodno. da narod od dne do dne z večjim zaupanjem gleda na rastočo jugoslovensko demokracijo, ki mu prinaša edino rešilno formulo popolne enakopravnosti vseh delov naroda? Jugoslovenstvo pobijati je abotna nada separatistov: Cim bolj bi rastla ofenzivnost razdiralnih elementov, bolj ga je treba. Napredna in nacijonalna fronta, ki ie dobro prebila naval sovražnega režima tn ž njim tiho vezanega klerikalstva. bo v kratkem pozvana v nove odločilne bitke. Poverjene ji bodo naloge, ki dajejo veliko odgovornost, obenem pa so častne. Opozicija je bila za SDS kakor jeklena kopel. Stranka si je očuvala zdrave živce, ojačila se je ln pomladila, marsikaj se naučila in pripravila. Ko želimo desettisočem svojih prija: toljev in bralcev širom prostrane domovine. možem ln ženam v krogu njihovih dragih vso srečo m zadovoljstvo božičnega miru. Jih prosimo. naj vztrajajo in naj ne dajo. da ugasnejo lučke idealizma v njihovih srcih. Globoko smo ■verjeni, da M ob afcb rtzpali moeo- Uzunovič sestav! a viado RRK Sinoči pozno zvečer so radičevci ponudili brezpogojno sodelovanje ter dali garancije glede Stjepana Radiča. — Klerikalci pripravljeni kot priprega obnovljenemu režimu RR, — Odločitev pade danes. Beograd, 23. decembra, p. Ko se |e že zdelo, da so dogodki današnjega dne zaključeni, ie prišlo ob 9. zvečer do nenadnega preokreta v razpletu vladne krize. V ministrsko predsedništvo ie namreč prihitel v Radičevem avtomobilu Mita Dimitrijevič znani posredovalec med radikali in radičevci. Prinesel je nove predloge Stjepana Radiča. Dimitrijevič ie ponudil Uzunoviču goto-vo kombinacijo. Po kratkem razgovoru se ie Dimitrijevič odpeljal na stanovanje Pavla Radiča. kjer ie čakal tudi Stjepan Radič. Ob 930 je prišel v ministrsko pred-sedništvo Pavle Radič. Odrekel se |e v Radičevem imenu vseh v zadnjem času s strani HSS stavljenih pogojev ter je slovesno izjavil, da bo Radič dal popolno garancijo za svojo lojalnost Prihod Pavla Radiča Je izzval ve' o senzacijo. Ministri, ki so se ravno odpravljali domov, odnosno k večerji, so ostali skupaj ter so večerjali kar v ministrskem oredsedništvu. Tudi mandatar krone Uzunovič s) Je dal prinesti večerjo v svoj kabinet Medtem ie imel dr. Korošec sestanek z Ljubo Davidovičem. kateremu le razlagal. da Je SLS prisiljena vstopiti v vlado. Neposredno po tem pa je dob'' obvestilo o novi ponudbi radičevcev kar ga je očividno kons»ernlralo Takoi Je odhitel zopet k Uzunoviču. Še med konferenco Uzunoviča s Pavlom Radičem ie orlšel ves zasopel doktor Korošec v ministrstvo predsed-ništva, kar Je Izzvalo novo veliko pokornost. Pri Uzunoviču Je bil Korošec le kratek čas. Po izhodu Iz njegovega kabineta Je Izjavil novinarjem: Nisem pooblaščen, da vam dam ^kakršnekoli informacije. Non possum loqul, quia peur sum. (Sem dete in ne morem govoriti.) Konference v min. predsedništvu so trajale do 11. zvečer. Prevladalo Je mnenje, da je sporazum v glavnem dosežen in da bo Jutri podpisan ukaz o novi vladi Ob I! ie še! iz min pred-ništva Nikola Uzunovič očividno zelo utruien Na vprašanje al' more povedati že ka> pozitivnega, ie izjavil Uzunovič- »Pozit:vno ie le da so se naša pogajanja z demokrati razb;la.« Kako stoji stvar s klerikalci? Uzunovič: »Tu-di tu še ni nič novega Vse Je še v teku.« Vaš poročevalec: Ministri so nas obvestili, da je vstoo klerikalcev v vlado gotova stvar. Uzunovič: »Ej. to so vam reki; mlajši gospodje, ki stvari dobro ne poznajo.« Od radikalskih ministrov In zlasti dr. Srškiča so dob H novinarji obvestilo, da so se večerna pogajanja vrtela okrog sestave vlade, v katero naj bi vstopile one skupine, čijih zastopnik' so b!li zvečer v min. predsedništvu nnmreč radikal'. rad'čevcl In klerikalci Dr. Sršklč ie dodal, da so odstranjene vse ovire in da bo morda že jutri sestavljen novi kab'neL \ko vstopi o klerikalci, izpade iz vlade g. PucelJ. Ob II. zvečer je šel dr. Srškič na dvor. da poroča kroni o večernih konferencah. Rad kalskl klub te bil sklican nocoj k seji. ki pa je bila odložena na JutrJ popoldne. Prve tri Usunov čeve komb nacife Pogajanja z Demokratsko Zajednico so se razbila, kombinacija s SDS je bila neostvarljiva radikalska vlada s pomočjo klerikalcev je do večera izgledala kot najverjethejša solucija. Beograd, 23. decembra, p. O. Uzunovič je danes dopoldne najpreje dolgo konferiral z radikalskimi ministri. Medtem je Radič obiskal Lj. Davidoviča ter mu znova razpredel svoj projekt o veliki fronti od Radiča do Pribičeviča. Ob četrt na 12. je Uzunovič pozval gospoda Davidoviča ter mu ponudil sodelovanje v vladi. Davidovič je odgovoril, da mora vprašati klub. Nato ie Uzunovič konferiral s Stjepanom Radičem. ki se je s sestanka vrnil jako optimističen. češ da bo vlada, sestoječa iz radikalov, radičevcev in Demokratske zajednice. najbrž še danes sestavljena, portfelji pa razdeljeni v relaciji 12 : 3 : 3. Na pripombo, da so mogoče tudi volitve, se je Radič razburil češ cto bi bila ataka na svobodo naroda!« Medtem se je vršila seja DZ in je bilo sklenjeno, da DZ vztraja pri svojih pogojih, pogajanja pa naj vodita, ako bi bila potrebna, dr. Marinkovič in doktor Spaho. Na drugi strani ie dopoldne med radikali prevladovala struja. ki je odklanjala vsak nov eksperiment z Radičem. Dr. Marinkovič ie sklep DZ takoj sporočil Uzunoviču. s katerim je za popoldne dogovoril nov sestanek. Uzunovič je bil nato v avdijenci ter je poročal kralju o svojih dosedanjih korakih. Takoj popoldne se je pokazalo, da je kombinacija z DZ neostvarljiva Po ponovni razpravi v svojem klubu je doktor Marinkovič odšel k g. Uzunoviču. Razgovor je trajal le 20 minut. G. Uzunovič je dr Marinkoviču povedal da pogojev DZ ne more sprejeti. Dr. Marinkovič se je vrni) v klub Demokratske zajednice. ki je po njegovem poročilu sklenil, da smatra nadaljna pogajanja z g. Uzunovičem za brezizgledna in zato prekinjera. G. Uzunovič je medtem skušal izvesti svojo drugo kombinacijo, sestaviti vlado s sodelovanjem SDS. SLS in nekaterih manjših frakcij. Dal ie takoj iskati Pribičeviča. ki pa je medtem že zapustil parlament ter po prijateljih g. Uzunoviča obvestil, da bi taka Dogajanja njegovo akcijo le zadrževala, ker SDS ne gre v koalicijo z radikali ln klerikalci. Več sreče Je Imel Uzunovič s klerikalci, ki so takoj pozabili na svojo bojno napoved od predvčerajšnjega dne ter se spustili v pogajanja s posrednikom dr. Jankovlčero. Pogojev niso postavljali, temveč so IzjavIH, da so pripravljeni stopiti v koalicijo z radikali. Uzunovič Je Iskal Se zveze z malimi parlamentarnimi frakcijami ln Je proti večeru bila v ospredju kombinacija radikali. klerikalci, niklčevci. grupa Ljube Jovanoviča kot provlzorij, kj naj bJ držal situacijo do sestanka Narodne čen ogenj, ki se bodo ob njem vnela i zakrknjena srca vseh. ki so še zaprta. Vsem cjutrovcem*: Čestit Božič/ skupščine. Jasno Je namreč bilo, da bi ta kombinacija, ki b! štela v najboljšem slučaju 167 glasov, bila kot res delovna vlada nemogoča. Ona pa naj bi služila kot osnova, da po oblastnih volitvah dobi Uzunovič za sebe In svojo stranko volilni mandat Ob 7. zvečer je poklical g. Uzunovič k sebi dr. Korošca. Razgovor je trajal četrt ure ter je veljal vprašanju, s katero formulo bi se mogla zakriti odpoved SLS avtonomističnemu programu. Po sestanku je dr. Korošec izjavil novinarjem: G. Uzunovič mi je razložil svoja pogajan.ia. Ker razgovori še niso končani, so še vedno mogoče razne rešitve. Posvetovati se moram še s svojimi prijatelji. Jutri se zopet vidimo. Kar se tiče naših pogojev stojimo na stališču, ki sem ga preciziral v svojem celjskem govoru. SLS je pripravljena sodelovati z vsako skupino, ki sprejme minimum naših gospodarskih ta socijal-nih pogojev. Po svojem sestanku z Uzunovičem se je dr. Korošec posvetoval z nekaterimi prijatelji, nakar sta on in dr Hohnjec imela daljši sestanek z dr Milanom Srškičem. ki je pozneje de al da so dosegli nekaj uspehov vendar ne defini-tivnih. ker ie treba poprej čuti mnenje radikalskega kluba Po svojem razgovoru z dr. Korošcem je šel dr. Sršklč na dvor. Medtem sta tjakaj prišla že finančni minister dok-tor Perič in mandatar krone Uzunovič. Uzunovič Je pri odhodu z dvora Izjavil, da gre domov, izgledalo Je. da ie kombinacija s klerikalci precej gotova Prišlo pa je popolnoma kaj drugega. Dr. Sršklč ie pozval novinarje ter iim rekel: »Počakajte, vse kaže, da se bo danes še nekaj zgodilo.* Krvav spopad med zemljedelci v Sofiji Sofija, 23. decembra (bi.) Včeraj je oko. h 40 radikalnih zemljedelcev udrlo v po« slopie zemljedelske zveze, kjer so vzeli ar« hive in proglasili glavni odbor stranke za razpuščen Ko je bivši zemliedelsld mini. ster Radolov zvedel o dogodku, se je s svojimi pristaši uprl početju napadalcev, pri čemer je prišl "i do krvavega spopada v katerem je bilo več ranjenih Končno so morali iizurpatorji zapustiti poslopje Baje ■o ta dogodek naročili emigranti, pristaš! umorjenega min. predsednica StamboMj. »keg-a v prvi vrsti bivši predsednik sobra. nj« Atanasov. Eksplozija na glavnem sofijskem kolodvoru Sofija, 23. decetrbra. s. Centralna žele«, niška postaj« je bila »sled eksplozije p!i» m hudo poškodovana. Namestnik postaj« nega načelnik« Popov in nek«) železniških uslužbencev je Mlo težko ranienh. M«terl» j«lna škoda je zelo velika Preiskav« je dognala, da je prišlo do eksplozije, ker j« poč vi* g! »vn* plinska c*t. Vojaška moč fašistične Italije Fašistični režim reorganizira in izboljšuje neprestano italijansko vojsko. — Kurijozne božične naredbe fašistovske vlade. Pariz, 23. decembra, o. Današnja »Liberte* razpravlja v uvodniku o organizaciji italijanske vojske. List ugotavlja, da je fašistična vlada posvetila vojaškim zadevam mnogo pažnje. Leta 1914. je vojska štela 240.000 mož in 2400 častnikov v aktivni službi. Te številke se niso do leta 1926. bistveno spremenile Število orožnikov pa. ki jih je bilo leta 1914. 25.000 ie sedaj narastlo na 65.000. Kolonijalne čete ki so štele 10.000 mož so bile oiačene tako da štejejo sedai 50.000 mož. Poleg tega pa ie fašistična vlada ustanovila še nove vojaške organizacije, kakor na primer aeronavtiko ki šteje 18.000 mož. in fašistično milico, katera razpolaga z >00 do 250.000 mož. ki jih režim lahko takoj mobilizira. Tudi sedanja Itali-Ianska volna mornarica s svojimi 48.000 možmi Je mnogo pridobila na moči v primeru z onimi iz leta 1924 Kar se tonaže tiče, ie italijanska vojn? mor-narica močnejša od francoske. Aero-na vtika razpolaga že seda? s 1200 letali in 100 eskadrilami. Tekom dveh let pa bo imela že 2000 letal in zrakoplovov ter 180 eskadrlL Italija nadaliuie «Liberte» na ce ne zadovoljuje samo s številom bojevnikov in z njihovo moralno silo. marveč posveča svojo pažnjo tudi izbiri vojnega materijala. Poljsko topništvo, ki je oboroženo s francoskimi topovi od 75 mm. je brezhibno. Nov materijal za težko in poljsko topništvo se sedaj pre-ski^a. V Italiji sedai tudi preskušajo nov tip strojne puške za pehoto. Francoski list razpravlja nato o razpoloženju. ki vlada v italijanski vojski ta ugotavlja, da ie to razpoloženje neprimerno boljše, nego ie bilo svojčas. Končno naglaša «Liberte» da Italija v svoji zemlji nima sirovin. kar bi se v slučaju vojne hudo pogrešalo. Rim, 23. decembra (pr.) Naučni minister ie izdal naredbo da m^*a biti v vseh uradnih aktih poleg običajne letnice tudi letnica fašistične ere. Rim. 23 decembra (pr.) Vlada Je odredila. da ima glavni tajnik fašistične stranke pri vseh oficijelnih ceremonijah tn tudi na dvoru prednost pred poslaniki in drugimi diplomatskimi zastopniki. Tajnik ima odslej naslov ekscelence. Rim. 23 decembra (pr.) Kakor poro-ia čitev je najprej odvisna od stališča pred« sednika republike Hindenburga, ki je zadU nje. čase postal precej samostojen in se vii» vel v politiko Vsakdo, ki je prišel & pred« sednikom te dni v dotiko. je mor»l dobiti vtis, da ima Hindenburg določen načrt, vendar doslej ai nikomur o tem govoril. Zato je bila psihološka napaka aocijalnih demokratov, da -o potom svojega voditelja Scheidemanna tako ostro nastopili prod narodni brambi Položaj v Litvi Kovno, 23. decembra, (pr.) V državi vla« d« mir in red. Danes so izšli prvič opori« eijonalni listi. «Lituw» zatrjuje, dt j« prejšnja vlada sama nameraval« Izvesti pievrat in aretirati vse opozicijonalne vo» ditelje, med njimi tudi Smetono. Policijsko ravnateljstvo v Klajpedi je odredilo, da morajo vsi meščani v 48 urah Izročiti ▼«• orožje Borba francoskih uradnikov za povišanje plač Pariz, 23. decembra, s Kongres franco skih uradniških strokovnih organizacij, Id zaseda že tri dni, je sprejel resolucijo, ki grozi z vsemi akcijskimi sklepi, tudi • splošno stavko, ako vlada ne bi dovolila povišanja plač Kongres bo najbrže še na tem zasedanju sklenil svoj pristop k splo> šni zvezi strokovnih organizacij. Nova vohunska afera na Poljskem Katovvice, 23. decembra (pr.) Politična policija je prijela vohunsko organizacijo, ki jo je baje vodil član nemško»poljske me« šane komisije Bukaschek Ker je ta mož eksteritorialen. ga policij« ni smela prijeti. Poljsko časopisje zatrjuje, da bo izid pre« iskave naravnost senzacij«, a se ga zaet* krat še drži tajno. Maščevanje varane dijakinje Pariz, 23. decembra (be.) Devetnajstlet« na dijakinja Saintvves iz ugledne rodbin« je prerezala vrat svojemu zaročencu po ročniku Cazenaveu, ker jo je hotel zaptv sti ti. Skladatelj Gilbert v konkurzn Potsdam, 23 decembra, (pr.) Sodišče ja razglasilo konkurz nad imovino skladatelja Jeana Gilberta. ki je spravil v svojo od« visnost več gledališč v Berlinu, Draždanih. Dunaju, Frankfurtu, Mannheimu in H«m» burgu in skuša! doseči monopol n« operet« nem tržišču Gilbert je oškodovil mnogo gledališč, umetnikov in dobaviteljev. Nesreča na Črnem morju Sofija. 23. d sceni br«. (pr.) Ob velikem viharju na Črnem morju te je potopilo *e8 manjših bark in parnik Kavkaaua. Od 60 potnikov jih je utonilo 49. Zrakoplovna nesreča Newyork. 23 decembra (pr.) Pri Raw toulu v državi Indiani sta trčil« skupaj 500 metrov visoko dv« imeriSk« vojašk« »ei** plana in treščila n* tla. Vri štirje letalei a* mrtvi. Velik sneg v Nemčiji Berlin, 23 decembra (be.) Po vaoj am verni Nemčiji je zavUdal hud tncaa. Na severnem Pruskem k«že toplomer nad 15 stopinj pod ničlo. Večina proakega Ua ja pokrita • Dokument partizanske nasilnosti Kako minister trgovine utemeljuje razpust Zbornice. — Kriva {e njegova lastna — volilna komisija in pa čez 40 let stara razsodba avstrijskega upravnega sodišča. Urad Zbornice za trgovino obrt in Industrijo je včeraj prejei odlok ministra za trgovino, s katerim se utemeljuje razpust novoizvoljene, a še ne konstituirane Zbornice. Minister pravi, da je ministerijelna komisija, ki jo je postavil za pregled Volitev, našla sledeče nepravilnosti: 1.) Volilna komisija ni ustanovila števila po pošti došlih volilnih pošiljk na temelju seznama, v katerega so vpisane prispele volilne pošiljke po rednih Številkah. 2.) Volilna komisija se ni striktno držala odredbe d. 12. volilne uredbe o i vodstvu seznama volilcev. v katerega I se morejo po vrsti glasovanja in odpiranja volilnih pošiljk vpisovati volilci. ampak je namesto vpisovanja zlagala in vezala legitimacije ter jih označevala s tekočimi številkami. 3.) Volilna komisija bi morala z smidu čl. 14. volilne uredbe primerjati oddane glasove s številom volilcev in šele potem pričeti odpirati ovoje z glasovnicami. Iz zapisnika volilne komisije ni razvidno, da se je tako napravilo. 4.) Pri poizkusnem štetju dne 24. septembra 1925. ni volilna komisija v redu izvedla kontrolnega štetja v L 11. in v polovici 111. kategorije obrtnega odse. ka. ampak je neovrženo pustila domnevo, da je bilo kaj podtaknjeno. 5.) Volilna komisija je izvršila sktru-tinij dvakrat, vsakokrat z drugačnim uspehom, a ni v zapisnikih pojasnila razlogov za nastale razlike. 6.) V 1. kategoriji trgovskega odseka je ob drugem skrutiniju bila razveljavljena ena glasovnica z žigom 6. septembra 1926.. katere se oh prvem skrutiniju ni opaziio. Naknadna konstata-cija neveljavnosti ene glasovnice more opravičiti sumnjo. da je izvršena naknadno kakšna nedopustna manipulacija. s katero je napravljen en glas neveljaven. 7.) Zapisniki volilne komisije so se vodili osobito glede skrutinija su-raarno. Predložen mi materija! o nedopustni agitaciji ter o nedopustnem zbiranju legitimacij in glasovnic in o skupnem poašiljanju volilni komisiji po predstavnikih stanovske kandidatne liste ministru zadostuje za konstatacijo, da se je v volilni borbi porabljalo nedopustna sredstva. Sklicajoč se na navedene nepravilno-»ti, ki so mogle vplivati i na sam izid volitev in sklicujoč se na paragraf 23. avstr. zakona o zbornicah i dne 29 junija 1S68., drž. za k. št. 85 ter na odločbo Upravnega sodišča od 28. maja 1885. ter na čl. 8. Uredbe o organizaciji ministrstva trgovine in industrije je minister trgovine odločil: 1.) da se razpusti novolzvolieno Zbornico za trgovino, obrt to industrijo * Ljubila«. 2.) da se postavi za komisarja zbornice Ivan Jelačin. predsednik zbornice v Ljubljani, a za njegovega namestnika Ivan Ogrin. podpredsednik zbornice, ki takoj prevzame svojo dolžnost. 3.) da se za zbornico razpišejo nove volitve, ki se morajo izvesti v roku, določenem v čL 21. volilne uredbe. • K tej naravnost perpleksni argumen« caciji nečuveriega odloka za danes ie dve, tri ugotovitve: Minister se sklicuje v glavnem na formalne »nepravilnosti« volilne komisije. Ta komisija pa je v glavnem od njega postavljena, na čelu ji je bil neodvisen, od vsakega kot skrajno korekten priznan sodnik, in komisija je vse te »nepravilnosti«, ki so pa v stvari le tehnična poenostavljenja njenega dela solidarno vršila. Minister sedaj razpušča zbornico radi dozdevnih po-grešk svojega lastnega organa, a istočasno postavlja dva člana te komisije gg. Jeiačina in Ogrina ki sta seveda soodgovorna za dozdevne nepravilnosti, za komisarja razpuščene Zbornice! Ce je komisija zagrešila formalne nt. pravilnosti (v resnici so vse te nepravilnosti umetno skonstrnirane!) zakaj io minister ne kliče na odgovornost? Zakaj kaznuje slovensko industrijo, obrt in trgovino? Se drzneiše pa je sklicevanje na volilne nepravilnosti. Brez vsakega dokaza smatra minister da so iz trte Izvite •pritožbe« iz okolice gg. Jeiačina in Ogrina utemeljene. Dosedai ni bil objektivno. t. j. potom preiskave dognan niti eden si učni volilnih zlorab, minister na se nnnie sklicuje! Toda dobro- če je vse to res. kar minister navaja zakaj pa potem volitev ni razveljavil? Zakai ne pove kai mu je predložila od njega samega postavljena preiskovalna komisija? Minister si volitev ni una! razveljaviti, ker bi bilo pri pritožbenem postopanju prišlo na dan. da ie njegova lastna komisija se iiverila, da n? nobenega tehtnega razloga 7.a ra/veljavlienie volitev! Zato ie minister posegel po neki čez 40 let stari razsodbi avstrijskega upravnega sodišča, ki je v bngve kakšnem konkretnem primeru rvinbrila rnzptisl neke trgovske zbornice ter je. ker volitev ni moeel ra7vel>aviti. nasilno raz-gnal novo Zbornico! S tem korakom ie pa seveda le priznal, da vsa njeeova argumentacija glede nepravilnosti volitev ne drži! Da se kurljoznosi Izpelje do kraia. je minister postavil Zbornici še komisarja. kar ie v protislovju z obstoječim zakonom. Ogorčenje slovenskega prlvr«d»»«Ka sveta bo kakor vihar odneslo nečuvaao odredbo ln oba gospoda komisarja. Izjava podžupana dr. Lipolda Danes popoldne sem prejel od župan* dr. Leskovarja dopis, naslovljen na mene za klub SDS v mariborskem občinskem svetu, na katerega moram takoj reagirati, ker župan, ki na občinski klub naslovljena pisma objavlja v »Slovencu«, očividno računa z dejstvom, da bomo preko praznikov brez listov in tako brez možnosti v javnosti odgovarjati. Zupan dr. Leskovar trdi. da ni res, da bi bila SLS sklenila s političnim društvom za Nemce v Sloveniji kakoršenkoli pakt. ampak da se je le krajevna organizacija SLS za mesto Maribor dogovorila z dr. Miihl-eisenom za skupen nastop pri volitvah v oblastno skupščino. Da bo jasneje, je treba opozoriti, da ie »Slovenec«, ki ie objavil prvič listo za mesto Maribor, navedel, da kan didirajo skupaj SLS. NRS in NGS, to j« nemška gospodarska stranka- »Cillier Zei-tung« izrecno razglaša komunike, aa je kompromis sklenila »Partei der Deutschen« In da H je po dogovoru mandat zasiguran. Dr Leskovar iiadaije trdi, da ie SDS za oblastne volitve sondirala pripravljenost Nemcev za »kupec aaitop is se pr: tem sklicuje ta razgovor med menoj in gg. Pfri-merjem in CHaseriem Z gg- Pfrimerje.n in Glaseriem sem že ponovnokrat govoril, saj sedimo skupaj v občinskem svetu in v finančnem odboru Smešna pa je trditev da da bi bii pri teh gospodih sondira! priprav. Ijenosi Nemcev za skupen nastop. Po nek! seji finančnega odbora sem res i ozirom na veliko večino v Maribora povsem neverjetne govorice, da gredo za oblastne volitve klerikaici in Nemci skupaj, začudeno vprašal g. Pfrimerja. če je to res. G. Pfrmier ie prav dobro čutil, da nisem ničesar sondiral. temveč kvečjemu zbadal. ker le v zadregi rekel, da še niso nič sklepali. Jaz sem se nasmehnil in odšel. Takih zbadljivih vprašani so one dni mariborski »svobodomiselni« Nemci pač morali marsikje poslušati- Z enakim vprašaniem sem spravi! v zadrego tudi klerikalce, pa venda: ne bo g. dr. Leskova r trdil, da sem tudi pri njih »sondiral pripravljenost za skupen nastop«. Tudi taka smešna zavijanja ne bodo pomagala klerikalcem preko naših konstataclj. Maribor. 23. decembra 1926 Dr. Franjo Ltpold, L r. -S59- Vprašaje Siavenske banke Kratek pregleden načrt o možnosti njene mirne poravnave. Mariborska sramota klerikalne stranke Krepak odgovor klubov SDS, NSS in SKS na pisno župana Leskovarja. Maribor 21 decembra. Občinski khrW SDS, NSS in SKS so danes posiasii županu dr. Leskovarju sledeče pismo: Gospod župan! Na Vaš cenjeni dopis 21. decembra Io z ozirom na Vaša Izvajanja v občinski posvetovalnici 20. decembra čast nam je Vam sledeče sporočiti: sporazum, na katerega so se zedtaile naše stranke 18. marca 1924. ie bil sklenjen v to svrho. da koalirane stranke stvorijo za občinske volitve v Mariboru i- 1924. enuien blok Cilj tega bloka pa je bi!, da prevzame tako astanovljeni Narodni blok vodstvo poslov mariborske mestne občine v svoje roke z namenom, utrditi jugoslovenskl značaj mesta. Koalicija s katero je bil ustvarien Narodni blok, je tedaj bila ustvarjena predvsem zato. da se utrdi narodni značaj Maribora. Afirmacija narodne misii v Mariboru je bila povod koaliciji. Ce oravite. da so ostale koalirane stranke dobile večje itevilo mandatov-le vsied koalicije z SLS, Vam moramo odgovoriti, da Ima SLS » občinskem sveto njeno moč daleko presedajoče število mandatarjev tudi radi tega, ker ie bila koalirana z našimi strankami Le koalicija Narodnega bloka je izvojevala dve tretjini presegajočo večino v občinskem svetu Za narodnega župana mesta Maribor ste bili izvoljeni od Narodnega bloka, kot nJega predstavite!). VI niste župan SLS ampak župan mesta po volji Narodnega bloka. Kako morete spraviti v sklad obvezo naše-*a sporazuma, da skrbite kot prvi predstavnik Narodnega b!cka v mestni občini sa utrditev jugosiovenskega značaja mesta, t dejstvom, da kandidirate istočasno skupno s predstavnikom nemške stranke, proti kateri smo skupno ustanovili Narodni blok in Je vendar očitni namen te koalicije omogočiti. da bi bilo mesto Maribor zastopamo v oblastni skupščini tudi po reprezentantu Bemške stranke, ki b! sicer ne imela nobenega izgleda za izvolitev lastnega kandidata? In tak kompromis ste sklepali v času, ko vlada na mestnem magistratu Narodni blok. Tudi ml priznavamo vsakemu lojalne-mu Nemcu v naši državi vse državljanske pravic«. Ne moremo p* priznati v maribor. ski oblast) sporadično naseljenim Nemcem njihove plemenske stranke. Tn kar smo hote!! z Narodnim hl«kom zbrisati, ste z Valim kompromisom afirmirali- Vaše trditve da se le ena ali druga naših strank družila pri volitvah t Nemci, ki v večini stučaiev skuiat« navesti kot opnvtiHo m Vaše korake, sploh ne odgovarjajo dejstvu, ne moremo vzeti za resno. Ce bi bila tudi ena ali druga naših strank pri kakih volit, vah vzela na svojo listo kakega lojalnega Nemca, bi bila s tem le konsekventno našim načelom ravnala, da na) Nemci pr! nas ne nastopajo kot plemenska enota, ampak da se nai pridružijo svojim svetovnim na-zlraniem odgovarjajoče državnim strankam Vi pa ste sklenili kompromis z nemško stranko in kandidirate v Maribor« skupno s predstavnikom te nemške stranke proti strankam, s katerimi Imate sklenien sporazum za Nar blok. ki »Ujtrie krgosloven-ski značaj mesta. Ce smo Vam sporoči!!, čb se v protest proti takemu početju od Vas za 20. do 23 t. m. sklicane občinske seje ne udeležimo, nismo s tem kršili sporazuma In odločno odklanjamo Vaše Iluzije na našo častno besedo. Vprašamo pa Vas. kako spravljate v sklad na? poslovnik z namenom Narodnega bloka, utrditi jugoslovenskl enačaj mesta, z Vašo koalicijo z nemško stranko iu s kandidaturo predstavnika nemškega društva v Mariboru na Vaši listi? Vprašanja, ki jih stavite na nas glede izvedbe komunalnega programa, bi si bil! morali predvsem vi sam! kot mestni župan postaviti, predno ste napravili usodepolni korak zveze z nemškim društvom Kot igračkanje z nerodnimi interesi mesta Maribora — da se poslužimo Vašega izraza — moramo smatrati Vaš poskus oškodovati z Vami koalirane stranke v Narod, bloku za m2ndat v res le gospodarskim interesom sluteči oblastni skupščini v korist nemški stranki, računajoč, da bodo tako Izigrane stranke brez vsakega protesta vzele Vaše s temeljnimi načeli Narodnega bloka v navzkriž ju stoječe ravnanle v vednost Ugotavljamo, da ste z Vašim neupravičenim In neutemeljenim Izpadom proti našim strankam, ki Vam kot mandatarju Narodnega bloka nikakor ne prlstojajo. po Vas v občinske« sveto ustvarjeno situacijo le poslabšali. Končno Va* obveščamo, da bo o situaciH v občinskem svetu rszpravliaia eksekutlva Narodnega bloka na seii. ki je bomo v na) krajcem času sklicali. Z odličnim spoštovan!««! za kiuh občinskih svetnikov NSS In SKS: Ferdo Dobrave !• r.. d.r Rihard FaningeT I. r. — za klub občinskih svetnikov SDS: dr. Pssmo Lupott. L «. Slavenska banka d. d. s centralo v Zagrebu je b la z ozirom na visokost glavnice (100 milijonov dinarjev) In vlog eden največjih domačih bančnih zavodov Jugoslavije. V letu 1924 je prišel ta zavod v težkoče: odpisalo se ie 40 milijonov delniške glavnice in celo rezerva. — Operacija ni uspela — Dne 24 septembra 1926 je bil otvorjen predstečai, nastopila so pogajs-nia za mirno KkvidacJo banke, ki se vlečejo brez vidnih znakov na zunaj ob nestrpnosti vlagateljev mesec za mesecem naprej. To stanje ni vzdržljivo, treba je lasnega načrta za sanacijo in sodelovanja javnosti, v kolikor je to mogoče. Tud vpitje po krivcih ni glavno, ampak glavno Je. da se reši kar se rešiti da. sporedno pa nai se ugotovijo krivci, ki so asa škodo odgovore'. Prvi predpogoj uspešne likvidacije le ta. Organizacija likvidacije pa je izvedljiva tudi tako da se preosnuje Upravni svet Slavenske banfce k, kolikor je men! znano, ni popoln in ne deluje, ker se vsled kaznjive malomarnosti vsi upravni svetniki dela v bančnem vodstvu ne udeležujejo in si s tem nakopliejo še večjo moralno in gmotno odgovornost. Upravni sveta treba izpopolniti iz vrst upnikov. Upniški odbori nimajo zakonite podiage, ker nI otvorjen stečaj. Zakonito, odnosno po statut h Slavenske banke predvideno zastopstvo dobi u pni štvo le s tem, da se izvolijo glavni zastopniki upnikov v Upravni svet. Ti nanovo vstop vši upravni svetniki Iz vrst upnikov ne bi prevzeli nobene odgovornosti za sedanje stanje in za dosedanje delo v Sia-venski banki, bi pa s svojim delom omogočili izvedbe iikv jacije v korist upnikom. Ta Upravni svet naj vodi likvidacijo kol preapogoj uspesce u*viuat>je jc m, •» -----■ • — j* prepreči konkurz. Vsak konkurz ima j vrhovni organ ob sodelovanju državnega da se za posledico ie večje razvrednotenje vseh '/rednosti — Posledica neokretnega kon-kurznega postopanja so pri tako velikem konkurzu polomi dotžnkov, kar se mora na vsak način preprečiti. Stroški konkurza bi požrli velikanske vsote, ki se na ta način odtegnejo upnikom. Kcmkurz bi se vlekel — glej Glavno posoj Inico v Ljubljani — nedogledna leta. Predstečaj naj ostane, če ga že ni mogoče odpraviti s umakni tvijo tozadevnih predlogov. Drugi po mojem rm<«n!* s«te «j»ravičea zahtevek je vladno posredovanje ln vlsdna pomoč- Največkrat le vpitje po vladnem posredovanju ta po vladni pomoči nesmiselno. Tak zahtevek tudi jaz zavračam, »ko gre več M man* za d&astievne katastrofe. Cisto drugačen položaj je tukaj. Vladno posredovanje je potre«io: ker gTe ra ponašanje ta odgovornost Inozemskih zavodov (Landerbanka); le vlada ima motnost privesti zadevo do uspešnega konca. Vlada se le tega zavedala ta » le » precejšnji meri na sanacijskem delo udeležila, če tud' bo treba ukreniti ie marsikaj drugeza. kakor so do sedaj storili njeni organi. Se bolj ie potrebna vladna gmotna pomoč. Na avstrijsko republiko gledamo kakor velkl na malega, ln veodar je bila ravno avstrijska vlada, ki Je s svojim posredovanjem ta s svojo gmotno pomočjo srečno preprečila najhujše posledice poloma Centralne banke aemškrti hranilnic, zavedaloč se, da gre za verke gospodarske interese, katere le treba čuvati. Enako je pri Sla venski banki Katastrofa je zadela velik del naše države, posebno slovenske ta hrvatske pokrajine, kar že samo na sebi opravičuje zahtevo vladne pomoči Gre za razmeroma velike vsote (nad 100 mil jonov) in za večinoma male ljudi, ki so si vložen denar od ust prl-trgali, da bi imeli za starost malo rezervo. Qre za pokrajine, ki so bile vrhu tega leta 1926 po opetovan h vremenskih katastrofah zelo hudo prizadete. Tudi v slučaju Slavenske banke je njena neoporečna dolžnost, podpreti v izdatni meri sanacijo ne samo i posredovanjem, ampak tt*di z gotovino Dolžnost vseh lavnih zastopnikov- je zahtevati tako pomoč, brez razi ke strankarske pripadnosti, ker je zadeva čisto gospodarskega značaja in so pristaši in zavodi vseh strank prizadeti. »Ima vremena« taka) ni na mestu, htra pomoč edino zaleže Iz stališča očuvanja ugleda našega denar-stva In kredita na zunaj je vlada dolžna doprinesti tudi gmotne žrtve. Sla venski banki se mora zaslguratl io Izplačati potom Narodne banke ali potom organizacije velikih bank pod drfavnjm Jamstvom predujem v to svrho. da se lahko Izplača na račun vlog takoj večji predujem. (50 odstotkov) Kapitali, naloženi pri Sia-venski bank, so postali vs!ed otvoritve predstečajnega postopka nelikvidni. To dejstvo poostruje gospodarsko krizo, ki ie v slovenskih in hrvatskih pokralinah že itak tako močna, da duši iH onemogoča vsak gospodarski razvoj ter ubija sicer dobre gospodarske eksistence. Vsled neikvidnostl so prizadete v posehrt meri hranilnlcc ta kreditne zadruge. Tem se mora priskočit' na pomoč posebno ker Je po stanju banke Izplačilo 50odstrtne kvote na račun vlog Izvedljivo brez vsakega rizika. Zadostuje garancija, ako dofčni zavod (Narodna banka) aH konzorcij zavodov, ki da kredit, odpošlje v Slavensko banko svojega zaupnika, ki bo likvidacijo banke strogo nadzoroval in brez katerega se ne sme nič vai-nejšega podvzed Da se predstojeCi silno važen in nujen postulat Izvede, le treba, da vzame Ithvl-dacijo o roke ali kak močan denarni zavod. — če tak aranžma nI mogoč pa reorganizirani upravni svet Slavenske banke. Organ zacija bank se ml zdi zelo slaba ker bi se sicer ne moglo zgoditi, da se niti ena banka ni roogi* otiiotill k sodelovanja pd likvidacijL nadzorstvenega organa ta ob sodelovanju zaupnikov on^ bauKe ki bi dala Slavenski banki za izplačilo delne kyote potreben predujem Pri pos.imeznih podružnicah naj vodi likvidaciio en za to usposobljeni urad-nk Slavenske barke s sodelovanjem sosveta, Izvoljenega od Upravnega sveta Slavenske banke iz vrst upništva Taka organizacija likvidacije upošteva koristi upništva, upošteva P3 tudi položaj dolin'kov Slavenske banke, ker bodo lokalni faktorji na sedežu posamezn h podružnic sigurno skrbeli za to, da dolžniki kolikor mogoče brez škode za nje same svoje obveznosti nasproti bank izpolnijo. Vsaka brezobzirnost v Izvedbi likvidacije se mora preprečiti Da »e likvidacija naglo irvede in da čimprej izginejo sledovi poloma Slavenske banke. naj »t prenese fsktitsi Sedet likvidacije f Ljubljana. Večina upuiitva je v slovenskih pokrajinah, večino poslov je Imela Slaveo-riu bank« pri aa« v mariborski ln ljubljanski oblasti. Pri na« je «<*1gtvo naglo in »I gumo. Naši go«p prevzela vloge malih vlagateljev Slavenske banke, ali p« bi morala Šl««en ska banke male vlagatelje t izplačilom nji h«*ih »log »adovotjili, — če ne i>opolnoma. pa recimo s 75 % — S tem postane vpčina malih upnikov desintereairana, iaka potrpežljivo aa ostanek svoje terjatve in omogoči miren potek likvidacije Spored db s vgem tem likvidarijsitim de lom mor« teti preiskala o vzrokih poloma in kri»rih _ Nekaterim je ta postulai prvi. kakor da b) bils likvidacija te izvršena, Se ae enega od krivcev obsodi. Glavni namen izsleditve krivcev za mene ni kazenskega slučaja, ampak je ta, da se dobi od krivcev odškodnina, povračilo škode. — Krivci naj pokrijejo primanjkljaj, ki ga pokaže likvidacija ki to Čimprej. Nedolžni, zaupljivi ter pošteni vlagači ae (mejo izgubiti niti pare na korist onim. ki so e svojimi dejanji in opustitvami, z dobičkanoenimi transakcijami ln x raznimi drugimi, posebno z valutnimi špekulacijami, zavod In vlagatelje oškodovali. Ako ne najdejo prizadeti sami toliko moralne moči v sebi, da bi se z upniki, odnosno z novim Upravnim sve tom glede povrnitve škode pogodili, se jih bo mar.ilo k temu prisiliti potom civilne !n eventualno kazenske pravde. To važno delo naj vodijo i vso potrebno energijo vešči zastopniki s pomočjo reorganiziranega Upravnega sveta in driiivnega nadzorstva. Zadeva mirne in uspešne likvidacije Slavenske banke je — še enkrat povdarjam — nujaa in nad vse vaina za celo naše gospodarstvo. Na vladi, na Uprivnem svelu Sla veuske banke in na upnikih je. da se iikvl dacija s čim manjSo škodo za upnike čim prej izvede. Pot. ki sem jo naznačil v kratkih obrisih, ni oova in ne zahtevam zanjo kakega patenta, potrebno pa je. da «i jo znova v celoti predočimo. Upništvu pa pri poročam minvo kri ln nekaj potrpežljivosti, ker se velika stvar ne da v enem dnevu In mesecu izvesti, in ker se s prenagljenimi ko raki poiožai poslabša, ne pa izboljša. — Nekateri člani Upravnega sveta Slavenske banke imajo najboljšo voljo izvpstt sanacijo Sa Dacija in likvidacija »e bo uspešno Izvedla. * tam ni dvoma, ako vsak stori svojo ac*i. — reuimiem, uarvosuuiiK, beg&aj« aosti ni na me»tu, ker »e s pesimizmom, ner-voznostjo in beganjem ie nikdar ni ničeaai' Icaristnaga ustvarilo. Dr. Božič — * Odstavljen komisar Slavenske banke Beograd. 23 decembra p Trgovinski 3K» nister ar Karjač je dane* podpisal odlok, s katerim se odstavijajo dosedanji komi* s ar j., ki x> upravljali posie Slavenske t«n» ke, Srpske banke iti Banke in štedionice z« Primorje Na njihovo mesto te imenoval odbore upnikov, ki bodo pripravljali likri« dacijo teh zavodov, dokler se ne dooess zakon o prisilni poravnavi. Politične beiežke Izjava Podpisani pristaš NSS Izjavljam, da gospod Jakob Scrštrak nima nobene pravice agitirati pod firmo doscaan leg-a prrdsed« nika kr. org NSS Vodstvo NSS ie nam« reč tako v ljubljanski kakor tudi v mari« borski oblasti sklenilo kompromis s SDS za skupno nastopanje pri volitvah v oblast« ne skupščine Niti govora ne more biti, da bi pristaši NSS podpirali radikale, za karo re agitira g Soštrak. Svarim vse pr staie, naj mu ne nasedejo in se brezpogojno po kore disciplini stranke Sedaj se bo nam« reč pokazalo, kdo je res prsvj pripadnik našega pokreta in kdo je pravi naprednjai. iiri, 22 decembre 1926 JOŽE VONCINA, nas-, socijaiia*. Protestna akcija obrtništva, trgovine in industrije Z vseh strm! de"ele nam prihajajo poročila o velikem ogorčenju, ki je nastalo radi Krajačevega razpusta Zbornice za trgovino obrt !n industrijo v prizadetih krogih, pa tudi pri vseh ostalih, ki Imajo še smisla za zakm m pravičnost Primerjati Zbornico in njen razpust z razpustom kakega občinskega odbora, kjer se je pridno kradlo ali oa z razpusti, ki so izvršeni radi komunistične akcije na podlagi zakona o zaščit4 driave n. pr tudi svoječasno ljubljanskega občm.kega sveta, le povretn neupravičena Sicer pa raka) 1. 1924, ko |e bila SLS na vladi, ni razpisala vntltev v Ljubljani? Zakai pa se jih sedai brani isti klika, k: stoji za razpustom Zbornice' k"ra-iačev ukrep prot; 5e ne konstituirani Zbornici je frlvoha igra z Interesi pridob tnib slojev. Danes gre v tem oziru en glas: Dol s Pucljem dol z Ravniharjem, dol z Ogri-nom. V boj za stanovsko avtonomij® obrtnikov, trgovcev ir. .ndustrljcev. Za vero! Po svojem starem običaju so tud« pr»£ sedanjimi obhsin.mi volitvam začeli zlorabljati klerikalci vero za svojo politično-strankarsko agitacijo Zadnj' »Domoljub« ■«» poln fraz o nevannosd. ki preti slovensko-mu ljudstvu od stran brezvercev, svobo-domlslecev ter framazonov ta o tem. da je SLS edina stranka, ki ima za osnovo svojega dela kr<čansk' nazlranje itd. itd. >3 vendar se v oblastnih skupščinah ne bodo reševala nobena versko-politiina vprašanja, ki so po zakonu o oblastnih samoupravah Izrecno izvzeta. Sk'epa!o se bo samo o gospodarskih in socllaln h potrebah v okviru zakona. Menda se klerikalci d bro zavedalo, da ne morejo pri oblastnih volitvah agt-tirati s svojimi uspehi v parlamentu ne s svojim delom za oživotvorjenje oblastnih samouprav, zato pi se zatekajo k svojemu zadnjemu sredstvu — k zlorabllanju vere y politične namene. Mi smo seveda prepričani, da bndo rad: te naše ugotovitve zopet vpili, da smo proti veri. prepričani pa srno :udi, da je naše ljudstvo že precej spoznalo. da ni vera v nevarnosti, ampak kleri-kaln manda': Seveda je tud; gotovo, da bodo klerikalci po volitvah odločno zanikali, da so si prisieparill svoje mardata i zlorabljanjem vere Kaj pravi Nemci in kaj dr. Leskovar? Glasilo nemške stranke .Deutscnes'Volls>-blatt« piše 22. t. m., da žive Nen>c ob avstrijski in madžarski meii. na Štajerskem ia o Prekmurju, tako raztreseni v mestih in trgih Sloven je, da tr se niti vragu ne posrečilo to razbito nemštvo poiitično tako združiti, da bi moglo števiir svojih glasov pri oblastnih vol:tvah v polni meri uveljaviti To prizaava ofidjelno glasilo nemške stranke, dr. Leskovar pa zagovir-ia klerikaino-nemškl kompromis na Štajerskem in kand daturo d: Muhleisna s trditvijo, da se je ž njim preprečil samostojni nastop nemške stranke ne samo v Marboru. ampak po vsem Štajerskem. Dr, Leskovar naj nam sedaj pove. kaj bi nemška stranka dosegla, ako bi pri oblaMnih volitvah nastopla samostojno? Pokazalo bi se samo to. kar priznava sam »Deu-tsches Volksblatt«. Dr. Leskovar je slab zagovornik svojesa kompromisa z nemško stranko! Kandidatska lista SDS za srez Krško Pri objavi kandidatske liste SDS zz srez Krško se je vrinila tiskovna pomota. Ime kandidata na 4. mestu se pravilno glasi: Josip 2n*darjič (ne Šnidar-šič). posestnik. Studenec pri Krškem. Iz Okrožnega tajništva SDS za Notranjsko. V nedeljo, dne 26 decembri ae rrie deoi shodi: v Grahovem pri g Krajcu ob II dopoldne po maši, v Cerknici pri 2i'mrti ob I pop in na ! ncu pri g vanj. Tudi božičnice. na kateri smo lani dobili v dar obleko in obuvalo, ni bilo. Zato smo žalostni. Dragi otroci, ki ste v svobodi, tako gotovo ni pri vas. Naši starši nas imajo radi, a Italijani ne puste, da nam pripravijo veselje. Naša mati nas zbere okrog sebe in nam pripoveduje pravljice. Njo razumemo vse, ker govori slovensko, učitelja ne razumemo, ker govori italijansko. Nato vzame naša mati slovensko čitanko in nas uči brati lepe zgodbice, ali pa bere sestra iz knjig in mi poslušamo. Tako zelo lepi so ti večeri! Tako le- po nam je pri starših, ki nas ljubijo in jih razumemo, vse drugo je žalostno in grdo, ker nam manjka svoboda. Mi vas zavidamo. In želimo, da bi tudi mi dobili učitelja, ki bi slovensko govoril z nami. in da bi smeli na veselice in da bi smeli slovensko peti in da bi odprli Društveni dom svetemu Miklavžu in božiču. Ker pa vsega tega nimamo, vas prosimo, da mislite na nas in povejte tudi svojim staršem, kaj vam pišemo, da tudi oni ne pozabijo na nas. Le če ne boste pozabili na nas, bomo dobili, kar želimo. 2e ob sami misli na to smo veseli. Do tedaj pa vam obljubimo. da ne bomo pozabili na vas v svobodi in ne slovenske govorice, zakaj če bi to pozabili, bi ne bili več vaši bratje in sestre. Prejmite prisrčne pozdrave in voščila! Jožek Jerani in drugi otroci od Soče in Jadranskega morja. Kongresni trg v Ljubljani z gozdičem božičnih drevesc Božič v gozdu Lepa je nocoj vsa narava, toda najlepši je spavajoči gozd, ki ga je vetrič lahno predramil. Vrhovi jelk in smrek, ki jih je uspavajoči sneg pritisnil v te-I sen objem in so si šepetali božično baj-| ko, so se stresli in mehka od lune po-I srebrena prašina je zaropotala na tla. Vse je tiho in nocojšnjo noč se ne ; sliši vikanje sove in ne zateglo lajanje lisjaka, ki je par noči preje begal plaš-ljivega zajca in strahopetne ptice. Tu-patam prihajajo odda leč glasovi vaškega kužona, ki laja in cvili in je nezadovoljen, da mora biti privezan in zmrzo-vati v nezakurjeni gajbici, dočim se je vse drugo skrilo pred gospodujočim mrazom. Zamajalo se je grmičevje, otreslo snega in dolge šibe, ki jih je pripognil k tlom debeli sneg ter so zapirale ozko gozdno stezco, so se vzravnale. Iz grmičevja je stopila srna in postala. Obrača dolge uhlje in prisluškuje, dviga glavico ter voha na vse strani, ako morda veter ne prinese kaj sumljivega. Od daleč se sliši votel pok. toda to je ne moti, dobro razločuje, da je počilo daleč od gozda, pri vasici, kjer praznujejo rojstvo Gospodovo. Ker ni občutila nikake nevarnosti, gre naprej, za njo pa cela njena družina, njen letošnji in lanski naraščaj s svojimi prijatelji, znanci in znankami. Osem jih je. ki neslišno gazijo do trupla jim segajoči sneg. Vsi zaupajo izkušeni voditeljici, stari srni. le navihanec srnjak, kateremu diči glavo že novo kosmato, v zadnjih dneh vzrastlo rogovje, nekoliko zaostaja. Pot jih vodi pod mogočno, sredi golega bukovja samujočo smreko, na kateri se iskri v mesečini milijon ledenih svečic in je pod njo pripravil lovec božična darila. V jasli jim je nasul popoldne repo. peso in malo ovsa, v lestvico nad jasli pa naložil seno; v bližini je obesil nekaj omevja. ki je posebna slaščica za srnjad. Dospevši na krmišče, najdejo srne drugo družbo, ki se je že nave-čerjala in počiva v snegu. Ta družba pa ni tako srečna, prišla je iz sosednjega lovišča, kjer niso imeli njih gospodarji srca za ubogo divjad. V poletju, ko se je srnjad lahko očuvala. je niso zasledovali, pač pa v snegu sleherno nedeljo in so še na dan pred svetim dnevom spustili za njo divje brake. Najmlajšega, ki je komaj gazil sneg, so ob-strelili in se je daleč razlegalo obupno ječanje, ko so ga prijeli lovski psi: staro srno so ranili in bo težko prebila božično noč. Tudi dolgouhi zajec je pripuhal na krmišče, ko pa je videl, da so pri jaslih drugi večji gostje, se je okrenil in mahnil proti vasici, zavedajoč se. da je nocojšnjo noč varen tudi pod kozolcem. Najpreje je poskusil kopati na njivi, toda sneg je predebel, da bi prikopal do zelene ozimne. Šel je pod kozolec, kjer je repnek previsoko obešen in sedaj muli seno. ki štrli skozi špranje logar-jevega skednja. Prisluškuje pod oknom, j kjer je naslikal mraz ledene rože in odseva luč svetiljke ter se čujejo otroški glasovi, ki prepevajo božične pesmi pred jaslicami. Lovec pa sedi pri gorki peči, puši prijetno dišeči tobak in se ve- seli lepega večera. Zadovoljen je. da je prenehalo snežiti, da ni sneg zapadel krmišč, kjer je položil hrano za perjad in da je omogočen dostop tudi ostali divjadi do hrane. Vesel je družinice. ki raste v njegovem duhu. v prijateljstvu do ljudi in divjadi ter zna ceniti lepoto prirode. VI. K. Prvi reprezentančni p=es slušatelje' ljub tajske univerze se vrši v srečo die >b. feoruaria 1927 Dr. Štefan Rajh - 501etnik Daia nam ga je dobra slovenska mati iz štajerskih Dramelj dne 26. decembra 1876. Iste matere enako vrlega sina dr. Jakoba Rajha je nedavno obitelji in narodu vzela neusmiljena smrt. Kakor večina dijakov izpod slovenskih kmečkih streh, se je moral tudi naš Štefan trdo boriti in trpeti pomanjkanja v raznih oblikah, da ie dosegel gimnazijsko maturo leta 1898. v Celju. Dne 7. junija 1904. je promoviral v Gradcu za doktorja prava in potem prakticiral kot odvetniški kandidat v Celovcu. Celju in Mariboru, kjer je bil povsod priljubljen kot agilen narodnjak in izboren družabnik. Dr. Štefan Rajh je bil prvi. ki je v Gradcu delal odvetniški izpit v slovenskem jeziku. Da je takrat zaradi tega v nemškem pragozdu silno završalo, pač ni treba naglašati. Majnika leta 1911. je dr. Rajh otvoril lastno odvetniško pisarno v Ribnici, odkoder se je z novrm letom 1914. preselil kot odvetnik v Kočevje. To je bilo v tistih časih drzno podjetje. Dr. stefan Rajh se ga ni ustrašil in je premagal s trdno voljo in pravilnim nastopom vse ovire. Marsikomu bo še v spominu boj za slovensko šolo v Kočevju, ki ga je takrat začel bojevati dr. Rajh kot zastopnik slovenskih rudarjev. Ko je nad Rinžo zasijalo jugoslovensko solnce, se je dr. Štefan Rajh s podvojeno silo takoj zopet posvetil narodnemu in kulturnemu delu. Ustano-vivši si lastno ognjišče, je dobil v svoji soprogi vrlo in neumorno sotrudnico. Naš dr. Štefan Rajh ni izmed onih, ki silijo v ospredje; skromen delavec hoče biti in neopažen. Vzlic petdesetim se ne ogiba telovadnice, ne zamuja nobene pevske ali godbene vaje, nastopa na odru v vseh vlogah, je ljubljenec otrok kot sv. Miklavž, premika kulise. sufliTa, režira . . . Duša podrobnega, narodnega in kulturnega dela v Kočevju . . . Kočevski Sokol ima v dr. Štefanu Rajhu skrbnega starosto, »Glasbeno društvo*, »Ciril-Metodova podružnica*. »Jugoslovenska Matica* svojega vestnega predsednika. Dr. Štefan Rajh je odbornik »Dijaškega doma* in podpredsednik krajevne organizacije SDS. ki mu je kot nikdar omahujočemu napred-njaku letos poverila kandidaturo v oblastno skupščino. Jubilantu, našemu dr. Štefanu Rajhu: Na mnoga leta! Skrivnosti božičnih večerov na Kozjaku Ce hočeš imet; muiogo denarja, natrgaj na sv. post šopek cešnjevlh vejic iu jih da] v vodo, da vzbrste. K polnočnici pojdi prvi. Tam, kier se stekajo tri meje, ti pr de naproti vrag Pod vsakim pogojem hoče kupiti od tebe šopek češnjevih veilc. Ko mu šopek zaceniš, se hoče pogajati. Pazi, da ne odnehaš od prvotne cene. Končno ti vrže vrag nekoliko razjarjen vrečo denarja za šopek češnjev.h popkov. Z denarjem umno gospodari, sicer ti ga odvzame. • Pojdi tik pred oolnočnico, ko gori samo še večna luč. v cerkev. Vzemi svečo z glavnega oltarji hi jo prižgi na večni luči ter poidi z njo trikrat okoli cerkve. Med potjo se ti pridruži hudič In ti hoče svečo uphniti. Ako obraniš plamen sveče, ti vrže vrečo denarja ter nima več moči do tebe. Ako si želiš denarja, delaj 12 tednov pred svetim večerom stolček Lz 12 vrst lesa. Delaj vsak teden po enkrat ln vsaki-krat z drugega lesa. Sto! nesl k polnočnici, postavi ga ravno pred glavnimi vrati in se vsedi nanj. Med povzdigovanjem pride zlo-dej in ti odkupi stolček za vrečo denarja. Pri polnočnici opravi spoved ia obhajilo. Host;jo vzemi tz ust in jO shrani v škatlo. Doma jo daj žabi, ki si jo vlovil na sveti post. Žaba sne hostijo in nakraca na papir veliko številko Na božič zjutraj pojdi prvi v cerkev. Ustavi se pri glavnem oltarju in drži listič v rokah. Hudič pride ves razjarjen in z velko silo naravnost v cerkev. S seboj prinese tudi vrečo denarja. Ves zelen je od jeze. da mora pustiti polno vrečo, ker drugače ne more iz cerkve. • Ce te mika videti bodočnost prihodnjega leta, se odrgni z namočeno obrisačo v blagoslovljeni vodi med polnočnico po vsem telesu in se ne obriši. Nato teci nag trikrat okoli hiše in poslej vsak krat skozi okno V hiši zagledjš vse, kar se bo zgodilo v prihodnjem letu. . Na sveti večer pojdi prisluškovat ic meji. Ako sllš š godbo, se bo pri mejaših nekdo ženil, ako slišiš zabijanje rakve. bo nekdo umri. Fant naj prereže pri polnočnici ravno med povzdigovanjem jabolko na dvoje ter se uzre okoli sebe. Zagledal bo svojo iz-voljenko. Ce dekle hoče spoznat' svojega ženina, si more na božični večer vliti mleko po hrbtu in ga prestreči s skledico. Kdor pride mleko pit. postane njen ženin. Dekle, k se hoče prepričati. aH bo poročila svojega fanta, naj vlovi na sveti večer žabo, jo odre in pokoplje v zemljo. Ako žabo mravlje snejo, ga ne dob!, če je obratno, pa jo poroči Dekle, ki s! hoče prikleni« svojega fanta, ga mora povabiti na sveti večer k sebi. Medtem ko sta v najbolj zatopljenem pogovoru, mu mora njena mati neopaženo vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. V naglici ju mora prestreči s skledico in ocvret:, da jih použije. Tako si ga priklene za vedno. Na sveti večer se vsedi na studenec hi moli. Ravno med povzdigovanjem s« spremeni voda v vino. • Ce greš na dan sv. Lucfje nag odlomit češnjevo vejico, ti na sveti večer razcvete. Poduhat pa Jo pride sani vrag. Dve dekli sta hoteli preiskati korajžo, katera izmed njiju se upa k studencu po vrv do ravno med povzdigovanjem med polnočnico. In res se Je starejša oiunačila, vzela škaf ta šla. Dolgo se n vrnila. Ko so šli ljudje od maše domov, so našli pri studencu samo škai, ušes so se držali sa- 1 liker, star nad 100 let, i mo prati dekle. O »u. vsaj 1 do 2 uri v =obi predno se vloži v kletko. Pre mrzla vo<1a povzroča tudi želodčne in čreve »ne bolezni Prvi pogoj, da 90 ptiči živi in adravi. je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobil na vadno že pripravljeno krmo. mešanico raznih nemen. pod imenom šladkosncležu pa i jra je si-.mo nekaj tisoč knjižic cigaretnega papirja, ker so druge stvari tihotapci že odnesli. Habit pa, ki je bil v zvezi s tem tihotapstvom, je bil po zaslišanju oddan v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Medtem je žandarmerija iz Maribora in Selnice ob Dravi tudi zvedela za to tihotapstvo in ker je že večkrat videla okoli hiše Verdonikove hoditi sumljive osebe, je preža-la ter imela zato tudi uspeh Prišla je namreč 18. t. m. k Verdonikovi hiši ženska, ki je z drugimi prevzela 16. t. m. od Habita in njegovega pobeglega tovariša blago. Patrulja žandarmerijske stanice v Seinici jo je aretirala ter predala finančni kontroli, ki jo je zaprla. Zaprta Marija Benak je inozemka, je brez stalnega bivališča ter se peča izključno s tihotapstvom na debelo. Ker pri Benakovi niso našli nobenega blaga, je bil upravičen sum, da se bo še kdo od te družbe prikazal k hiši. In ree je prišel v pondeljek eden izmed glavnih tihotapcev. Zapazili so ga kmetje ter ga s pomočjo orož-niške palrulje iz Maribora prijeli. Na vprašanja je končno izpovedal, da je saharin skrit nekje v bližini. Patrulja je izvršila preiskavo v listnjaku Verdonik. hiše in naš!a mod listjem 15 kg saharina najboljše kvalitete. In tudi ta tihotapec je romal v častnem spremstvu v Maribor k finančni kontroli. Seveda je bil oddan v zapore sodišča, kjer se že nahaja njegova družica. Toda Josip Dobrovnik, stari znanec iz procesa ponarejevalcev kolkov, ni šel prav rad. kajti bil je komaj par mesecev na svobodi. Meslo. da bi praznoval praznike v krogu svoje družine, jih bo moral prestati v zaporu Dejstvo, da finančna kontrola in žandarmerija zapleni veliko saharina, mnogo ga pa tudi tihotapci 6rečno prenesejo čez mejo To pa ni samo v škodo državi in ljudskemu zdravju, temveč tudi trgovcem. Naj bo za primer samo teh 15 kg saharina, ki je 440 krat slajši od sladkorja. Ako bi bil prodan ta saharin v kakem večjem kraju ali trgu, bi dotični trgovci prodali 4600 kg manj sladkorja kakor sicer. En vesel Božič, en vesel dan Šport more prinesti vsakomur le nač dobri .FLORIAN" Edina izdelovaimca E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. Poneverba v mariborskem železniškem skladišču G. dr. Danilo Komavli nas prosi za objavo sledečega pojasnila: »V Mariboru aretirani Franc Jarh ni bii solastnik al družabnik lesne trgovns, tudi nI bil drugače pri tej udeležen. To lesno trgovino vodi le brat imenovanega, i. Karel Jarh, samostojno.« Tvrdka Davorin Johan ta drtigovi v Mariboru poroča, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da b šel ogromen primanjkljaj, ki ga je zakrivil g Jarh v železnišk m ma-terijalnem skladišču, v oblafilnico družbe •Davorin lohan«, ki tudi ni last e Jarha. Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora 20 KIL 1926.) Z ozirom na dopis SK Jadran z dne 10. XIL se sklene rešiti njegov svoječasni ugo« vor proti verifikaciji igr Pečnika za ASK Primorje v smislu že storlenega sklepa prej šnjega upravnega odbora ter na prihodnji seji p. o dne 27 t m zaslišati tozade\no dva zastopnika SK Jadrana in igr Pečnika, o čemer se istočasno obveščalo predimeno« vani. Z ozirom na dopis SK Ilirije z dne 18. t m. odnosno na ugovor SK Ilirije z dno 13 X proti verifikaciji igr S Poduja za ASK Primorje se izreče gr Širne Poduje (ASK Primorje) zabrana igre, dokler ne poravna obveznosti do svoieca prejšnjega kluba SK Iliriie. Klubi -.e obveščajo, da razpisuje LNP, izvršujoč sklep izredne glavne skupščine LNP z dne 28 novembra pokalne tekme v korist fonda za poškodovane igrače, ki se bodo pričele v ljubilaiTskem okrožju LNP. ako bo dopuščalo vreme, 1 Ianuarja 1927 V ccliskem in mar borskem okrožju odredi pričetek 'eh ^kem Mo Tekme sc bodo vršile po propoziciiah za pokalno tekmovanje LNP Obveznost udeležbe se omeji v Liubliani na petorico prvorazred« nih klubov, v MariboTu in Celju pa ns vs« klube v sedežu MO Ostali klubi se bodo pritegnili v pokalno tekmovanje v kolkoT se bodo prostovoljno pri ia vili Žrebanje protivnikov itd se izvede na prihodnji se« ji p. o., ki se vrši v pondeliek. 27 t. m-ob 20 uri v kavarni i Fvropa® (Iz seie kaz odhnra dne 20 XII 1926.) Igr gg (":;rovič Blagoje in Marchiotti V ktor (SK Ilirija) se oprostita obtožbe po '31 in 37. k. p. JN&a, vložene po SK Slovanu. Tajnik IL Drsališče SK Jlirija Z izdajaniem se» zonsk;h kart se prične z današnjim dnem. Izdajale se bodo na drsališču od 14 ure dalje ter oba Hožičns praznika od 10 do 12 in od 14 do 18 ure Cene sezonskim kartam so sledeče- 30 Din za Izvršujoče članstvo in d iake. 50 [>'n za ostalo član« stvo ter 100 D:n za nečlane Sestanek smuške sekcije SK lbrije »« vrši v pondel iek, dne 27 t m., ob 6 uri zvečer v klubovero lokalu, kavarna Evro» pa Radi važnost prosimo polnoštevilne udeležbe. — Načelnik 1629 Službeno iz LSP Seja poslovnega od« bora se vrši v pondeljek, 27 t. m ob 20. uri v kavarni »Evropai Na sejo 6e vsbita dva zastopn ka SK Jadrana ta igr g Peč« nik Adolf (ASK Primorje) - Tajnik IL Klub kolesarjev in motociklistcn' Iliru ja v Ljubliani sklicuje svoj X redni občni zbor. ki se vrši dne 6 januarja 1927 ob 9.30 dopoldne v Prešernovi sobi restavra« cije Novi ^vet. Gospo-vetskt cesta 14, z ob!čainim dnevnim rrdom V slučaju ne« sklepčnosti se vrši občni zbor pol ure po« zneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov Kole*ar*ko in mofociklistično društ\>o Sava v Ljubljani priredi na Novega leta dan pr-š;zlet v Oobrunie Odhod ob <. i uri popoldne izpred društvene pisarne, Karlov« ska cesta a Vabljeni so vsi člani in priju tel ji sr>orta. T K Skala javlja svoiim članom d« se vrši letošnji Silvestrov večer v Boh Bi» strici Radi točnega dogovora glede prire« ditve iame. kakor tudi skupnega odhoda sklicujemo članski sestanek na rorek 28 t. m ob 8. v Narodni kavarni Rad; poznega termina poziv!mmo člane, da že sedai ja« vijo svoio udeležbo Prijave se zbirajo v poštnem nabiralniku kluhoveca lokala Po« lovična vožnia je že dovohena Protest proti slaiti i skupščin i INS ocf« bit Skup:na športnikov je pri politčni cblasti v Zagrebu protestirala proti goto« vim sklepom zadnje elavne skupščine JNS, ki jih ie smatrala za prorizakonike JNS ie sedai dobil od'oči»ev zagrebške policij« ske direkciie, ki zavrača ta protest z mo« tivacijo. da ima glavna skupščina kot vt« hovna instanca pravico storiti sklepe, ki se ne strinja io z besedilom pravil, ako so v skladu z d' hom pravil VREMENSKA POROČILA JZSS Sa* vez je preiel sledeča poročila. Kranjska go« ra ima ca 4 cm snega, na Vršiču in v Pia« niči pa ga je ca 10 do 15 cm Vreme je bilo danes oblačno tei si pričakuje sneg Na Blokah ie snega 25 cm in 5 cm sreža. ven« dar na strani proti Sodražici in Loškemu potoku Proti Cerknici ie reren manj ugo« den. V planinah prilike za smučanie niso ugodne, razven visoko v Julijskih Alpah za izvežbane ajpiniste Na Pohoriu situ« acija ni izprememena ter ie smuka na vr« hu baje ugodna Fv izpremembe se izve te» kom dneva v trgovini Goreč ČREME H0US0N »KUVERTA d. z o. z. konf. tvornica pao'rša VožarsM pot 1. Karlovska cesta 12. Stalna zaloga kuvert vseh velikosti, plačilnih vrečic, aktovk, Cene nzke' kuverf z ftkenci iti. B ago solidno! Poslano! Vse gospodinje, katere do sedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE, prosimo, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOMNSKO CIKO-RIJO in gotovo bodo zadovoljne. — Pn nakupovanju pazite, da dobite pravo našo KOLIN-SKO CIKORIJO. katero iz najboljših snovi z novimi modernimi »troji izdelujejo izvežbani doma-fcni in ki zato zasluži, da se vporablji v vsaki slovenski rod-biol 12339* Pionirji gradijo mostove Brez pionirjev nI armade. Naša Industrija, trgovina in obrt — nasa armada. Tudi ta armada rabi trdne mostove preko vseh dežel in morja. Najtrdnejše mostove, ki vodijo do najboljših, razvoja zmožnih trgovskih zvez, gradi vsemu prometu časopisje s trgovskimi oglas!. Uporabljajte te mostove Posebno pa izkoristite novoletno številko « Jutra«, k! slovi po vsej Sloveniji in ostali Jugoslaviji ter v inozemstvu kot prava trgov-sko-industrijska reprezentanci-ja Slovenije. Vsaka boljša tvrdka, podjetje in obrt imej v tej izdaji «Jutra» svoj oglas. Oglase ter novoletna voščila za to številko sprejema oglasni oddelek «Jutra* v Prešernovi ulici št 4 še do petka opoldne- Oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici št. 4 posluje danes dne 24. t. m. samo do 12. ure, na kar opozarjamo posebno kupovalce srečk, ki imajo namen, podariti svojcem srečke drž. razredne loterije kot božična darila. * Notarska imenovanja. Notar dr. Mile .Tenko je premeščen iz Kostanjevice v Kozi« Imenovani so: rest. notar Jakob Kogej v Mariboru za notarja v Šmarju pri Jelšah; notarski kandidat Josip Vimpolšek za notarja v Kostanjevici ter not kandidat Fran Rant za notarja v Vel- Laščah. * Za člana pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani sta imenovana svetnika višjega deželnega sodišča Rudolf Sterle in dr. Albert Levičnik, za namestnika T>a višja deželnosodna svetnika dr. Adolf Kaiser in Jakob Antloga. * Iz sodne službe. Upokojena sta višja pisarniška oficijala pri deželnem sodišču v Ljubljani Milan Klemenčič in Ivan Rozman. Ostavko na državno službo je podala Vida Kuder pisarniška pomočnica pri okrajnem sodišču na Brdu. naj si za praznike nabavijo krasen damski plašč ali rimsko suknjo iz priznano slovite zaloge pri tvidki Fran Luke. Pred škofi o ste/. 19. * Iz zdravniške zbornice za Slovenija V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo so vp!sani: dr. Franc Hribar, zdravnik higienskega zavoda v Ljubljani; dr. Hugon Baumgarten, zdravnik bratovske skladnice v Trbovljah, in dr. Simon Hochenwarter, rudniški in okrožni zdravnik v Črni pri Prevaljah- Črtana pa sta: dr. Alfred Va-lenta, zasebni zdravnik v LJubljani, in dr. Ladislav Haraminčič, zasebni zdravnik v Rimskih Toplicah _ Vabimo na PigSNE V&J6 S. J. S. U. Preporoda, ki se vrše v petek 24. t. m. ob 3. uri poDOldne m v ponedeljek 27. t. m. ob 8. uri zvečer. Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bo nudil dne 31. decembra 19^6 bogat program veselih in zabavnih točk. Po polnoči pies. i»88 a * Gosenice v Slavenski bankL K našim včerajšnjim izvajanjem glede gosenic, ki so se razpasle na bolnem telesu Slavenske banke, se nam še poroča, da bi bilo zelo umestno, ako bi se zagrebška sodnija, v koje objektivnost se vsa javnost popolnoma zanaša, točno preiskala delovanje g. Bašiča ki mu je žal bila poverjena nekaka začasna uprava mase. Naročila sa svoje famozno »delovanje« dobiva g. Bašič od Radičevega zeta dr. Košutiča. Zdi se, da se z naselitvijo ljubljanskega »seljaka« dr. Marušiča v Mestno hranilnico tudi tam pripravljajo pre senečenja. Da bi lažje šlo, je tudi SLS vržena kost, ki jo je v roko vzel g. Rojina. Tega moža doslej s te strani nismo poznali. Kakor se nam poroča iz Beograda, je minister trgovine določil mesečnih 6000 Din. Znat se mora! Tudi za stroške, to se pravi za Intrige proti sanaciji Slavenske banke so si neka gospoda kar dovolili 30.000 Din itd. Naši radičevci naj bodo sigurni, da se zanje še najde sredstvo. K temu poročita dodajamo, da je J>o brzojavnem sporočita iz Zagreba na temelju izvidov, ki jih ie vršil pomočnik ministra trgovine, dosedanji komisar Bašič odstavljen. * Diplomski izpit za Mženjerja kemik na tehniki v Ljubljani je pretekli teden z odličnim uspehom položil g. 5kalicky Zdenko, sin pred kratkim umrlega, odličnega strokovnjaka, kmet. svetnika in ravnatelja B. Skalickega iz Novega mesta._ Vesele praznike in srečno novo leto želi Franc Pavlin trgovina s spec. in koloni, blagom CENTRALA: Gradišče 8 PODRUŽNia:TJr^bk°orv4trg4 * Občinske volitve v Mozirju. Za občinske volitve v Mozirju-trg je bila vložena samo ena kandidatna lista z označbo »Kom promisna lista«. Glede nato jo je srezko poglavarstvo v Gornjem gradu v smislu zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji proglasilo za izvoljeno. Izmed devetih odbornikov, ki so bili proglašeni za izvoljene, jih pripada 7 samostojni demokratski stranki, a 2 slovenski ljudski stranki. * Promocija. Dne 22. t. m- je promovf-rala na zagrebški univerzi gdč. Marija Še-ber. hčerka pokoj. g. Teodorja Šebra, živi-nozdravnikH v Litiji za doktorico prava. Čestitamo! 1631 PLES 1921 mm * Smrt župana na Rakeku. Včeraj je umrl župan občine Rakek, gospod Josip Stržaj, ki je vzorno županova! od leta 1919 do svoje smrti. Z njim izgublja občina moža poštenjaka, ki je znal tzborno ščititi in zastopati koristi občanov. zla"Sti kmetiškega ljudstva. Posebno se imajo občani njemu zahvaliti, da se ie vedno branil vsega, s čemer bi se obremenili občani in se zadolžila občina. Radi tega si je nakopal tudi nekaj nasprotnikov, kar pa mu ie le v čast. Pokojni je dal iniciiativo za gradnjo Sokolskega doma in ie pri delu tudi sam mnogo pomagal. Minister dr. Žerjav je spoznal v Steržaju moža. ki mu ie predvsem na srcu blagor ljudstva in na njegov predlog ga je kralj odlikoval z zlato kolajno za državljan ske zasluge. Pokojni ie bil odločen pristaš SDS in napram pristašem drugih strank zelo toleranten. VsakomuT je rade volje nudil nasvete iz svojih življenjskih skušenj. Leta 1923. je bil nosilec napredne liste za občinske volitve, ki ie sijajno zmagala. Pripomogel je s svojo moško besedo in vplivom k lepemu uspehu pri zadnjih skupščinskih volitvah, sedaj pa bi imel biti kandidat za oblastne volitve, kar pa ie radi bolezni odklonil. Občani kot tudi SDS zgub lja s pokojnikom krepko oporo vzornega in delovnega moža. Bodi vrlemu možu lahka domača zemlja, žalujočim pa naše iskreno sožalje! ♦ Dr. Josip Fon f. Včeraj popoldne je umrl v Mariboru podpredsednik okrožnega sodišča dr. Josip Fon Umrli ie bil svoječas-no državni poslanec SLS v avstrijskem državnem zboru in po prevratu narodni poslanec v začasni narodni skupščini, nekaj časa pa tudi poverjenik za pravosodstvo v deželni vladi za Slovenijo. ♦ Naše slike. Pri nekaterih iztisih današnjega lista je v članku »Smuk!« na str. 22 zamenjan tekst pri spodnjih dveh slikah. Slika z ogromno pečino je Beli kamen, z oblaki pa Kredarica pred viharjem. Obe sliki je posnel g. prof. Janko Ravnik. * Občni zbor Slov. lovskega društva. Članstvu SLD sporočamo, da bo občni zbor dne 2- februarja ob pol 10. uri v steklenem salonu na Glavnem kolodvoru v Ljubljani Dnevni red le razviden iz «Lovca». Na obč. zboru se bo izbral in določil tudi lovski kroj; zato vabimo svoje članstvo, naj se ga po možnosti udeleži v lovskem kroju, ki ga rabi dozdaj. Decemberski številki »Lovca« so priložene položnice in oklic za poravnavo članarine. Preberite in priglasite se! — Odbor SLD. 1625 Novo leto naj pričakuje o vsi šoo iv^livJ Iti IJVV1V V vj^. . w _ Pravim Franckrakavnini pndatliom. Ta ie danes be vedno tako fin Kakor izvrsten oridaieK K črnafi in iitni Kavi ter bo ro fudi zmeraj osfai. Nafcetujio »a ua večjo teMte (jamske konfekcije kakor: modeme bluze n krila, perihie ia volnene obleke, velike in otroške kloiasre, barvaste, listraste in bele predpasnike, otroške oblekce. damsko perilo itd., dobite pri f. in J. GORICAH. LJubljana. Sv. Petra cesta 29. n— Še ena tatvina v šišenski šoli V poslopje Šišenske šole se ie v sredo dopoldne med učnimi urami ponovno vtihotapil neznan »sukniar« ter ukradel učencu Ludo-vikn Satmiču, stanujočemu na Aljaževi cesti 29 iz garderobe v veži 700 Din vredne ttmnorjavo suknjo n— Vlom v izložbeno okna Dne 21. t. m. ponoči ie neznan zlikovec udri v zaklenjeno izložbeno okno trgovine Miklavc v Lin-garjevi ulici ter ukradel: 4 triko moške sraice 1 spodnje hlače, več ženskih hlač. 3 bele ženske maje, ter 4 flanelaste moške srajce različnih barv. o— Društvo »Soča« v Ljtrbljani priredi 31. t. m- ob 20. uri >Silves:vrov večer« v restavraciji Ljubljanski dvor s prav zanimivim in raznovrstnim sporedom. Prehod te starega v nevo leto bo spremljal času primeren uagovor. Prireditev je brez vstop Bine. n— .Lovski ples» v prid fonde Zelenega križa bo dne 1. februarja v vseh prostorih aa Taboru v Ljubljani. Podrobnosti objavimo v dnevnikih, v »Lovcu« in aa lepakih. — Odbor SLD. 1624 iz Maribora vv ~ir ifij i lil i msR m Zfeeste suknje ?n uraga oblačila nndi v največji izberi J. MAČEK. LJUBLJANA Aleksandrova cesta številka o— Edina plesna prireditev za praznike »o »družabne plesne vežbe« — Dancing-Matlnče v nedeljo na Štefan dan op poi 4. popoldne v dvorani »Kazine«. Svira »Emona Jazz-band«. Iste vodi priznan plesni mojster g- Jerrko. ki bo začetnikom kot spretneišim nudil v najmodernejših plesih temeljit pouk. Začetniki se vljudno vabijo, da pridejo že ob pol 3. pop. v svrho teoretičnega pouka. Informacije za posebni pouk vsak dan od 10. do 22. ure v kavarni »Emona« I. nadstropje. B— «Herkules» angleški ta češki štofi. na obro&e. Opozarjamo na Mali oglas v današnjem »Jutru«. 1626 ti_ Srečke državne razredne loterije ie mogoče dobiti pr; Trgovski baaki, Ljubljana iB sicer do 8. januarja 1927. 1613 n— Ogromen sestanek športnikov obeta biti 8- ianuaria 1927 v Unionu. Ne samo fiirijanski nogometaš, tenkoatlet. zimski športnik ter hazenašice, atletinje in tenis Ifrralci. temveč tudi novo ustanovhena »ping — Pnng« družina se udeleži korporativno »Redute v cvetju«. Da bo tudi Atena hi Li. Sp. klub z vsemi svojimi sekcijami navzoča je samo po sebi razumljivo. 1619 iHirn« fi-ansosV-e aasiilje Za športnika pred - med m po na- rofu. dodajalo vs? lekarne n d-os»erii» Za stanovanjsko bedo. Čitstelji se bodo spominjali, da smo morali ie nedavno zavračati neresnično trditev, da v Mariboru vsled dveh sežganih mestnih hiš skorajda ni več stanovanjske bede. Kc je naročil župan dr. Leskovar sestavo proračuna Z3 prihodnje leto. je bil očividno še vedno cSlovenčevega. mnenja, da Maribor ae pozna stanovanjske bede. kajti v izrednem prometu ne najdemo niti pare za tidanje hiš. gradbeni sklad pa izkazuje komaj lOftfV Din prebitka Na klerikalce pa je ves čas pritiskal veliki župan, da naj vendarle zidajo in tako so končno sprejeli predlog dem -kratov in NSS. ki so predlagali zidavo novih stanovanjskih hiš. Sedaj, ko bi se imel ta sklep udejstviti. pa so klerikalci g svojim narodnim izdajstvom onemogočili nadaljno delo Narodnega bloka na magistratu in raz bili občinski svet. Njihovi zavezniki radi kali. ki pridejo vedno na dan. ko zavohajo mrhovino ns bojišča, pa so že poslali svojega emisarja v Beograd, da izposluje gerenta is Maribor Gerent seve ne bo mogel izvesM lepih načrtov, posebno, če bo iz vrst nove koalicije sovražnikov narodnega Maribora na občini Ako pa bi'bil gerent tako delaven, kot so bili odstavljeni demokratki gerenti v Ljubljani, bo vseeno lahko storil mnog« za omiljenje stanovanjske bede. katere po mnenju klerikalcev, ki so vsi že na toplem, sploh ni a— Ji b»j» * naših pivovarnah. Nedavno je poročalo gostilničarsko glasilo, ki ga iz daja gnslilničarska zadruga v Celju, o odločnem gibanju gostilničarjev proti našim pivovarnam radi skrajno slabega, vedno slabšega in dragega piva. Gostilničarji so »klenili bojkot pivu. ako se te nevzdržne razmere ne spremenijo. Pravkar nam pa poročajo o protestnem gibanju pivovarniškega delavstva po pivovarnah, ki so baje delavstvu sedaj naenkrat odtegnile že od davnih let ukoreninjen depulal piva. katerega «o prejemali med službo delavci v pivovarnah poleg mezde Sedaj so delavcem ukin^i brezplačno dajatev teh par vrčkov piva in v Mariboru so imeli delavci že protestne shode. ker vidijo v tem zlasti ludi napoved znižanja mezde. Imamo torej prav posebne vrste mezdno gibanje. a_ Osebna vest. V občinskem svetu je odložil svoj mandat občinski svetnik g. Jožef Ošlnk. ker prevzame s 1 januarjem vodstvo socijalistične Ljudske tiskarne Namesto g. Ošlaka pride v občinski svet urednik tVolks »timei g. Viktor Eržen. Dosedanji vodja so-| cijalistične tiskarne g. Hrovatin pa prevzame vodstvo Cirilove tiskarne. a— Umrl je v Mariboru upokojeni nadučitelj Pave! U n g e r v starosti 83 let. Pogreb se vrši danes, v petek, ob po! 4. popoldne oa pobreškem pokopališču g_ Glasbena Matica v Maribora prireii dne 12. januarja velik a eapella koncert i vseskozi klasičnim programom Na tem koncertu se proizvajajo zbori, ki jih še ni pel noben zbor v Sloveniji. Bariton - solo v Griegovih moških zborih bo pel znani solist Glasbene Matice gosp. učitelj Faganeli. a— Orgelska koncerta Ljurt^kf nnivene dne 3 in 6 januarja obetata postati prvovrstni umetniški dogodek. Na sporedu so orgelske skladbe -starejših, kakor novejših moj strov, komadi za violino in orgle, sopran-solo in orgle ter godalni kvartel z orglami. Sporeda sta tako sestavljena, da se celotno izpopolnujeta Ko« solisti nastopijo: g. prof. Ifremerssko porošHo are-roiBJ*- (MC » «mt>i-»m 4 *fcrm!>■* t«* w rMtromora "B*- i\:a i ■>037' \ fnji •; Ca- li j r "E s iBiBBi. Tsmer.! 0S 1 v°a smei veUa i brzma * m daia 10S Liubljana : d vo reci Mar bo« . Zagreb . Brograd , -arajevo . ikjplje . Dubrovnik Solit . . PMiM . . • fl l —'2 -2 -1 4 -34 -50 - i-O -'O i o 70 4 (> -6 0 72 64 53 9 j 66 98 9 96 3. <6 SSE 2 SE 3 SE 5 SE 4 \V' 5 NNE 7 ■n' m- SE 1.5 I I r fH» N 9 NNE 13 N 1-5 10 4 5 7 9 H 10 0 2 2 10 Vrsis oatiavint ae os-io»ai)L ! ► Vsebina je vzeta iz vojne in povojne dobe, dejanje &e vrši po večini v Angliji. Iz celjskega «Sobola>. Plesne vaje. ki bi se imele vršiti v nedeljo, dne 26. t. m., odpadejo radi praznikov. Prihodnja vaja bo objavljena v časopisju. V«i bi ga radi isrveli, s kdor ga dobi, se — «osmoH*. Iz Kranja r— požar v Šenčurja V sredo po 23. url je nenadoma zasvetil močan ognjen svit vzhodno od Kranja v noč. Kmalu nato je bilo slišati v mesto plat zvona iz Šenčurja. Goreti j« pričelo na posestvu Okorna p d. Vižnerja v Šenčurju Ogenj je nastal v hlevu, ki je zgorel do tsi Uničeni so bili vsi poliski pridelki shranjeni nad hlevom Tekom zadnjih mesecev jg bil že trikrat izvršen poskus podtaknjenja ognia na go« spodarskem poslopju imenovanega posest« nika. toda vedno brez uspeha To kritično noč so domači stražili gospodarsko po*!op« je v hlevu pa je spal hlapcc Kljub vse» mu temu ie na še nepojasnjen način nastal opisan- požar. r— Pred*la\-e na Štefanovo Gledališki I oder tukajšnje Čitalnice ponovi v nedeljo i dne 26. t. m. ob 16 uri v Narodnem domu | «Vdovo Roš!inko» Delo ie pristna ljudska ! igra, polna zdravega humorja in zabave. I Ker je pričakovati velike udeležbe zlasti i z dežele, so topor cene prostorom znižane j r— Racija v kranjskem okraju Preteklo 1 sredo popoldne je preiska! kraniski orož« rriški vod ves teren v kranjskem okraju, zlasti tk> vaseh, ki so bile < biskane od po. žigalcev. Vlovilj pa so le par po^topačev, ki so bili izročeni okrajnemu sodišču. r— Aktovka čaka v redakciji, kamor s prvim vlakom pošljite zamenjano. 1.0 Solnce vzhaia ob ' 36 -al-.ata ab la-2i luv< vzb»|* oh 21 56 oo lt 44 Nsiviiia temperatura danes • Lhibliaoi -04 oaimžia -h 8 C Povprečni barometer le danes . Liubhani vi i* i ? mm kot včeraj. nad njo v splošno severna do severozapedoa zračna struja, ki dovaža zrak s severnega Atlantskega oceana in vzoričo tega ui poseb- Ta-le zadnji teden pred Božičem naj bi bil »alo uvoda v zimo, nekoliko prijasne zime. ki jo hvali vsakdo. Nad vso Rusijo pa se je ta čas že vdoma-fib prava zima ? temperaturo do 20« C pod ničlo! Mraz je segel domala do Črnega morja in proti zapadu je preplavil (udi že vso Poljsko. Napredovati še dalje v srednjo Evropo in na iugoiapad pa doslej ni mogel, ker mu je pot zastavila oodolgovata depresija, ki se je držala med Jadranskim morjem, oziroma Italijo in Baltiškim morjem ter s svojim zrač nim vrtincem povzročala sa napredovanje mraza neugodne vetrove. Nad zapadno Evropo se drži trdovratno vfeok zračni tlak in povzroča, da prevladuje no hladna Naši kraji se nahajajo ravno še v obrobnem delu območja visokega tlaka, zalo imamo tudi mi zmerno hladno vreme; Alpe p? nas varuieio tudi pred snežnimi me-teži. ki so osiali tudi ta teden - vsaj do«lej — omejeni na severno stran Alp. Dunajska vremenska napoved sa petek: Jasno. mraz. severovzhodni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Močnr vetrovi z vzhoda severovzhoda; oebo večinoma oblačno: temperatura od 0 do 8 fatopinj; morje razburkano. iz Trbovelj NOGAVICE z znamko »nžiciom naj bol js z ,najir p ežnejse. zoto najcenejše Ne zamudile Hožicne prodale po reklamnih COPATE fs vrave fne velt>lrtf]e dlake (Kameelhazri 49'- t— Volitve v U skupino v Hrastniku. Pri volitvah v II rudarsko skupino je zrna. g-als kompromisna delavska lista. Izvolje« n. >o bili kot delegati za Hrastnik Franc Rojnik (94 glasov). Ivan Dornšek (93). .Io. že Tovornik (92). Franc Jerebičnik (92), han Bcdenik (92). Jur Dolar (00) in Alojz Kapla (88), kol namestniki: Martin Sergan (87). Martin Žalezina (85). Ivan Žafran (83). Jože Ajdovnik (SI). Ivan Urlep II. (75). Anfon Verdcn (68) in Anton Podpe. čan (65) Kot delegata za Ojstro sta bila urvo!'j-na Franc Plahuta (36) tn Franc Pe. ferlin (27). kot namestnika pa Pavel Vodi. šker (27) tn Alojz Mrzel.i (25) Voli'ev se je udeležilo okoli 3 odst delavstva t— Volitev naielstva U. skupine v Tr. bovljah Za nad-lnikii !! rudarske skupine v Trbovljah ie bi! izvoljen Anton Zupan« čič lil., za njegovega namestnika pa Franc Penceli. t— Smrtna kosa. L-mrii •*>: Frančiška Mlinar, žena rudarja. 21 let. Loke 236: Ja« nez Pilnauer, rudar. 50 let, Retie 66; Tere. z;.i8 Hrovat. hči rudaria, 2 leti. Loke 67 t— Razdelitev podpor med staroupoke* jence Ob prilik' prihoda kraljevega ukaza, s katerim se povišuiejo Trbovlie v trg, na« merava občinski za-top napraviti patriio« tično gesto s tem. da bo razdeli! podpore 274 stsroupokojencem in 54 občinskim ubožcem Poskrbljeno bo? da pridejo na SAoi račun rudi oni. ki s; še niso utegnili prig'asiti. t— Rožičnica gasilskega društva v Hrast niku na Štefanov dan se bo vršila v pro« štorih Narodnega doma in ne pri Dolin« šku. kakor smo pomoroma poročali. t— Zdravst^no preda\'anje. V torek, dne 28 t. ra. bo v gospodinjski šoli na Vodah (otroški vr'ec) ob 4.30 zdravstveno p'eoavanie Istotam bo v torek ves dan otvorjena razstav- predmetov o higijeni deteta Žene in dekleta, udeležite se preda« vanja v obiinetn številu. Prirorodsat: 128533- Krijicgoveznica galanterijska deiavn:ca — okv rji za slike Metko Pogačnik LJ03LIASH S« FloHrm al. 8112 DATR/A KONJAK MEDiONAL pALACE CREME UKERJi 12*12* zajamčeno čisti vinski desti- i i iau so najbolj priporočljivi i Gledališče Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Fetek. 24.: Zaprto. Sobota, 25.: ob !5.: »Triglavska bsjka». Lzv. (Znižane cene ) Ob 20.: »Kovarstvc in ljubezen* Izv (Znižane cene.) Nedelja, 26.: ob 15.: .Peterčkove posled. nje sanje®. Izv. (' nižane cene.) Ob 20.: «S!aba vest». Izv. ((Znižane cene.) Pondeljek. 27.: «Staini go»t», «Boubouxcx che» B Torek. 28.: Zaprto. Sieda, 29.: »Skopuh*. D. Četrtek. 30.: «Jov» A. Petek, 31.: Zaprto. Lluhliansfca ooersL Petek, 24.: Zaprto. SL-bofa, 25.: Premijera Mozarto«*« oper* cCosi fan tutre« lzv ((Znižane cene.) Nedelja. 26 : ob 30.: «Gro£ica Mancaj«. Izv (Znižane cene) Pondeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: «Manon» C Sreda, 29 : cCtnreu E. Mariborsko gledališče. Sobota. 25.; ob 15.: cPepelka». Ob 20.: «OrIov» Premijera (Izven) Nedelja, 26.: ob 15.: »Veseli kmetjo^ Ob 20 : «Orlov» Pcndeliek, 27.: Zaprto. Torek. 28.: »Ljubezen«. A. Kuponi- Zatfc njič v sezoni. Repertoar Ijulilianskeea Narodneca gt*- dališča v božičnih praznikih. Opozarjamo na predstave Narodnega gle«inlišča o praznikih, ki so vse po znižanih cenah. Drama igra na Sveti dan popoldne ob treh »Triglavsko b.:j-ko<. zvečer ob osmih pa >Kovar«tvo in ljubezen«. opera ima na Sveti dan zvečer ob r>ol osmih premijero Mozartove opere »Cosi fan tu!te>. Na dan sv. Štefana igra drrma popoludne ob treh »Peterčkove pos!ed;.:<> sanje<, zvečer pa priliubljeno kmeiiško komedijo »Slaba ve?t<. V operi se poje ob 15. uri popoldne .Židinjar. zvečer ob osmih pa učinkovita opereta »Grofica Marica« z go. Poličevo v naslovni vlosi K premieri Mozartove opere »Co«i fan 'uite< t Ijuhljaoskem Narodnem cleria!i.4čn Ena najfinejših komičnih oper svetovne literature, Mozartova »Cosi fan lutte< se bo v Ljubljani prvič v slovenskem jeziku izvajala na Sveti dan zvečer ob [>o! osmi un. Naštudiral in režiral ie to opero operni ravnatelj g Mirko Polič. Po skuinjah sodeč bo orkester to Mozartovo delo izvajal v najfinejšem komornefn stilu s krasnimi pinn;s-simi pihal in z vzorno orkestralno i?ro Orkester se tako podreja petju, da bodo pevci in pevke ves čas lahko obdrdžali idealni ton veseloijrre. kar je povsem v pravem Mozartovem stilu. Dekoracije za »Cosi fan tut'.e< so izredno lepe. slikovite in stilne. Zasedba vlog ie prav dobra Ga. Lovšetnva. e^jns Thalerjev« in ga. Poličev^ so zanoslene v ženskih narlijah. gj. Bsnr>vec. Milrovič in mopter Betetto pa moških vlogah Obeta m nnm izreden večer čistega umetniškega užitka. Boži? r mariborskem gWa!iš?n. Na ob« boži;rta praznika bosta v mariborskem dališčti popoldanski predstavi V soboto bo ve!eu»pe!a olroJka isra »Penelka«. na fanovo, v nedeljo na pritnihijena in zabavna opereta «Ve»e!i femetif,. Ob.-krat zvečer pa se vprizori opereta *Or!i»<. Pro«'arB Dsnilore petdesetletnice ca maribnr«kem odru. V začetka jsnnaria nestor slov. igralcev g A. Danilo proslavi! i v mariborskem gledališču pe1dp«etle'nir.-i svojca elednliškeca delovanja Nastopil bo pri tei oriliki v moderni veseloigri A Fingli »VeJnl tn!*deni£< kjer bo igTal naslovno vlogo Delo je pr«ve! g. ieleinik. Režim g. Kovif. Iz prevodne literature G J Kovič. režiser mariborskega gledališča nrevsja oz >« že deloma prevel OstmvsVegn kr-sno rusko tragedijo »Nevihta« ki jo bo vprizorilo mariborsko gledališče najbrže 5e tekom letoi-nje sezone. »Orlov« na mariborskem odru. Ns bo-žifni praznik zvečer bo v man'bor«kem gledališču premijera operete »Orlov« Prvov^ stna oprema, l^pe dejanje, knsrre melodije, temoeramenfni moderni plesi, vse 'o bo oripomoelo. da bo doživela ta f>oereta got> vo tudi v Maribora celo vrsto razprodanih hil Režira priznani operetni strokovnjak g. Bachmaaa kol gotL Z* božiču« praznik« prinašamo -vtem kinoobiskovaleem senzacijonelno iz« nenaden je! Oba dr.erve, ob: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., 9. predvajamo najlepši, naj« beljii in končno poslednji velefiim najlepšega človeka sveta, vsem do» bro znanega pod imenom BB20LFD VALENTIN© Ves čar skrivnosti, sijaj in razkošje Orijenta ter strastne ljubezni sijaj« uo je prikazano v monumentalnern filmskem veleumotvoru „ŠEIKOV SIN" Ljubav mladega iejka in ierrtpertu men;ne plenalke. Kot krasu« partnerica nepozabnega Valentina briljira idealno lepa ¥£LSM BAKOT Prekrasni naravni pcsnetki iz Alžrra na meji peščene Sahare. — Sijajna igra. — Lepi igralci. — Razkošna oprema. — Kolosalna režija. — Naj« lepši velefiim vseh časov. — Preskr« bite si vstopnice v predprodaji, ker je povpraševanje že sedaj ogromno. Oba dneva »e predvaja ta velefiim ob pol II. dopoldne Pri vseh ostalih predstavah svira naš pomnoženi orke .er. ELITNI KINO MATICA naj udobne ši kino v sredi mesta. "Ičiaa darila 2e od nekdaj je navada, dajati o božiču darila, sprejemati jih je pa navada tudi še o novem letu. Ze prej mora nositi Miklavž, ker tako zahtevajo narodni običaji, in božiček nosi, ker tako zahteva svet iin trinajsta plača, ki bi drugače tudi ne imela pomena in namena. Pravzaprav bi nam šla že za Miklavža iz prej navedenih pa-trijotičnih motivov in za božič bi radi u-zu-sa morala slediti njena druga, razširjena, povečana in pomnožena izdaja, kot se vsem drugim izdajam spodobi — za novo leto pa že tako avtomatično pride sama od sebe, ker ta praznik brez godov, kar se spominjam, vedno pade rta prvega. Radi Silvestra gotovo zelo pameten ln priznanja vreden ukrep pratikarjev. Toliko se nabere denarja, da ga res ni mogoče drugače porabit! kot za darove. Najlepši in najkoristnejši so seveda takrat, če obdarujemo sebe. TakVn fn vsem drugim darovalcem fn obdarovanlm pa svetujem, na! gredo pred odločitvijo na razstavo v Jakopičev pa- v bližino svojega rojstnega kraja in preverjen sem, da jih bodo odnesli domov, kakor tudi Gasparijeve fante, punce in pušelce- Ta nam za praznike ponuja tudi jaslice in z njim se kosa Cuderman v levi sobi. Pri onem štalica z vegasto petrolejko, pri tem pa mraz in mesečina. Drugače je pa Cuderman tudi za tiste, ki so bolj za meso, recimo, za višjo umetnost. Rad bi vide! več njegovih stvari, ker se mi zdi, da se bo naredil. Zelo je elastičen, naj se le nategne na dobro stran. Naj pogleda Jamo, ki je te samega Bleda lahko napravil malo galerijo. Znati se mora. kakor Jama, pa gre — ia še kaki «brastl» zrastejo lepega dne. Da pa ni lep samo Bled in Kranjska, nas prepričuje Trstenjak s pokrajinami iz Prle-kije. Akvareli pravijo, da zna, olja je pa še preveč, vendar je prav, da vsai poizkuša in se trudi naprej. Tudi njegove stvari sp^šno ugajajo. Skoda, da ni tako pr! Malešu, ker je za «splošno» preveč moderen ta predstavlja Rihard Jakopič: Pokrajina rtfjc®, kamor »o na si umetniki vseh brani znosili vse, kar le more zveseliti obdarovanja. i_ene pa take, da se ni mogoče 7držati špekulacije. Vprašajte le lastnike slik, k! so irh za *ar krajcarjev dobili od Groharja, koliko tisočakov zahtevajo za naimanjšo skico, če je sploh na proda', ta to velja tudi še za žive vmetnike. Ravno Rihard Jakopič ponula celo zbirko manjših stvari, ki odražajo vse vrline mojstra ta najznačilnejših njegovih del. Čudovito sočne ln ubrane barve imajo tisto čudežno moč, da postajajo vedno izrazitejše, vedno lepše in zgovornejše, čim dalj jih gledamo od leta do leta- Samo ena teh sličic izžareva toliko lepote, da tudi najbolj suho srce mora zagoretl, slepo oko videti čar umetnine. Ne prvi trenutek — čez leta, kakor vino. In piedno stopite pred njegove skrivnosti polna dela, prečltalte ejegovo epistolo na 17. strani današnjega Ijsta. S hvaležnostjo v srcu se boste spominjali male denarne žrtve takrat, ko vam bodo zavidali, eni vaš užitek, drugi pa njegovo vrednost v številkah. S tem pa ne mislim, da bo to šele po umetnikovi smrti. Na to naj rnkdo ne špekulira, zakaj Jakopič ima že tako brado, ki dolgo obstane. Poglejte samo sliko nlegovega učitelja Mone-ta in nlegovo brado. Podoba je bila pred nekal dnevi v listu In zraven zapisano, da le mojster dosege! 86 let. Torej toliko kot tih imenitno nosi naš Franke. A kal so njemu leta mar, vidite z njegovih slik. Sama pomlad so njegove pokrafine In vse brsti na njih. Ob njegovih delih ni treba čakati leta na odkritje, ker že ob prvem srečanju povedo vse. T"dl Marčičeve so tem podobne. Le podobne, pravim, ker so tndi M sne aa prvi pogled. Glejte Sh ta še Mi boste gledali. Tako se tzpremirtfa morje in Jc vedno nov Dubrovnik ob nJem. Potem pa družica Šantljev: Avgurte in Henrika, sestri ta brat Saša. slikar, grafik, umetnostni ebrtnik, komunist in muzikant, koliko knlture je v tei družini! In tudi njih dela spadajo v stanovanja družin, da ža slike raz steno povedo, kam Je človek prišel. Avguštine cvetlice !n Henrfktaa tihožitja so dekoracije, k! jih težko pogrešamo v naših meščanskih stanovanjih, Sa-šinega , 1 vagon 450; baška, <6», 1 vagon 280; «7», 1 vagon 190. Tendenca mirne. _ Nemčija pripravlja ubrano ovosa za blaftib svinj ii naše države. Kakor poročajo, pripravlja Nemčija s 1 januarjem 1927 is> brano uvoza zaklanih svinj iz naše države Vest še ni potrjena in tudi oa nemškem poslaništvu v Beogradu še ne vedo ničesar o tem. Ako bo res prišlo do zabrane, bo uaša država močno prizadeta, kajti Nemčija je močna odjemalka naših zaklanih svinj. = Strojne tovarne povišujejo kapital. Na občnem zboru Strojnih tovarn in livarn, d. d v Ljublja ni. dne 20. t m. se je sklenilo povišanje glavuice od 5 milijonoe na 6.25 mili jona Din z izdajo 12.500 novih delnic po no minali 100 Din Povišanje se je sklenilo zaradi povečanja poslov = Navodila za pripravo kož divjačine. Za dobro kakovost kože je posebno važno, da se divjačini, čim je poginila, nemudoma odere koža. kajti že po neka urah začenja proces gnitja. Temu je predvsem podvržene Iasišče in posledica je, da se dlaka več do bro ne drži usnja ter izpada Kako se vrši odiranje kože. je več ali manj že splošno znano. Na zadnjih nogah se koža prereže iu povleče živali preko glave Posebno pa je treba paziti, da se repna kos; do skrajnega konca izloči in enaki tudi nožne kosli do krempljev. Pri sušenju je posebno važno, da se prepreči vsako delanje gub; zrak mora imeti povsod neoviran dostop Koža se suši najprej z usnjem na ven in to na zraku; izključeno Je vsako hitro sušenje pri peči. Zaradi premočne toplote bi se namreč stopila v koži se nahajaioča maščoba in zato bi usnje v poznejši predelavi razpadalo Ozki pas usnja, ki osUne po izločitvi repne kosti, je najbolje izpolniti 9 kosom papirja, prav tako šape, ako jih nočomo napeti z lesenimi klini. Kadnr je koža napol suha, jo obrnemo z dlako na ven. Z obrnitvijo se pa ne sme predolgo čakati sicer postane koža presuha in se da !e težko obrniti Kože se suše ali na nalašč zato vrezanih deskah ali s pomočjo pospbnib napenjnčev za kože = Obtok novfanic » Avstriji se je [iove-čal v drugem tednu t m. za okrog 3 milijone na 854 milijonov šilingov Podloga je nara sla za 2 milijona na 530 milijonov šilingov Kritveno razmerje je znašalo 15. t. m 56.4 odstoka proti 57.2 odstotka v predhodnem tednu. - Računanje v pensrih na Madžarskem z novim letom ohlig.itorično. Iz Budimpešte poročajo, da bo z novim letom računanje v pengih obligatorično Madžarska narodni banka je stavila bankam na rzpolago ]>o-trebne količine plačilnih sredstev v petigib za izmenjavo starih novčanic. = Nazadovanje cen v Ameriki. V Zedi-njenih državah se opaža poslopno popuščanje cenenskega nivoja. Tako so padle cene premogu in koksu, potem bakru in cinku, a so mlačne cene železu in jeklu zaradi nazadovanja povpraševanja po tem blagu. Zaradi lobrih vesti o žetvi južne hemisfere so začele padati v Zedinjeuih državah tudi žitne cene. = Prodaja. Dne 17. januarja 1927 se bo vršila pri Dravski artiljerijski radionici v Ljubljiini ofertalna licitacija glede prodaje 23 starih tovornih avtomobilov in 94 komadov raznih starih šasij Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obn ui industrijo v Ljubljani. ti decembra. LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kunčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 80 - 82. Vojna škoda 344 — 0, zastavni in komunalne Kranske 2''1 22. Celjska posojilnica 195 — 198. 1 hibljanska kreditna 147 — 0. Merkantilna 97 — 0, Praštediona 890 — 0. Kreditni zavod 170 _ 180. Strojne 9O—0. Trbovlje 338 _ 0, Vpvče 120 0, Stavbna 55 - 65. Sešir 104 - 0. _ Blago: Eksekutivna prodaja1 smrekove deske. T, II različnih mer. fco vpgou meja, po 610; smrekovi morali, ostrorobi. monte. fro vagon meja. po 610: hrastovi frizi. I.. fco vagon meja, po 900: trami po noti monle, fco vagon meja, po 300 Povpraševalo se ie le po lesu za tanin brez ponudb. Ponudbe običajne. — Naslednji borani sestanek bo 27. decembra. ZAORF.B. V zasebnih vrednotah običajno. Vojna škoda dalje Čvrsta in je njen tečaj poskočil. Promptna se je trgovala spočetka po 351 in je tekom sestanka porasla na 352. V Beogradu 6e je iskala še po višjih tečajih. — Na deviznem tržišču tečaji v giavneoo menjeni. Beriiu je čvrstejši skupni promet je znašal 9.6 milijona dinarjev Notirale so devize. Dunaj 79S5 — hOl.5, Berlin 1350.5 - 1353.5. Italija 252.32 - 254.32. London 274.8 — 275.6. Ne* Vork ček 56.553 do 56.753, Praga 167.675 — 168 175. Švica 10!*4i do 1097.5; valute: lire 2475 - 248.5; efekti: bančni: Ljubljanska kreditna 147 — 0, Hipo 59 - 60. Jugo 97 - 97.5, Pra gtediona 892.5 - 900; industrijski: Trbovlje 840 — 850. Vevče 120 _ 0. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.225, New York 517 25. London 25 10. Pariz 20525. Milan 23 10. Praga 15 325 Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.725. Sofija 375, Dunaj 73.00. TRST. Devize: Beograd 39.25 — 40, Dunaj 311 — 330, Praga (iti - 67, !'ariz 88.50 do 89.50. London 107.75 - H«.75, New Vork 22.25 — 22.50. Curih 425 - 435. Budim-pešla 0.03<)5—0.0320. Bukarešta 11.50._ 12.10; valute: dinarji 38.75 — 40. dolarji 22 do 22.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47-12.51. Berlin 168.47 - 168.97, Budim|>ešta 98.99 do 99.29, Bukare-šta 3.7025 — 37225. London 34.32 - 34.42, Milan 31.70 _ 31.80, Nevv York 707 - 709.50, Pariz 28 20 _ 28.30, Praga 20.9375 - 21.0175. Sofija 5.095 - 5.135, Varšava 78.25 - 78.76. Curih 130.73—137 23: valute: dinarji 12.445 — 12.505, dolarji 705.50 — 709.50. Deviza Becftrad na ostalih borzah: v Pragi 59.3, v Berlinu 7.395. M o.,.- C h V / .."TER SLIKANK. Iz&otnoKEv |MHV£C|I IZ8E0' tiskovni ZADRUGI p' >BOrDH 8UDDV.« 'gj : iife „ c- V- Ik'z najboljšimi m .-.-tfvvfl »/ > v r foi J. « i a- ■ i mmihin >i poroča 4 O ' rcrznovrs-tncac piriiazadoi-h "in aospodc Hod.Sarc l£nburqova LTublIan^ g/sps. vfflMnimi r j _ nj k&MO nogavice fKUUC« I^fAfa IPAAANukUTURA ^^T'« ii 'ji) r ^ Tekstiibazar a NA kRE.KOVEM __Pnpi • Oia it SffiSSra mm konfekcija io medni aie;js, >■ To varna jpg T . -..(,—V Me>tnl trg 14 I l\U!it Pod TmnCn ^Mvvidmor IIB CVETLIČEN -Cv FHERZM^NSKVj&g i TRGU IO i clti /UD VStv' foT^up^ UESLjEvA C 7 !GN A/O1^ . I DEPOT LiuBLUvNfr GicaoiiVka ? »it- so naibolKi da» e l.i cospode no|ca.Hj|ši__o* „ » P/ T. Egger P Tgjg Sv. Petra cesta 10 Kt^^i.-C^l POVE) DOM- DA SE ZA J BOŽIČ OBLEKE iN SUKNJE / NCsJBOM^E iN PO TOV&R.NIS14I 'CENI KUPIJO LE V TRGOVINI 'er- f^f^mcii f KOM^EKCMSK-E TOVORNE J^ DEREND&&C0 QR>iUDiSČ£ Jlins^lHH Žena nekoč in sedaj st.a.n S°sPodje majejo z rameni, du« hovščina grmi s prižnic. karikaturisti pa tratijo svinčnike — samo da bi oži* gosali novi ženski svet. Tekom tisoč« letij se je mož privadil temu, da je že« na le njegova sopotnica brez samo* stojnega mišljenja. Če žena ubere svo« .io pot, se mu zdi, da je to nezdrav po« jav. Sociologi in antropologi bi lahko navedli mnogo dejstev, ki opravičujejo to mišljenje. Ce se poglobimo v mrak davnih sto« letij, najdemo pri vseh plemenih na« še zemlje, pri črncih, belcih, rdečekož* cih in rumenokožcih eksogamijo, to je običaj, ko si je poiskal prvotni človek žensko izven lastnega rodu. Takrat je prežal fant na dekle «v gozdu ali ob vodi«, kakor poročajo stare slovanske kronike. Omamil jo ie z udarcem gor« jače po glavi ali po hrbtu ter jo odne* sel kot plen. Pozneje se je pričelo kupovanje žen. Eksogamija pa je zapustila glo* boke sledove v ljudski poeziji. Vse pesmi o nevestah oplakujejo izgubljeno svobodo. Lakota je podila v prazgo* dovinskih časih posamezne rodove iz kraja v kraj. Novi naseljenci so se kr« vavo bojevali z avtohtonimi prebival« ci. Zmagovalci so namreč imeli nava« do, da so poklali vse moške in stare ženske, mlade ženske pa so obdržali zase. Tako je bila skozi tisoč in tisoč let žena čisto navadna sužnja, ki po naj* večkrat ni niti razumela jezika svo« jega moža. Otroci so bili edina vez. ki je spajala zmagovalca in sužnjo. Mož je bil vešč bojevanja in lova. Vsa hiša je slonela na ženskih ramab in žena je bila primorana iskati vegeta« rijansko hrano, n. pr. jed-lne koreni« mce ali zrna, če se ie lov slabo obna« šal. Tudi prva obleka in prvo umetno obdelovanje zemlje je bilo žensko delo. Grška mitologija nam je ohranila (izročila o Cereri, ženi, ki je naučila jamskega moža celo obdelovati zem« 'jo. Kljub temu. da je imela žena v sta :ih časih v nekem oziru prednosti pred noškim, pa je vendarle izgubila svojo simostojnost. Kultura je napredovala, a vse, kar se je dogajalo okr. g ženske, sel je razvijalo le v smeri, ki je bila všeč možu, njenemu gospodarju. Nje« gov okus je celo določal njeno obleko. Tukaj je deloval znani zoološki zakon mimikrije, po katerem ima drugo bit« je barvo, ki odgovarja okolici. Tako n. pr. sliči nedolžna žuželka osi, s ka* tero nima nič skupnega. S sličnostjo orani svoje življenje. Prav tako mirni« krijo je kazala žei.ska napram moške« mu. Tako je moštvi moral končno uga« niti, da se skriva pod mimikrijo oseb« nost ženske, ki izvira še iz starih časov eksogarnije, t. j. dobe, v kateri je bila žena tujka možu po jeziku, navadah in tudi bogovih, kateic je častila. Nešteti narodn pregovori, duhoviti in neumni, globoki in plitvi, nežni in surovi pričajo, da je ženska za mo« škega nerazumljivo bitje. Tako kore* nini marsikakšna opazka sedanjih filo« zofov na podlagi rezultatov, ki jih je rodilo opazovanje krapinskega očaka, ki je tudi najbrž privlekel v svojo ja« mo žensko bitje tujega rodu. Pri nekaterih narodih se je potru« dila ženska pod vplivom mimikrije pri« lagoditi se zmagovalcu in se podvreči njegovim zahtevam. Tako so nastali orijentalski haremski in zamorsk* ple* si, ki so služili samo podžiganju go« spodarjevega sladostrastia V kultur« nih deželah se je razširila mimikrija na literaturo, estetiko m politiko. Žen« ska je šla tako daleč, da :e postal* nitsehejanka, futuristka ali kaj druge« ga, samo da ie lahko ugajala ženinu ali možu, od katerega je bila gospo* darsko odvisna. Ženska osebnost se je skrivala pod splošno krinko mode. Šele v začetku 20. stoletja vidimo, da postane ženska gmotno samostojna. Zadnja vojna je to še bolj podkrepila. Danes tekmuje« jo ženske z moškim naraščajem v pi« sarni. šoli. trgovini, bolnici, v labora« toriju in celo v literaturi ter na sodi« šču. Ta njena osamosvojitev pomenja konec nekdanje mimikrije. Prvič po dolgih tisočletjih se poraja ženska samostojnost in povzroča, da mislijo ženske po svoje ver se ne bri« gajo več toliko za moške predsodke, ker niso več gmotno tako odvisne od njih. Če pogledamo sedanjo modo vi* dimo, da vstreza večinoma Ie ženski zahtevi po udobnosti, ne pa okusu mo« ških. Dolga, do tal segajoča obleka je svoje čase odgovarjala moškemu ume« vanju lepote, ne pa ženski potrebi ali ženski skromnosti. Celo filozof Schopenhauer zahteva v svoji «Metafiziki ljubezni« priznake lepote, katere je ustvarila ženska pod vplivom svetovne rvolje«, ki ji veleva skrbeti za človeški naraščaj. V času Prešerna so še veljale klasične označ« be ženske lepote n. pr. cvetoča lica, dražestne nožice. bujne oblike. Sedaj ne mara neodvisna ženska več za te «vabljive« priznake. Naraščaj člove* štva ji je deveta britja. Samostojna ženska si ustvarja ideal ki najbolj vstreza njenim zahtevam. Odrekla se je materinstvu in je usmerila vso svo* jo skrb na to, da je postala gibčna spretna in brez «zapeljivih oblik«. Tu« di ostrigla se ' kakor moški. Vprašanje o n,-vem rizme-jii med obema spoloma ie 'orej tudi ve''kega ■>'■(■ ološkega pom na Zakai končno se bo le moralo najti neko ravnotežje med obema samostojnima nasprotni« koma, od katerih misli danes le vsak nase. To pa pomeni da b >r,vu : podrob« nosti vsega kar šele fjride ie težko to« da splošen pomen tega prob'ema je iz* ven dvoma in izven diskusije. Živlienie in smrt Kralj David, občepriznana avtorite« ta fiksira dolgost človeškega življenja s 70 leti. V resnici pa živi povprečen kulturni človek samo 35 do 40 let. Raz log te nizke številke je rana. cesto pred 20. letom nastopajoča smrt vsa« kega tretjega človeka. Le polovico iz« med ljudi ki pridejo na svet učaka 40. leto in samo 20 odst. iih živi do 70. leta. 901etnih starcev naidemo med liudmi kvečjemu pol odstotka. Nekoliko milejše so številke o ver« jetni dolgosti človeškega življenja v tej ali oni starosti. Najbolj kosi smrt med dojenčki. Radi tega se lahko ra« čuna pri otroku, ki pride na svet da doseže kvečjemu 38 let Kdor učaka svoje 10. leto. že lahko računa na 57 let, kdor učaka 20 let lahko pričakuje, da doživi 59 let. 30!etnik se lahko to« laži, da učaka 62 let 401etnik da bo živel do 65. 501etnik do 69. 601etnik do 72. in končno preostaje še 701et« nemu starcu upanje, da doživi svoje 78. leto. Čudno je, da ne more povedati zna« nost nič o vzrokih dolgega življenja. Če se ne oziramo na dedne bolezni in na slučajnostih, ki vendar lahko vsak hip nastopijo, lahko rečemo, da odlo« ča v splošnem zdravje oz. konstitucija in značaj. Ne prebolevajo namreč vsi ljudje na enak način udarcev usode. Ta prenese stvar lažje, oni težje, tretji sploh ne preživi, če ga zadene kaj po* sebno neprijetnega. Vendar so ti splo* šni zaključki brez posebne podlage, kajti visoko starost je učakal med dru* gimi tudi drobni in slabotni konigs« berški filozof Emil Kant. Življenje krajšajo bolezni in drugi škodljivi vplivi, katerim podleže organizem po dolgem boiu. Naravoslovje pa ne po* zna naravne smrti, to se pravi umira« nja. ki ni posledica prekinjenja navad* nega delovanja organov. Najstarejši ljudje umirajo za istimi boleznimi ka« kor mladeniči, starost torej ne more biti vzrr,k smrti. Poleg nalezljivih bo« lezni moramo seveda upoštevati tudi bolezni ki nastopijo radi nezadostne prehrane in nedostatne obleke, radi nezdravega dela ali podnebja ter zbog rezkih duševnih potresov. Znanost še ni ugotovila tudi tega. ali podaljša človeku odmerjena leta zakonska sre= ča. Zato pa ni dvoma da prinaša kul« tura višjo starost nego barbarski način življenja Naša generacija ie že bolj dolgo'etna kakor rod naših dedov in kot liudje v sredniem veku Živčne bolezni in zelo razširjena arterioskle« roza nikakor niso posledice normalne starosti Najnovejša raziskovanja so dognala da izvirajo i7 neblagih vpli« vov okolice sedanjega življenja. Sča« soma bodo gotovo izginile, na njihovo mesto bodo stopile nove. Na podlagi tega torej lahko zaklju« čimo. da ne vemo ničesa- razen stare resnice, da sta petičnost in izobraže« nost dolgemu življenju v prid kajti kdor ne trpi pomanjkanja in modro živi. se pravilno oblači in hrani, uide vedno na novo smrti, ki nam sledi ko* rak na korak Zato je zelo presenet« Ijiva konstataciia splošne biologije (in tudi medicine ki je dospela do istega zaključka po svoji poti), da ni stara« nje človeka v nobeni zvezi s smrtjo. Teoretično lahko mislimo, da bo mo« goče ojačiti naš odpor proti sovraž« nikom zdravja na neomejen čas do« kier se ne bo človek naveličal življe* nja in si torej poželel smrti. Narodna modrost ie že davno obdelala to vpra« šanje v nravijici o vojaku ali kovaču, ki je vjel smrt. jo zaprl in io napravil nemogočo ter je s tem zajezil umi« ranje. Predpotopni sloni Današnji sloni imajo le po dva ve* lika zoba. V minulih zooloških dobah pa so živeli tudi sloni z dvema paro* ma dolgih zob, a ti sloni so izumrli še preden so prišli prvi ljudje v Evropo. Pred kratkim je bil londonski zve« rinjak obveščen, da žive v Srednji Afriki, v razvodju med Kongom in izvorom Nila v nepristopnem trop* skem pragozdu velikanski sloni s šti« rimi zobmi. Toda noben Evropejec še ni videl take živali žive. Afričani pra* vijo. da se pasejo ti sloni vedno na čelu manjših čred drobnejših živali. V trenutku nevarnosti obkoli naraščaj svojega vodjo in ga skuša rešiti — če treba, tudi za ceno lastnega življenja. V pokrajini, kjer žive ti sloni, je na« seljen štirimilijonski narod Niam« Niam. Še pred kratkim je bil ta narod znan kot skupina ljudožrcev, ker jim narava ne nudi aovolj druge hrane. Sedaj po so Angleži zamorce tako podvrgli, da se preživljajo s tem. kar zaslužijo pri lovu na slone. Tako so prišle na dan skrivnosti njih domo* vine. «Ex Africa semper quidquid novi«, je pisal že oče naravoslovne vede, Pli* nij. Zapeljive stenice Profesor neke berlinske gimnazije Schumacher je imel kot znan entomo« log prost vstop v vse znanstvene la« boratorije in muzeje. Njegova stroka je bil študij stenic in ker ie imel opra« viti z različnim' zbirkami, jih ie moral prenašati tja in sem. Stenice so posta« le sčasoma njegova strast in ker je v muzejih /manjkalo več posod s steni« cami so ga jele oblasti preganjati. Pri preiskavi se je pokazalo, da je odnesel iz laboratorijev nad 20 prepariranih steklenic s stenicami vseh dežel na svetu. Profesor je prišel pred sodišče ter se je moral zagovarjati. Toda sodnik je obtoženca oprostil, ker so priče do« kazale da ie hi! Schumacher zavero« van v svoje študije že od gimnazijskih let. Stenice so postale njegova strast, samo o njih ie napisal in je natisnil okrog 400 razprav Naučil se ie celo španščine in angleščine, da je mogel potovati v tuje dežele in proučevati ste niče teh krajev. Od povsod je pripeljal v Berlin velike zoološke zbirke ter si ustvaril v učenem svetu evropsko ime. Živel pa je v nepopisni bedi in revšči« ni. ker so požrle zbirke in potovanja vse njegove dohodke. Razprava proti Schumacherju je bi* la zanimiva tudi zbog tega. ker so zdravniški izvedenci izjavili da je na« pravilo napeto dolgoletno delovanje in stradanje iz Schumacherja moža, ki je prišel radi stenic popolnoma iz ravnotežja. Dežela formalnosti Pred sto leti je označil znani potnik marki de Custine Kusijo kot «deželo nepotrebnih formalnosti«. Od i.iega izvira tudi znana krilatica da sestoji ^ii;> iz treh delov: bi ne zadostujejo več. Vprašalna pola za vsakogar, ki išče dela obsega 172 vprašanj. Med njimi so tudi tale vpra« šanja: Kaj ste delali med revolucijo? Kaj med meščansko vojno? Ali ni imd vaš oče. vaš ded ali vaš praded hiš in posestev? Službe ne dobi nihče, bi ni član stro« kovne zveze. V strokovno zvezo pa ne sprejmejo nikogar, ki nima potrdila o službi. Iz tega strašnega kroga se re« ši človek samo z obilnim amazanjem škripaiočih koles« (po naše korupci« je). Človek, ki ni vpisan v tej ali oni zadrugi, si ne more izposoditi niti knjig (v knjižnici, kajti tudi knjižnice so zadružne). Pravtako ne dobi nakaznice za blago in obleko ter mora plačati dvojno vstopnino, če hoče v gledališče ali v muzej. Tudi mu ie zabranjen ali vsaj otežkočen vstop v zadružne gostilne. Ljudska šala označuje sedanje razme* re v Rusiji z besedami: «Pod carjem so lovili zločince, sedaj pa kar vsakega vjamejo. če ne dokaže, da ni zločinec.® Pariški tedniki V Parizu kuka časopis iz žepa vsa« kemu moškemu. V Parizu tudi ni žen« ske, ki ne bi čitala ilustriranega lista. Francoski tisk nudi človeku pravo ogle dalo duševnih zahtev sodobnega Pa« rižana in francoski strokovni listi vži« vajo zasluženo slavo po vsem svetu. Toda v tramvaju, na železnici in v go« stilni ali na klopi ne berejo ljudje ene« ga in istega čtiva. Povsod najdeš kaj drugega. Življenje je ustvarilo v to svrho posebne tednike, ki so včasih nekoliko lahkomiselni, a vedno zani« mivi. Oglejmo si nekoliko to pariško šaro! Hotelski deček, ki že hoče biti ve« likomestno bitje, prodajalci s kriče* čimi samoveznicami in šivilje, ki so zavite v pisane šerpe. kupujejo ob sre« dah svoj «Frou*Frou». Velikanske ze* lene pole tega tednika bi menda bile nemogoče v kaki drugi deželi. To so lahkomiselni sestavki, ki obdelujejo samo ljubezenske zadeve. Tudi obvez« na «zgodovinska» rubrika prinaša sa« mo dogodke iz življenja velikih Kleo« pater in Mesalin s primernimi slikami. Lahkoživi bravci se pitajo ob povestih s tem, kako je zapeljala plavolasa stro« jepiska svojega šefa, ali s tem, kako ie prišel Ernest iz domačega gnezde* ca prvič v Pariz, kjer je podlegel sed« morici zamork. Utrujeni ljudje se se« veda smejo, ko berejo «Frou«lFrou» na poti iz urada k domačemu obedu. In ta užitek jim vsako sredo prav tako osladi življenje kakor kozarec piva v soboto zvečer ali kinematografska predstava v nedeljo popoldne. Nekoliko bolj visokoleteč je tednik «Cvrano». Ta hoče predvsem navezati voda za usta J. E. Rubin. Roman iz ozke ulice Srečavala sta se od jeseni vsak dan. Spočetka ga ni niti zapazila, dasi je bila ulica ozka tako. da se je komaj človek ognil človeku. Hodila je po nji vsak dan opoldne in zvečer ko se je vračala domov, da se je izognila onim hrupnim, oživljenim ulicam, ki jih napolnijo ob istem času razni ljudje iz uradov in šol. iz pisaren in trgovin, ko hite na svoje domove. Kaiti ni ljubila življenja, tistega glasnega, šumnega, ki se razlega po obljudenih ulicah, ni ji bilo do ljudi in do sveta, ljubila je svojo samoto svoi srčni svet. svoje sa-nie in svoj tihi mir Zato je hodila po tej ulici, kjer je le redko prišel nasproti kak človek in je hitro švignil mimo nje. Tako je prišel tudi on in srečavala sta se vsak dan. Prešli so meseci, tisti jesenski, otožni. blatni in deževni in nekoč se je zgodilo nekai nenavadnega: ko je hotel preskočiti lužo na ozki ulici, da bi se ji izognil, se je skoraj zaletel vanjo, ker se je izognila na isto stran: pri tem jo je nehote pogledal in se opravičil: «Oprostite. prosim ...» Ni ji bilo ljubo, da se je dogodil ta neumni slučaj. Zdelo se ji je, da bo poslej tako neprijetno srečavati se z njim. In res, ko ga je drugi dan od daleč zagledala. le bik v zadregi in bi se bila najrajše vrnila. Toda bilo je prepozno. In čudno: d'va človeka, ki sta se prej srečavala dan na dan in se nista niti opazila, sta šla zda' drug proti drugemu, kakor da se je zgodilo nekaj, kar ju je zvezalo z nepremagljivo silo. Ona je zardela in ni vedela, kam bi pogledala; jezila jo je rdečica, ki jo je čutila na licu, dih ji je zastajal, kakor da se ima zgoditi nekaj usodnega — on pa je šel mimo zamišljen in negotov, kakor da mu je srečanje neprijetno in ni vedel ali bi pozdravil ali ne. Švignila sta drug mimo drugega in se nista pogledala, kajti čutila sta oba, da zda.i ni več tako. kakor prej. ko sta se srečavala dan na dan kot neznanca. Niti ozreti se si nista upala, kajti zdelo se jima je. če bi se ozrl eden. ozrl bi se tudi drugi in izdala bi skrivnost, ki niti sama nista vedela zanjo Skrivnost? Ali se mora človek zaljubiti zaradi takega neumnega dogodka Čemu? Koliko ljudi se tako srečuje dan na dan in dogodiio se razni slučaji. Sklenila je. da ne pojde ver po tei ulici. Toda čemu? Saj se vendar ni zgodilo nič posebnega! In kdo ve, ali ni on sklenil isto. Morebiti ga sploh ne bo in ona pojde nemoteno po svoji ozki ulici. Morebiti poide prei morebiti pozneje. Ni treba, da bi šel ravno ob istem času. Ves večer je preživela v teh mislih, jezila se je nanje, odganjala jih od sebe in si prigovarjala, da to sploh ni važno in da je popolnoma nepotrebno to vprašanje, ki ie tako nagajivo plesalo okoli nje in se ni dalo odgnati. »Morebiti je celo bolje, da grem; tudi če se srečava. Ako me ne bo. bo zapazil in bo mislil, da sem mislila nanj.« Ves večer in vso noč in drugo iutro in vse dopoldne ie premišljevala, kaj nekaj stori Ko je biio poldne, je odšla domov po glavni ulici Bila je zadovoljna sama s seboj, kajti zdelo se ji ie. da je zmagala in da bo zda.i konec nepotrebnih misli. Toda misli so šle za njo. »Morebiti on sploh ne misli na me. nitj opazil ne bo: to so same fantazije. Ali pa bo opazil ravno zato, ker. ker . . .« Hitela ie po šumni opoldanski ulici in se bala. da bi ga ne zagledala kie med množico. »Uganil bi takoj, zakaj sem se izognila Sicer pa. čemu bi se izogibala Tuiec mi je. kakor sem iaz njemu tuika .« In zopet so šle ves dan z nio misli, ki so razreševale to neumno vprašanje. Zvečer ie sklenila, da pojde opoldne zopet po ozki ulici Ako ie opazil, da ie ni bilo. kai si bo mislil Boliše bi bilo. ko bi bila šla tudi včerai. ne bilo bi sedaj teh pomislekov Bilo bi. kakor da se ni nič zgodilo A zdaj. mogoče bo mislil da zaradi njega . . . Opoldne ie zavila oo ozki ulici. Bilo ji je tesno pri srcu. Pospešila ie korak. »Najbrže ga sploh ne bo. Mogoče pojde tudi on po glavni ulici . . . Videla ie, da prihaja od druge strani, kakor vsak dan. Skoraj ji ie zastal korak; začutila ie rdečico na licih in vsa ie trepetala od vznemirjenja. Zakaj? Cemu? Ali ni vse. kakor je bilo oreišnje dni? Prihajal je počasi nasproti. Tako je šel kakor vsak dan. resno, tiho. zamišljeno in komai v mislih je čutila njegove globoke oči. Ni se ozrla, kakor da ga ne pozna, kakor da ga ni videla še nikoli; hitela ie mimo. da ne bi opazil njene zmedenosti, in zdelo se ji je. da ie vse srečno prešlo Toda čutila je. da se je ozrl nanjo, da jo je v mislih pozdravil in vprašal očitajoče: »Kje si bila včeraj, da te tij bilo?« In to je bilo najhujše, da je čutila te njegove misli . . . »Ni res. ni res,« si je nagovarjala, šel ie mimo. kakor vedno, niti pomislil ni.« A začutila je, da je obstal in se ozrl. Čutila je za seboj njegove oči. Hitela ie naprej in se je oddahnila šele. ko ie zavila na široko cesto oh drevoredu. In zopet so io vse popoldne, ves večer. vso noč obdajale nemirne misli. Ali naj gre po ozki ulici ali naj? . . . Razreševanje tega vednega in na videz tako nepotrebnega vnrašanja ji je postalo mučno. Cemu toliko razburjanja zaradi tujega človeka? Ali ni vse eno. kai misli o njej? Ako res misli. Cemu bi se umikala Sklenila je. da se bo popolnoma pomirila in pojde svojo pot, naj pride ali ne pride. Opoldne je šla po ozki ulici. Zdelo se ji je, da je bilo vse razburjenje zadnjih dni nepotrebno. Ni čutila nikakega vznemirjenja. Sla je mirno in počasi. Zdajzdaj se ji je zdelo, da se bo pojavil na koncu ulice. Pa ga ni bilo. Zakaj? Ali se je zakasnil? Morda je tudi njemu neprijetno zaradi nje in je šel po glavni ulici. Sicer pa: zakaj bi izostal ravno zaradi nje? Saj mogoče niti ne mislil nanjo. Vsak hodi po svojih poteh. Sla je počasi do konca ulice in se ozrla. Ni ga bilo. Kai za to? Bolje je tako. Sedaj bo lahko nemoteno hodila svojo pot in ne bo več nepotrebnih zadreg. In vendar ie obstala še enkTat, preden je zavila po cesti proti drevoredu. Čudno. Ko bi prišel sedaj, bi šla mirno svoio pot in bi se niti ne zmenila zanj Tako je mislila Fn vendar nI bilo tako Ali ni čudno da včasih človek ne razume samega sebe. Zdai ii ie bilo skoraj žal. da ga ni bilo. Morda ga ne bo nikoli več. »Vse ie bila moja domišljija.« si je mislila, »tudi to. da me ie pogledal in mislil name.« Tudi drugi dan nI prišel. Ne oooldne, ne zvečer. Ulica je bila dolga ln prazna in hodila ie do nji počasi, kakor da čaka. stike s čitatelji in razpisuje v to t vprašanja. Na primer: Koga bi di videli med nesmrtniki mesto •jih članov Francoske Akademi> otero registrira list odgovore po« jv, učenjakov, vojakov in tudi — ikov. Nekateri bralci zahtevajo nesmrtnike Voronova, drugi mar« Focha, tretji Mussolinija (ti so ia bolj redki), četrti Amundsena, Mistinguette. Itd. Ce bi se vsi ti idje znašli na skupnem sestanku, ;do ve kaj bi počeli. A «Cyrano» se za to ne briga, on skrbi le za svoje naročnike. Kadar se človek v Parizu preseli, najde drugi dan pred vrati svojega sta novanja suh zvezčič v pobožnih plat« nicah. To je župnijski «Vestnik», kj prinaša poleg natisnjene vsebine tudi na stroj napisan pozdrav o priliki vse« litve. «Vestnik» skrbi za vse svoje bravce in njihove potrebe. «Gospodič« ne!« — berete na prvi strani — «nihče vas ne bo poročil, če ne boste znali skuhati čebulove juhe in speči zrezka k la mode!« Ali pa: «Zapomnite si. da je gospodinjstvo potrebno za živije« nje, med tem ko služijo plesi le zaba» vi!« — «Mladi ljudje!« — stoji na dru* gi strani — «treba je vedeti, da rjima vsak boks oz. nogomet dobrih posle, dic! Vadite se raj še v skromnosti in vzdržnosti!« — Vsak zvezčič ima 30 strani in ga nihče ne kupuje. A vendar pridejo izdajatelji na svoj račun, kajti so potrka miloščinar ob tej ali oni pri« liki na njegova vrata, seže človek iz usmiljenja v žep in mu vrže nekaj drobiža. »Avto« je eden najbolj razširjenih tednikov, ki ima nad 1 milijon naklade Tudi v dneh obupne vladne krize, po» Sajanj o dolgovih ali sej Zveze naro. ov, piše »Avto« čez celo prvo stran: -»Nurmi je pritekl prvi«, ali pa »Kljub nalivu je Suzana potolkla nasprotnico« ali kaj sličnega. Športniki imajo pač dobre živce! Mimo političnih tednikov omenjamo le dva literarna lista. Prvi je »Candide« krščen na ime znanega Voltairejevega junaka. Namenjen je odmoru in nudi vzor francoske duhovitosti. Poleg pri' spevkov znanih domačih in inozemskih pisateljev bereš v «Candide«u» tudi vzorne kritične članke in preglede. Francoščina se že od nekdaj odlikuje po točnem, kratkem slogu, s katerim se še daleč ne more primerjati mnogobe« sedna in težkopadna nemščina ali an» gleščina. Drug! literarni tednik so «Nou velles literaires® s pregledi svetovnega in domačega literarnega delovanja. Tako je pariško življenje mnogostran« sko in vredno, da si včasih ogledaš li« ste, ki razkrivajo svetle in temne stra* ni tega svetovnega centra. Prva pomoč za živali Na pariških ulicah se je pojavil pred kratkim rešilni voz za živali. Nanesel je slučaj, da je mlad konjiček padel u? $i zlomil nogo. Žival se je dvignila, g stati je mogla samo na treh nogah to se je tresla po celem životu. Takoj so se začeli zbirati ljudje, ki so raz. motrivali, kaj bo z revežem konjič« kom. «UstreJili ga bodo seveda!« je bi« Io splošno mnenje. Bili so pa tudi ta« ki zraven, ki so se spomnili «Ane Ka« renine« in Vronskega dirke v Carskem selu. kakor tudi revolverja, ki je kon« čal strašne muke uboge lepe Frou« Frou. Toda nekdo se je domislil še drugega in skočil k telefonu. Pet minut ;pozneje je pridrvel velikanski avtomo« bil, rešilni voz pariške mestne živino« zdravniške uprave. Množica ljudi, ki se je zbrala okoli konjička, je pokaza« la, da imajo Parižani dosti srca za iu vali. Staro in mlado je pomilovalo po« nesrečenega konja. Slednjič je padla stena v avtomobilu in ljudem se je Odprl nepričakovan prizor. V notra« njosti avtomobila je bila z mhko klo« bučevino obita konjušnica. Pod tre« buhom ponesrečenega konja so napeli jermene, dvignili žival v voz, stena se je zopet spustila in konjiček se je od« peljal v bolnišnico. Živinozdravnik pa se je poslovil od gledalcev z zagoto« vilom, da bo konjiček v kratkem po« polnoma zdrav. Potegnjeni živinozdravnik Bruselj ima celo vrsto spomenikov, med njimi tudi mnogo takih, ki predstavljajo jezdeca na konju. Med te spa. da tudi spomenik križarja Bouillona, katerega smatrajo za utemeljitelja belgijskega kraljestva. Konj. na katerem sedi Bouillon, pa drži sprednjo nogo tako nesrečno kvišku, da ne verjame nihče tej pozituri. Ljudje se norčujejo iz jezdeca in iz njegovega konja. Nedavno je prišel ponoči mimo spomenika razigran gospod. Hotel je že mimo kakor ponavadi in le slučajno se je ozrl kvišku. Ko je uzrl konjsko nogo privzdignjeno, kakor da je uboga para pravkar stopila na žebelj. si je izmislil bridko šalo. Šel je na pošto in telefoniral enemu prvih živinozdravnikov v belgijski prestolnici ter ga prosil za intervencijo brez odloga. Živinozdravnik, pri katerem je pozvonil telefon, je planil iz postelje in prijel slušalo v roke. Zvedel je. da je zadeva zelo nujna, kajti konj je zelo dragocen in je veljal več desettisoč frankov. Živinozdravnik se je vočigled temu dejstvu nadejal visokega honorarja in je končno le pristal na to. da obišče konja ter mu pomaga. A ko je vprašal za naslov, mu je šalji-vec po telefonu odgovoril: tranjega ministra, ki bi moral podpi« sati odlok, je zadeva prišla končno v ministrski svet. Ministrski predsednik, ki prej ni živel v Varšavi, si je kupil vstopnico in šel se.m k predstavi kot navaden gledalec. Obisk ga je prepri« čal o koristnosti iledališča Boguslav« skega in sklenil je pokriti primanjkljaj iz vladnih propagandnih sredstev. Gledališče bo torej -lelovalo naprej. Listi, ki poročajo o tem sklepu, po« zdravljajo sprehode v stilu tisočinene noči, ki so koristni za visoke osebe. Bilo bi r>a jako koristno, če bi hotel dobiti ministrsk1 nredsednik inozemski potni list pod skromnim meščanskim imenom, če bi se nastavi! pri Jržavni borzi za delo, se peljal v nedeljo z iz« letniškim vlakom, ali pa plačal obrtni« ški in poslovni da^el kot navaden tr» govec. Šele te^a' bi razumel gospod vodja vlade, kaj vse doživi in česa je c'eležen povprečen državljan. X Jack Dempsey kupuje konje. Bivii svetovni prvak v boksu Jack Dempt>ey se kani posvetiti konjskim dirkam in ie za» če! v ta namen fe kupovati konje Do *p©» mladi na javlja nakup dvajsetih čistokrv. nih koni, ki naj mu v prihodnje nado« mestijo dohodke, ki mu jih ie do nedavno donašalo boksanje. X Pokopališče iz bronaste dobe na Madžarskem Budimpeštanski arheolog Hilde* brand ie odkril pri Sa!got»rianu pradavno pokopališče Iz bronaste dobe, ki je baje 320!) let staro Starinosiovec ie doslej na. štel okoli 40 grobov z raznimi kovlnastimi predmeti iz starih časov Našli so * tudi posebni kamenčki, ki so v tedanji dobi sim bolieno predstavljali dušo umrlih in kate« re so polagali ljudje s pokojniki vred v grob. X Potresna katastrofa v Lisaboni V so« boto popoldne ob tričetrt na 3. je bil v Li« saboni močan potres Ljudie so prrestrašeni hežali na ulice, H so se kmalu napolnile. Ženske so kričale, otroci so javkali in tudi hrabri možje so tekali popolnoma zbegani semintia Sfle čez več ur se je prebival, stvo pomirilo in se jelo vračati v svoie domove Ker ie bil potres podnevi, so bile človečke žrtve minimalne. O mrtvih ue ja* I j a jo. pač pa so bili meogi lažje in težje p*> škodovaai. Lisabonsko prebivalstvo se boii potresa prav ta^o sli še bolj katioi iju1* Ijansko, kajti katastrofalno leto 1755 ni š« nikomur izginilo iz spomina, čeprav je zve« del zanj Ramo iz zgodovine. p _________ Nova služkinja — Gospod, ne zamerite, nekoliko gluha. — Jaz tudi Upam, da. s« bova izt»oroo razumela. Vesten sluga — Čujtel Mar vam disem ukazal, d* me zbudite ob petih? —Čakal seoj. da nje pokličete! »Saj ne čakam,« si je ugovarjala, »vse eno je . . .« In vendar je čutila, da je nemirna ln da si sedaj želi, česar se je prej bala. Bilo je nekaj zanimivega v tistem vsakdanjem srečavanju. Samo zanimivega? Ali ni bilo več? Zakaj pa se ji sedaj zdi, da bi bilo bolje hoditi po glavni ulici? Morda hodi tam? Toda ne. Mislil bi, da je prišla za njim. In kdo ve. ali ne pride zopet? Ce je res, kar je mislila, bo prišel ln vse bo kakor prej. In vendar je šla tisti dan Sj glavni ulici, da bi ga kje zagledala. i ga bilo nikjer. Medtem pa je bilo že ivje pobelilo drevje in ozračje s svojimi belimi zvezdami. kakor da naznanja uekaj skrivnostnega. Nitj zapazila ni, da se je približal božič. Kako ie to čudno: dan na dan hodijo oo ulicah ljudje vsak s svojim življenjem v srcu. Hite po svojib potih in se morda niti ne pogledajo: le tu in tam se nehote srečajo pogledi, kakor bi se Udraševali: Kai pa ti? Kam pa ti? Pogleda človek človeku v oči in zdi se mu. da Je zagledal dei tujega življenja. Ni časa. da bi obstajal ob njem. Le včasih se nehote ustavi pogled in Iz nasprotne strani zašije kakor odsev. Dvoje življeni se je srečalo. V trenotku sta se združili in razumeli. In včasih beži eno pred drugim kakor v plahi slutnji, a ne more uteči Usojeno ie: tam v tistih očeh v tistem življenju, ki je prišlo mimo kot neznan del tujega življenja, je ležala skrita usoda in srce jo ie začutilo. Tako hodijo ljudje po svetu kakor sence in se oživljajo na čudežen način, ko se srečujejo v pogledih svojih src. To ji je prišlo na misel, ko se je začutfla sredi oživljenih ulic in ie videla da se bliža božič. Ali se ne zdi, kakor da se razumejo v eni misli? Izložbe so bile polne božičnih daril In ljudje so nekako radostno hiteli mimo trgovin. »Bog ve, kam pojde na božič?«, je pomislila nehote. In se je začudila tej misli. Zakaj io zanima kam hodijo tuji ljudje na božič! Zakaj? Tudi tuji ljudje so — znanci. Tudi on. Vrnila se je in šla počasi nazaj po ulici, kakor da se ii ne mudi domov. Zagledala je življenje okoli sebe. ker je bilo v nji. In ker ni vedela, zakaj $e jI zdi svet naenkrat tako živ in lep. zakai so ljudje sedaj tako radostni In veseli, zakaj se je vse tako čudno Izpremenilo. Začel je padati sneg in veliki beli kosmi so rajali okoli žarnic in razsvetljenih oken ter se vsipali na ulice ln ljudi. Prišla ii je nenadoma vabljiva misel: »Kaj. ko bi sedai?« Zavila ie po ozki ulici in jo prehodila počasi. Mrak ie ležal nad njo in iz njega so v svitu slabotnih luči padale snežinke »Ko bi prišel«... Ni ga bilo in ves večer so k) obletavale iste misli, vprašanja in odgovori so se igrali okoli nje in padali čim .la _ bolj resno na njeno srce. Obšla pa jo je žalost, sama ni vedela zakaj. Ponoči je zapadel sneg in drugi dan je bila ozka ulica pobeljena. Bila je vsa lepa. nova kakor pot do čudodelne pravljice. In je prišel. Zapazila ga je takoj, ko je zavila vanjo. Čutila je. da se ga ie razveselila. Prešle so mahoma vse mučne misli, ki so io spremljale zadnje dni. Zakai je prišel? Ali ne za to. da se srečata? Ko bi ne bil misli! nanjo, ne bi hodil tod domov, ko mu niti gaz ni narejena. Samo nekaj stopinj je kazalo, da so pred njima hodili že drugi ljudie. Šla sta drug proti drugemu po lepem belem snegu in ko sta se srečala, je stopil on k steni, da je mogla iti mimo. »Ko bi vedel?« si je mislila in vsa kri ji je udarila v lica. Stopila je urno po stopinjah in se ni ozrla, kajti čutila ie. da ie obstal in da gleda za njo. In sedaj Je bilo vse kot prej: sreča-vala ste se vsak dan in tako točno ob istem času sta se pojavila v ozki ul ci, da jima je bilo skoraj neorijetno, ko sta se zagledala ln vendar bi se b;lo njima čudno zdelo če bi ne blo tako. Vsa ulica, stene in sneg so vedeli, da se dogaja roman in vendar se ni nič zgodilo. Prav nič. On je hodil vsak dan mirno in zamišljeno svojo pot in ona ie hitela mimo, kakor da se ji mudi na delo ali domov in kakor da niti ne vidi človeka na cesti. Vse je šlo tako, dan za dnem, vse do božičnega večera. In šlo bi bilo morebiti tako celo leto naprej, da ni bilo tega večera. Kajti takrat, ko se je začel spuščati mrak na zemljo in je zašepetalo skrivnostno na zemlji in nad njo o čudežni sreči ljubezni, sta prišla oba vsak od druge strani, kakor da sta se dogovorila. Nista se dogovorila, sveti večer ju je poklical in oba sta slišala ta klic. Ona je sedela doma in nezadržno hrepenenje jo je zvabilo na cesto. »Kam na cesto, sedai na sveti večer, ko je vsak doma v svoji sobi pri svojem drevescu?« N'č ni pomagal ugovor. Ogrnila se je in odhitela v mrak. Še ko ie bila na cesti, je pomislila: »Kaj hočem prav za prav? Kam grem?« Ni bilo treba odgovora. Naravnost proti ozki ulic: je šla. Tam za njo se je svetilo mesto, lz mračnih višav so doneli glasovi zvonov, izza razsvetljenih oken so se lesketala drevesa, nad vsem pa se je smehljalo radostno nebo s svetlimi zvezdami. »In po kaj grem — saj ga ne bo,« si je ugovarjala in vendar je šla trdno prepričana, da bo on tam,, kajti le beseda je dvomila, srce ne In ko ie zavila po ulici, ga Je zagledala takoj, kako se ji je bližal, tih in zamišljen, sredi mraka. Naravnost proti nji je šel Kakor prej sto- Jn stokrat in vendar se ji ie zdelo, da jo pozdravlja že od daleč poln hvaležnosti, da ie prišla. »Kaj delam? Kaj se godi z menoj?« je vztrepetala v nejasni bojazni ln je hotela pobegniti. Toda obstala je ln se ni mogia ganiti z mesta. Kakor da so ji odpovedale vse moči. Samo čutila jc, kako se je bližala njegova črna sen«, kako je stopil naravnost k nji, ki ga je čakala. Kajti tudi njega je prignala nevidna sila iz sobe na cesto in v to ozko ulico, iz katere ni bilo več Izhoda. Ni se varaJ: prišla je, kakor je slutil. Prazna je bila vsa dolga ulica, samo dve senci sta obstal' v nji m se združili v eno. Brez besedi, kakor ves ta dolgi roman, je stopi] k nji. kakor tniec. ko je bil kHcan v njeno življenje, ln jo objel, da se ni od čudpe radosti bolesti zgrudila na tla. Poljublja! jf brez vprašanja njene rosne lase in iskal njenfli ustnic... »Ti, ti ti.. U Dvignila je obraz, ki se je zasveti! v jasninl božjih zvezd, in brez besedi se tau je predala, vsa. da je polnil s poljub) njene ustnice, ki so trepetale od vznemirjenja »Ti, ti, ti . .!< »Ali si vedela, kako...« »Ali si vedel. « Tako sta stala in s« gledala v pči. kakor da sta v n iih sredi sveU noči spoznala usodo življenja... s/5 pa tak«: Sem ter tja mi uide izpod peresa k ti Ku pc.-ym.cn. 1 eukega dela se ne io* tim več. Preveč naporno je, a tudi ne* hvaležno. Enkrat, dvakrat se izvaja, potem pa počiva v arhivu. «J ef te jeva prisega» dela izjemo in je dosegla letos rekord, nazadnje 5. decembra v Sisku. Kaj delam? Cerkveni zbor vežbam in ga vodim po zelenih tratah, po pi* sanih livadah, tudi po strmih višinah, dajem mu pa le zdrave naravne hrane. Kemičnih sestavin ga varujem. Doba načrtov je za mene minila. Kaj še pride, ne vem. Pripravljam pa cerkven koncert v proslavo 700letnice sv. Frančiška, kakor tudi Beethovnovo C*dur mašo za 25. marca, v stoleten spomin njegove smrti. Ti ne pokvarijo dobre volje niti meni, še manj pevcem ali muzikantom, najmanj pa poslušalcem. Ko pa pride ta*le takt: pavza z večno korono, pa bo odleglo nam vsem. Tegrlcd v nedolz-rur cfco'. L. M. Škerfanc jetje, ki ga je vojna udušila, in naj ga vodim po istih načelih kakor svojčas. Moj načrt je torej kakor pred 25 leti ta. da poskusim združili južnosloven-ske skladatelje vseh umetniških struj za vzajemno in smotreno delovanje zlasti na poprišču pri nas tako zane* marjene instrumentalne glasbe; da jim vzpostavim tisto po vojni uničeno og* njišče, ki so se okrog njega zbirali skozi dolgo vrsto let stari in mladi, konzervativni in moderni tvorci, prav vsi brez izjeme delujoč z nesebičnim idealizmom za procvit in razmah do* mače umetnosti. Videli bomo, če poj* de tudi sedaj, v dobi precenjevanja Anton Lajovic Risto Savin Slavko Osterc cJutro* je za božične praznike razpisalo anketo in prosilo naše tvorne glasbenike odgovora na sledeča tri 1. Ka| delate?; 2. Kakšne načrte imate?; 3. Par najljubših taktov, ki ste jih napisali. Odgovorili so: Emil Adamič: Kaj delam? Nič! Ravnokar sem skončal daljšo reč, in sedaj počivam. Kakšne načrte imam? Tega pa ne povem. Poznam ljudi, ki govore O tto načrtih, a ne izvrše niti enega. Par najljubših taktov, ki sem jih napisal? Najrajši sem imel in imam take takte: ktfrr. nikar jv -»ve nt umetniški vzlet. V teh redkih srečnih urah pa mi prihajajo impulzi navadno ob čitanju intimnih pesnitev, sorodnih mojemu čustvovanju ali trenutnemu razpoloženju. Kakor vidite: ostal sem zvest v prvi vrsti samospevu, ka* kor se spodobi pevcu, ki poje sam in le za sebe. Takih priložnostnih grehov se moram obdolžiti še sedaj. Toda javnosti to ne more zanimati. Zato punctum! Žr iz te splošne konfesije pa raz* vidite, da se moji načrti ne morejo gibati v smeri ustvarjajoče glasbe. Človeku mojih let je treba računati z dejstvi. On se mora dati uveriti po obči sodbi, čeprav njegovi sodniki ni* so vselej pristojni, niti povsem nepri* zadeti. Eno pa mi menda ta sodba navzlic zadevni molčečnosti famozne «Narodne enciklopedije» še danes pri* znava: da sem storil z urejevanjem «Novih Akord o v» dobro delo. Zaman sem čakal leto za letom, da bi nadaljeval to delo sposobnejši in manj zaposleni, predvsem pa poklicni glasbenik. TocJa navzlic pobud z moje strani ga ni hotelo biti od nikoder. Tako sem se kljub v istini neprimerni vsestranski obremenitvi in mnogote* rim pomislekom po dolgem obotav* Ijanju vendarle končno odzval opeto* vanim vabilom naše «Glasbene Mati* ce», naj obnovim to umetniško pod* Anton Lajovic: 1. Trenutno instrumentiram simfoničen stavek za veliki orkester. 2. Na duši mi leži že dolgo lirični ciklus Paula Verlaine*a: «Moj Bog*, ki ga mislim izdelati za glas z orkestrom. 3. Moja najljubša melodija: vprašanja: materijalnih dobrin in zapostavljanja srčne kulture. Tako morda Vaše prijazno vabilo in moj odgovor vendarle ne bosta brez koristi. Dana mi je bila prilika, da obvestim javnost že sedaj o oživljenih «Novih Akordih». ki naj bi začeli iz* ha jati v prihodnjem letu v isti obliki in z bistveno istim programom kakor pred vojno, in da vabim prav vse skla* datelje naše razširjene domovine ka* kor tudi naše umetnike onstran držav* nih meia na sodelovanje pri tem v na* ših razmerah vsekako prepotrebnem podjetju. Torej: «Bratje, v kolo se vstopimo/» r 7. /tcrč* Odkrito rečem: čudil seni se l usemu prijaznemu vabilu! Ali ste se tudi Vi že postarali, da me še prištevate «najmerkantnejšim skladateljema? Go* tovo se že niste deset let več zanimali za programe naših «najmarkantnejših* glasbenih udruženj. Ti bi Vas dodo* bra poučili, da ste naslovili pismo na napačno adreso. Toda spomnil sem se izreka Goethejevega Viljema Meistra: *Es ist eine schone Empfindung, wenn wir uns alter Zeiten und alter I unschadlicher ■ Irrtiimer erinnern.» Zato mi ni dano, da bi Vaš ljubeznivi poziv, ki ima svoj izvor očividno v spominu na minule čase kvitiral z molkom, čeprav moj v bistvu negativ* ni odgovor najbrž ne bo ustrezal te* mu, kar ste morda od njega priča* kovali. Prašate me: kaj delam in kakšne načrte imam? Izpoved bi me ne spra* vila v zadrego, ako bi šlo za delo vobče ali recimo za delo v moji znanstveni stroki. T oda kot skladatelj? Kaj naj dela umetnik — sit venia verbo! —, ki njegova prizadevanja dosledno pre* zirajo z ledenim molkom? Nič! Vsaj ! nič za javnost. Povprečni ustvarjajoči • glasbenik ni da bi se trajno mogel i odrekati reprodukcije in odmeva od ; zunaj, pa naj si bo ta le negativen, odklonilen. To je prisojeno le velikim možem, ki jim je vera v visoko misijo in zaupanje v večnost njihovega dela tako globoko zasidrana v objektivnih vrednotah njihovih tvorb, da so zan je naziranja vrstnikov brez vsakega po* mena. Ostalim je i> takem ozračju kakor ribi v «saku». Poleg tega pa mi mnogotero poklicno, znanstveno in drugo udejstvovanje če dalje manj prtvoščuje odpočltka, potrebnega za P. Hugolm Sattner: L. M. Škerjanc: 1. V delu imam trodelno skladbo za veliki orkester pod naslovom «Kon* cert», čigar prva dva dela sta že dogotovljena. Poleg tretjega dela sem pričel tudi z uglasbitvijo Gradnikovega cikla pesmi "De profundis» za ženski glas s spremljevanjem komornega orkestra (17 instruinentov). 2. Kaj nameravam komponirati po dokončanih predstoječih skladbah, mi je že danes nemogoče povedati, ker moje kompozicijsko delo ne zavisi od dalekosežnih načrtov, ki jih — kakor vsak drugi — le redko morem realizirati. Moj najbližji namen je, iz -"^raj navedena dela tekom letošnje koncertne sezije z orkestrom Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani. i J- js&J* Slavko Osterc: Ad 1. Končavam «Koncertino» ia kvartet m delam ciklus osmih anekdot Charl. Chaplina «Oho, zaljubljen s em/« za glas in devet instrumentov. Ad 2. Za tem mislim na kompozicijo narodne balade «Lepa Vida* za sopran, tenor, komorni ženski zbor in komorni orkester. Risto Savin: Imeli ste ljubeznivost ter me vprašali, kaj delam. Mojo petdejansko opero «Matija Gubec* je sprejela intendanca Narodnega gledališča v Ljub* Ijani za sezijo 1926127. Seveda zahteva notni materijal še natančnega pre* gleda; pozneje pridejo vaje. Vse to potrebuje nove poglobitve v ustvarjeno delo, ki absorbira moči tako, da bi moral malo počivati, ako bi imel slučajno večje delo na paleti. Kakšni so moji načrti? Nimam sedaj v mislih novega večjega dela. Če bi pa slučajno naletel na primeren, dramatičen libreto, ki bi me v resnici interesiral, res ne vem. kako stališče bi zavzel. Tozadevno bi bilo mero-dajno edinole duševno in fizično razpoloženje. P -Jtef**^** -rte »f^norA-) >*L+*lt,4 t * po cctti gre-4o/ puhajo ln prc lt-po , jju&rti-jo. ro-i-i- ic. TmpcZ- neltefii, Marij Kogoj TriprosU t/Trea* Marij Kogoj: Blagovolili ste mi poslati par vprašanj glede mojega skladateljskega de> lovanja. Odgovarjam vam, da se momentano bavim s pripravo svoje opere za vprizorite\>. Svojih načrtov ne nameravam naštevati, ker zadobijo pomen šele, ko jih uresničim. Tudi ne morem z gotovostjo povedati drugega, kakor da bom svojčas spisal koncertno simfonijo v treh stavkih katere srednji del bodo tvorile varijacije na narodno pesem «Oj ta vojaški boben*. Za katerega mojih načrtov se bom sicer še odločil, tudi meni ni znano. KlAviT £mii Otddmic. Kadar boste bledi stali žalujoč kraj črne jame in za dragimi jokali — spomnite se tudi name. Kadar boste v kraške skale dolbii zlate epigrame za preganjane in pate — spomnite se tudi name. Gliša. Božični običaji v Kamni gor ci Stari običaji m ž njimi vezani obredi so se najbolje ohranili s tistih krajih, kamor le bolj redko stopi tujčeva noga in kjer m priseljencev iz oddaljenih krajev, ki ae razu mejo duše ljudi nove domovine in se ae mo rejo prilagoditi čustvovanju dotičnih krajev Med te kraje spadajo Kamna gorica, Kropa in Železniki. Iz nekdanjega, izginulega bla gostanja, kakor tudi za tiste čase velikih dogodkov ter romantičnega čustvovanja fu žinarjev, rudarjev in ogljarjev, Ui so tvorili večino prebivalstva in se čutili odvisni od različnih nadnaravnih sil, je nastalo nebrej pravljic in raznih obredov. Ti so se ohranili do današnjih časov šimija, čarlstona. ameri kanizacije in zamorstvovanja le radi tega, ker so ti kraji nekoliko oddaljeni od glavnih pro metnih žil Železniki so nekoliko izgubili ra di tujskega prometa, Kropa radi moderniza cije tamošnje industrije, — a v kamnogoriški dolinici, ki ni zaenkrat deležna ne prve ne druge dobrote, je ostalo še mnogokaj pri sta rem. To se opazuje najbolj pred raznimi praz niki in tekom ajih, posebno pa o Božiču ln baš radi tega prihaja marsikak domačin, ka terega je goljufiva kača, mamljiva sreča, izvabila z domačih tal, v tem času zopet v domačo dolinico, da se zopet navžije domače lepote in poezije. Že sredi adventa, ko se tuintam privleče iz savske doline kaka meglica ter vrhove Jelovice pobeli prvi sneg, so domačini v predbožičnem razpoloženju, ki pa ni v nikaki zvezi z današnjim puhlim, često koristolov nim pobožnjaštvom Prej, med letom so prepevali razne vesele pesmi, v tem adventnem času pa utihne celo harmonika, katero si čul tekom leta ob dolgočasnih nedeljskih popoldnevih skozi gost dušeči zrak v zakajeni go stilni. V vso dolino je legla svečanost in že slišiš, kako po posameznih hišah poskušajo in obnavljajo najstarejše božične pesmi, ki so bile večinoma zložene in uglasbene v Kamni gorici ali pa v okolici. Ko zvečer polože k počitku kovaška kladiva, ki od jutra do večera prepevajo jekleno pesem, ko obstane vodno kolo, ko se oddah-uejo zaprašeni kovaški mehovi in ugasnejo rdeče žareči ognji, imenovani ješe. odidejo kovači, moški in ženske, na svoje domove. V tem času ne čutijo utrujenosti po oe-lodnevnem trdem delu in po večerji ne hite k počitku, kakor so vajeni drugače (iredo k prijateljem in sorodnikom ter prijetno kramljajo V glavnem se pogovor suče okrog ptičarjev in ptičev, ki so jih ulovili v prvih jesenskih dneh ter jih skrbno krmijo, nada Ije o nekdanjih dneh in o bližajočem se Božiču. Okrog peči sede in oblikujejo med krat kočarjem iz mehke, zmočene, dobro pregne lene ilovice majhne kipke za jaslice Največ iiarede pastirčkov, različnih po starosti in v vsakovrstnih postavah. Nekaj je stoječih, nekaj sedečih, trelji zopet kleče in dvigajo roke, začudeni nad sijočo zvezdo repalico. Ta ima rog, drugi drži palico kakor bi zavračal črede, tretji nese ovco novorojenemu Zveli čarju. četrti nosi maslo ali kako drugo darilo. šegavi domači kiparji kaj radi posnemajo kakega okoličana v nenavadni obliki. Drugi zopet izgotavljajo raznovrstne angelje. ime novane glorice, in ka.i rado se dogodi, da še neizvežban kipar prične oblikovati angela, pa mu ne uspe popolnoma, ter ga mora konJ-no degradirati v navadno posvetno bitje nižje vrste, v pastirja ali kaj sličnega. Tudi ovči ce so raznih vrst in postav Nekaj se jih pase. druge leže. nekatere so velike, druge lič na jagnjeta, nekaj pa je združenih v skupino starih in mladih, pač tako, kakor si božični kipar predstavlja prizor v naravi. Vsak sku ša biti čim original nejši. Zelo važne osebno sti pri jaslicah so končno sveti Trije kralji, ki jih Kamnogoričani raje posadijo na konje kakor na kamele. To menda radi tega, ker kamel še niso videli ter se boje, da jih ne bi točno pogodili, in se jim sploh vidijo kra-, Iji na mišičastih konjih bolj junaški kakor na ! grbastih kamelah. Postavijo jih pa na jaslice šele po božičnem dnevu malo pred nji-hovim praznikom Značilno za šegavost na-i šib vaščanov je še to. da postavijo na jaslice j poleg omenjenih bitij tudi kipce ljudi, ki jih | štejejo med najvažnejše in najpriljubljenejše i v svojem miroljubnem vaškem življenju, ter take. ki predstavljajo kak poseben dogodek Na vsakih jaslicah mora biti tudi lovec in nekaij divjadi Proti hlevčku, kjer počiva božje dete, koraka tudi Ribničan Vrban s suho robo tn Ljubenčan s krošnjo polno pi-skrov. Znana osebnost na jaslicah je tudi Tirolka Brida i velikim jerbasom. Od kod je prišla ona in kdaj se je vdomačila v našil-jaslicah, ni znano Vsekakor pa ni izključeno, da bomo v kratkem našli pri jaslicah ludi Dalmatinca ali Bosanca Marka, ki itak ne manjka pri nobeni vaški slavnosti. Čim so vsa našteta bitja izoblikovana, jih posuše. nato žgejo v peči doma ali v kovač niči. in jih nazadnje še pobarvajo Par dni pred Rožičem pošljejo deco s koški na ramah v gozd po mah To so vam veseli in svečani pohodi! S koliko važnostjo koplje otročad iz snega mah ter snema cele živozelene maho-vite plasti raz skal! Ko je vse pri hiši. pričnejo postavljati jaslice. Hišni oče ali odrasli sin pribije na zid široko lt-sko s tremi policami, ki so zvezane s poševno ležečimi hodniki in predstavljajo stezice in prehode. Vse to pokrijejo z mahom Na najvišjo polico postavijo mogočen Herodov grad, trdnjavo z nebroj stolpiči in veli kimi vrati, pred katerimi stoje vojščaki » -deoih ali modrih hlačah in belih jopičih, prešitih z zlatimi vrvicami. Pa tudi na trd njavskem. stolpu stoji vojščak z razvito za stavo Pod gradom je mala ravnica, na njej pa je obilo ovac in pastričkov Ob stenah -< gore Iti pečine, kjer je islolako vse polno zelenja Najznamenitejše ie na tej etaži duplti. kjer izvira studenček, od koder odnašajo vo do. Sredi najširše spodnje ploskve pa j* (.levček s sveto družino, okoli hlevčka stoje pastirji in pasejo ovčice. povečini obrnjene proti božjemu stanu, nad hlevčkom pa je za okrožena žica. na kateri visi včasih kar po deset gioric in je nekaj med njimi takih s trobento. Kako imajo Kamnogoričani jaslice v či slih, je videti tudi iz tega, da na njih razstavijo razne, zanje dragocene naravne pred mete. Tako je pred leti prinesel neki doma čin s Triglava kamen, ki ga vsako leto deue ua jaslice in na njega postavi čvrstega ilovnatega gamsa Od kdaj Kamnogoričani sami izdelujejo jaslice, ni znano. Ene iz med najlepših so do nedavna vsak Božič raz stavili v malem znamenju, ki stoji med rojst nima hišama znanega slavnega slikarja Ma tevža Langusa in pesnika dr Lovra Toma ua. Izdelal jih je sam Langus, ko je bil še doma v Kamni gorici in preden se je od pravil študirat slikarstvo Tudi v zrižni mo nakovski razstavi jaslic se nahajajo kamno goriške in so zelo cenjene Izdelovanje in postavljanje jaslic v zadnjih letih nekoliko pojema, kar je pač znak popuščanja mladine v smislu zajepoto Vendar pa jih je »e mno go, ki nočejo opustiti starih običajev in se tudi ne marajo sprijazniti s postavljanjem božičnega drevesa. Z legajočim mrakom popoldne pred sve tim večerom narašča božično razpoloženje Ko zazvoni Zdravo Marijo, zadiši v vasi po kadilu, v vsaki hiši molijo in škropijo z blagoslovljeno vodo Ce stopaš zvečer skozi vas. ki je druge dni tiha in mirna, slišiš iz hiš prijetne, navadno kar poskočne melodije ve selo-svečanih božičnih pesmic, katerih se je mnogo rodilo na Gorenjskem Družina hodi k družini ogledoval jaslice Pa ne samo domačini. tudi posamezni okoličani iz sosednih vasi. kjer ni opisanih božičnih običajev, kaj radi prihajajo aa sveti večer na obisk k na šim vaščanom Oglarji in drvarji, ki so pre bili vse leto v svojih kočah širom gozdov Je lovice in prezimujejo pri okoliških kmetih, prihajajo v svečano vasico iu pri znancih čakajo polnočnice Tudi njim. celoletnim samotarjem je razširila božična noč drugače precej tesno dušo in kaj radi pripovedujejo, kaj vse so doživeli tekom leta v svojem kra l.estvu v tihi zeleni gori Prav stara božičua navada je tudi streljanje s pištolami Skozi vse leto leže pozabljene na podstrešju, dan pred Rožičem pa jih fantje osnažijo in na bašejo ter pokajo, da se čuje daleč v sveto noč. Ko zadoni iz lin v mogočno vsemirje božični zvon, doseže svečanost svoj višek. Vse utihne ter [K»luša najveličastnejšo pesem, prinašajočo mir ljuderu na zemlji, ki so dobre volje Ko odzvoni, se vaščani pričnejo počasi pripravljati na polnočnico. Pri razhodu sj ta večer ae voščijo »lahko nočt, marveč samo »vesele praznike« To je gotovo v zve-ii s tem, da so tudi pastirji prečuli vso božično noč. Vse odide k polnočnici le enega puste doma za varuha, da čuva hišo in pazi, da ne ugasne 6veča, ki gori ves večer in tudi med [>olnočnico. Ta luč naj znači, da se je rodil Kristus, luč sveta; ui pa izključeno, da je ta običaj ostal iz starih časov, ko so Slovani še častili solnce ter praznovali Božič kol pričetek naraščajočega dneva. — V arih doma se oboroži s pištolo iu staro sabljo, ki je ponekod že nad 100 let pri hiši. Božji hram veličastno blesti v božično noč, posebno, če je zunaj vse zasneženo. Iz bližnje in daljne okolice korakajo okoličani k cerkvi. Krasno je gledati, kako se pomikajo velike skupine lučic, odsevajočih v zimski belini. V božični noči nikdar ne svetijo z modernimi lučmi, marveč povečini z lesenimi bakljami. ki so jih sami pripravili ravno za pot k polnočnici. Se vedno je lepa naša domača polnočnica, vendar je mnogo izgubila odkar je neki župnik menda okrog leta 1890. prepovedal najstarejši in najlepši božični običaj. Med pol-uočnico so prepevali samo slovenske pesmi, med njimi mnogo domačih božičnih. Sedaj udomačene, iz nemščine preložene »Svete aočit še niso poznali Božičnice je pela vsa cerkev Ko pa so cerkveni pevci ubrali pre-lepo pesem: »Se lepša si kot sladki raj, pozdravljena bod' vekomaj!« — takrat je vse uživelo v cerkvi: larani, stari in mladi, moški in ženske, fantje, dekleta in deca so pri-uesli s 6eboj v cerkev instrumente, največ tako imenovane škrjančke ter mehove za oponašanje kukavic in so pričeli žvrgoleti in kukati, da je bilo veselje. Vsi so hoteli dati luška veliki sreči, da se je rodilo božje dete. Anton T o m a n, poznejši tržaški ve-letržec, ki je bil največji dobrotnik naši vasi, ;e v pozni starosti kaj rad pripovedoval, kako srečen je bil, ko je mogel 6laviti rojstvo ( Gospodovo z oponašanjem kukavice med polnočnico... O sličnem običaju med bo-žičnico sem nekoč čital, da je še udomačen v rudarskih pokrajinah Češke. Morda so ga k nam zanesli rudarji, tnorda pa je to ostanek staroslovenskega bogoslužja. V naši sosedni cerkvici ua Lancovem so našli pred leti stare slovenske mašne knjige in ni izključeno, da je bil v Kamni gorici pred časi starosloven-eki cerkveni obred. Po končani polnočnici še dolgo zvone in pritrkavajo. Mehka, svečano doneča melodija naših zvonov 6e druži z melodijami zvonov sosednih fara v veliko božično pesem, ki slavi rojstvo Gospodovo in uspava srečne va-ščane, v kolikor pač ležejo k počitku. Božično vezilo Za praznike vam pišem, vse dobro vam želim: mir bodi v vaši hiši in Bog ljubezni z njim. Vezilo vam pošiljam, izgnani, daljni brat — v dnu srca sem ga hranil, izjokal tisočkrat. Iz srca je privrelo, do srca naj vam gre, potomcem naj poroča današnjih dni gorjč. Ker slušal sem Pravice, Ljubezni sveti glas, ker ljubil sem Človeka in zemlje svoje kras, ker ljubil sem očeta in brate in sestrč, ker branil sem otroke in matere ime — ječim v deželi tuji, obsojen v zlo, temd — kot v solncu žeja joče, odsekano drevo... Živa meja Svobodne nas ustvaril je Gospod, vsak svoje ljubi, čisla in neguje, krivična roka le po tujem ruje: med mojim so in tvojim žive meje. Vabljivo pač se v meji cvet blesti, a trn bodeči se pod cvetom skriva, in kri in jezik sta kot meja živa in večno žejna zemlja je krvi. Rojakom Kadar vam pomlad zašije, belo krilo z zemljč sname, v plašč zeleni gozd ovije — spomnite se, bratje, name. Kadar pri zabavi zbrane dobra volja vas prevzame, ko vam sreče solza kane — spomnite se, bratje, name. Kadar boste plug ostrili, deli sevnice čez rame skednje in kleti polnili — spomnite se tudi name. Ko vabili boste v svate, belili domače hrame, bale tehtali bogate — spomnite se tudi name. Kadar boste krščevaje listali imen sezname, pohitite v naše kraje — spomnite se tudi name. M. Pugelj: Jaslice Tončku, ki sedi suh, črn in slabo oblečen v kuhinji za vrati, je pomolila ravnokar kuharica krožnik z večerjo, sestoječo iz kisle repe, zelja, krompirja in debelega rjavega fižola. Kakor vselej je nabrala tudi to pot ostanke z raznih krožnikov ter jih postavila pre-denj brez besede. A nocoj je drugače kakor druge dni. Nocoj je sveti večer. O ti prazno, pusto mesto, ki nič ne veš o zapovedanih praznikih! Pomi-valka žlopota z vodo, rožlja s krožniki, premetava žlice, nože in vilice, kuharica preriva piskre po štedilniku, pes sreblje glasno cmokaje redko juho, po veži poje vinjeni gost in iz gostilne prihaja zamolkel govor pivcev in smeh mlade natakarice. Tukaj sta si enaka petek in svetek. a zunaj na deželi leži nocoj nad vasjo božji mir in tisti, ki so res dobri in Bogu mili. vidijo sivega ogromnega angela, ki je razprostrl peruti od konca do konca vasi in drži v roki dolgo oljkovo vejo. Hiše, hišice in bajte mu kade iznad snežnih streh prosojni dim in cerkev kaže nanj s svojim velikim, belim kazalcem. Nocoj se fantje ne tepo in vsi so zbrani okrog svojih mater, pa se jih drže za krilo kakor takrat ko jim jc bilo oo pet le< ln so dr- žali še prst v ustih. Vse je zbrano, kar spada k obitelji Hiša čista oče so odložili pipo in kade cigaro mati so opasali beli, široki predpasnik. Marička je pa nocoj tako lepa kakor gartroža na vrtu. Samo po vasi poglej, pa boš videl takoj, kako je nocoj dobra in blaga. Vse hiše čepe v snegu kakor dobrohotne domače živali pa prijateljsko pomeži-kujejo s svojimi milimi rdečimi očmi. Tam je ena. ki gleda iznad drugih kakor slon izmed volov in krav. Velike, bele oči ima. vsa je jasna in svetla in pozdravlja daleč po dolini na dolgo in široko. Otroci delajo jaslice. Pripravljajo mah, delajo hribček, ograde ga z zlato ograjo in zapro zlata vrata z zlatim ključkom, da i.e bodo -riogle ubežati ovce, ki jih bodo nagnali v jaslice. Tonček, črni kuštroglavec in belozo-bec, je povečerjal. da sam ni vedel kdaj. Pokrižal se je, vzel je klobuk in odšel na dvorišče prav tiho in neopazno. Obstal je in pogledal v nebo. če bi ne ugledal tistega sivega angela. Ni ga videl, toda pozdravilo ga je toliko zvezd, tako bogato se iskrečih in zlatih, tako prijaznih in domačih, da ni čudno, če se je pomenil ž njimi že premnogi blagi zemljan, proseč za do-brotljivo uslugo. Tonček ni dejal klobuka na glavo. Zaka.i tam med zvezdami so njegovi starši, tisti gospodar ki je odložil na nocojšnji večer pipo in prižgal cigaro in tista mati. ki je opasala beli. prostrani predpasnik. In Marička ki je bila nocoj tako lepa kakor vrtnica v ogradi. In Tonček je stal odkrit sredi dvorišča. majhen, suh, črnolas. gledal s svojimi iskrimi očmi v oči očeta, matere in Maričke. premikal svoje sočne rdeče ustnice, pa se pogovarjal tiho s svojci. Ko jim je vse povedal in marsikaj potožil, je stopil v hlev. kjer so mulili konji mrvo iz jasli in prežvekovale velike, rdeče lisaste krave. Vzel je iz rjavega zaboja svojo najlepšo obleko, jo oblekel in se tiho odpravil v mesto. Pa je že lezla v ulice megla, vlažna in umazano rumena in je bil mahoma ves večer hladen in pust. kakor bi ga Bog zavrgel. Dolgočasne, prostrane hiše so tonile v megli kakor v zastrupljenem morju in prikazovale so se druge, kakor bi se valile iz njega in se spet vanj pogrezale. Nikjer ni bilo zvezd, nikjer blagega sivega angela in tudi ne belega prsta visoke cerkve, ki bi ga pokazal. Od nekod iz sredine meglenega morja je mrzlo zvonil tramvaj in zdaj od tukaj in zdaj od tam se je zadri v noč črn avtomobil s svojim prašičjim glasom. Tonček pa je šel in šel in ni gledal ne sem ne tja. ker je bil ves doma in med svojimi. Tako je prišel do velike razsvetljene hiše. kjer ie bilo zbranih mnogo ljudi. Ravno so se odpirala visoka svetla vrata in vsa množica se je zganila in hotela kakor en sam mož naenkrat skozi ta vrata. Tonček je bil nenadoma sredi ljudi, ki so pritiskali z vseh strani in nesli s seboj tudi njega kakor potok lupino. Ze so se zvalili čez prag. razdelili so se na več vrat še na več. še na več in končno je stal Tonček pred človekom v modri kapi. ki mu je rekel: — Daj listek. Tonček ni vedel kako in kaj. — Čakaj. Ne smeš naprej, dokler ne daš listka. Naenkrat je pristopil še en kapar. — Nimaš listka! Pusti ga! Tja-le v kot se stisni! In potisnil ga je v pregrajen prostor pod široki hodnik. Pred njim pa kakor v cerkvi. Vse žamet in zlato, vse v lučih kakor v cerkvi in spredaj na veliki podobi domači grič. Pa spomlad, pa košate jablane. ki cveto sredi nje. Ljudi pa vse polno. In zdajci se je dvignila podoba in glej. kakšne jaslice! Kako prekrasna Marija, podobna sestrici Marički na sveti večer! In sveti Jožef s kratko, okroglo in sivo brado kakor rajnki oče! A zadaj miga z uhlji sivi osliček in opleta z repom debelušna rdečka. Kako sije iz jasli Jezušček in kako ljubko izteza bele ročice! In koliko pastirčkov pred hlevčkom in še vedno prihajajo in vsi govore tako. da se vse razume. To je čudovita povest kar pripoveduje tisti stari sivi pastir, in to je pesem, kar govori mladenič, ki je pristopil za njim. Zdaj pa pozor! Izmed drevja je priplavala repata zvezda in glej. že prihajajo z desne sveti Trije kralji. Prvi je Gašper, ki pozna vsa pota in ceste, drugi je zgovorni gospod Miha. tretji pa, ki je ves srebrn in zlat. je zamorec Boltežar. Prišli so pred hlevček in poklanjajo malemu novorojenemu kralju bogate darove. Povesti in bajke in pravljice pa se pleto druga iz druge. Tudi otroci pastirjev pridejo, pa izrekajo Jezuščku svoje male in kratkočasne želje. Jezušček. ki je blag in mil in tudi sam otrok, se pogovarja z njimi po otroško in jim izpolni vse. kar hočejo. Ko so se jaslice skrile in so pričele ugašati luči. je prišel Tonček skoro zadnji iz hiše. Ves poln sreče in ves razsanjan od vsega očarljivega, kar je ravnokar gledal, ie mahoma odskočil. A ■5) C rti C N i/A ; 4 A... — C- Knhanje brez zračnega dostopa Kuhanje v tesno zaprtih posodah ere mnogo hitreje kakor v odprtih loncih. Vsaka gospodinja vi, da zavre voda prej v pokriti kakor v odprti posodi. Nemška firma »Protos« jc konstruirala kuha In e naprave, ki omogočajo v vsakem gospodinjstvu ktrhhtje v zaprtih posodah, lonec s pokrovom, ki ga postaviš na štedilnik dokler ne zavre, nato pa ga spraviš v kuhalni žabci. Še zanimivejša je pa Iznajdba pečice, ki lina električno nagrevatao napravo. Pečica je proti zunanji strani dobro izolirana in ima spredaj zaklopko, ki zrakotesno zapira, ploščki, zaklopke ln pečice so brušeni, varjo pride ponev s pečenko. Prednosti pečice so velika štedljivost — flektrični tok je treba dovajati le, dokler se naprava ne zadosti ugreje, torej kakih deset do dvajset minut, potem se izklopi tok iz pečice peče samostojno naprej. Vsa naprava. ki io ka2e sličica, stoji na azbestni ploščici In jo je mogoče uporabljati v vsaki sobi, ne da bi nastal v njej neprijeten kuhinjski vzduh. Vrhutega rabi pečenka manj masti ra pečica manj prostora. Izsnševanje vlažnih poslopij Modema gradbena tehnika se ne zadovoljuje več z enostavnim jarkom, izkopanim okoli hiše, ker tak jarek suši počasi is pač vsakomur je znano, kakšna muka ie preitfvati v vlažni hiši in koliko škoduje riaga zidovom, tramovju Sn travemm. Zato vzidajo v hiše, ki stoje na vlažnih tleh, že a pricrri stenske kanale, v katerih kroži zrak ali pa dimnike tako, da sušijo zidove. V stare hiše take kanale vklešejo ali pa Jih enostavno priridajo, kakor kaže naša slika. Zračni kanal ie speljan do tik pod streho, kjer gre njegov gornji odvod v dimnik, spodaj pa je zvezan s posebno drainažno napravo, ki Ima nalogo odvalati talno vo- zakaj nekdo, neki mož, dole in brkat kakor stara mačka je otepal okoli sebe s palico in toliko da ga ni zadel. Tonček je obstal in ga poslušal. — To naj bo sveti Jožef? Ta limo-nadar? To naj bo Marija? Kakšna Marija, tristo vragov, kakšna Marija? — Dajte mir! je zarenčjl drugI mož ln se je ustaviL — Kakšen mir? Jaz sem zato tukaj, da govorim! Jaz sem gledališki kritik! Tonček ni razumel ničesar: samo ušesa je zatisnil in tekel tako skozi motne ulice, razsvetljene z obcestnimi svetiUkami, ki so ginile v meglo kakor drobne lučke, zibajoče se na umazano-rnmenem olju. Tonček je tekel in tekel in $i je želel domače vasi s hišami mežikajočimi kakor dobrodušne domače živali in z blagim angelom nad težkimi sneženimi strehami. In če bi trii vedel, kje se dotika nebeška rimska cesta zemlje, bi bil tekel do ondot in po njej dalje proti nebu in skozi oblake in mimo meseca med zvezde k svojemu očetu, ki kadi nocoj cigaro namestu pipe, in k materi v prostranem belem predpasniku in k sestrici Marički. ki je na ta sveti večer tako lepa kakor roža v pregradi in kakor je bila Marija v jaslicah. do. Efekt, ki so ga dosegli z prizidkom, je mnogokrat večji kakor enostavno dreniranje z jarkom. Prvič ie vodni odvor bolj oddaljen od poslopja, drugič je cirkuliramje zraka mnogo bolj energično, tretjič pa boli permanentno. Pozimi namreč naprava greje, ker se napolni s toplim dimom In ker se dostopajoči zrak v podženi-nem (kletnem) prostoru ugreje ln prenese to topiot" tudi na stene. Kjer je zemlja popolnoma ravna, je treba speljati drainaž-ni kanal kakih 6 do 8 metrov od hiše in zbrati talno vodo v posebnem (betonfra-nem!) bazenu, ki ga morate izprazniti, kadar je poln. Greznice je treba čiim dalj odstraniti od vlažnih hiš, nikdar ne sme biti greznica na obronku nad hišo, nikdar studenec spodai. če to velja že za suhe hiše, tem bolj za vlažne. Drainažna naprava je Iznajdba nekega norveškega zidarskega polirja. čiščenje vode Voda, k! vsebuje mnogo železi, je nerabna za pitie m za industrijske obrate, zato jo je treba očistiti. Najenostavnejša metoda je rtzpihanje«. Napeljemo torej vodno strujo v velik tank ali cisterno, proti struji pa pihamo zrak (na naši skici vstopa voda skozi dovodno cev V, zrak skozi Z), seve- 1 C"'- V w da se razprši voda v male kapljice, zrak, ki Ima sedaj svoboden dostop, pa oksidlra železo v železov oksid, ki se vseda kot tem-norjava usedlina na dnu cisterne Ko je cisterna napolnjena zadostno, odsesarao uporabno vodo skozi odvodno cev O. Nadaljna filtracija skozi oglje, pesek ali posebno maso, je večinoma nepotrebna, boljše pa je filter usiaviti že pred izpihalnim aparatom, ker se cisterna sicer prehitro zamaže in ]o 3e treba prevečkrat snažiti. Aparat bi prišel v malem tudi v naših krajih za snaženje pitne vode, kjer ni vodovodov, v poštev Univerzalni precep Do sedaj večinoma rabljeni precepi so Imeli slabo stran, da so okrogle predmete težko ali nepopolno prijemali. Treba je bilo pomagati si z različnimi profilnimi komadi, zagozdami itd. Vse to pa je povzročilo, da prijeti predmet ni trdo stal in se je pri piljenju ali vrtanju premikal. Nekemu ameriškemu delavcu pa ie prišlo na um, da bi sestavil precepno prijemalo iz samih ozkin jeklenih jezikov, ki bi se bolj ali manj prilagodili formam prijetega predmeta. Poskuša! je na različne načine, prvi pofzkus je rodil kompliciran aparat, pri katerem ie bfi za vsako lamelo montiran poseben vijak. Pozneje je skonstruira! svoj aparat na vodni pritisk, pri čemer je seveda igri la zatešnitev veliko vlogo. Tedaj mu šine v glavo, da bi lahko Vodne kapljice nadomestil z jeklenimi krogljicami. Ker pa Je gibanje posameznih ploščic (v naši sličici pod c) različno, morajo biti krogljice različne velikosti, tedaj se jako hitro vposta-vijo v pravo lego. Predmet spraviš tedaj v precep, čigar efla stran ie naš Univerzalni lamelni opri-jemnik, priviješ vijak a. ki dela na Jeklen blok, potom pritiska se vstavijo krogljice pri b tako, da potisnejo neobtežene lamele naprej, sledeč formi dotičnega telesa, pri o se nahaja oljni dotok, ker mora biti vsa stvar v&dno dobro oljaruL Prednost naprave leži na dlani. Ne le klepar, kovač in mehanik, marveč tudi vsak lajik razvidi, da ie trd prijem v precepu visokega praktičnega pomena. V mnogo slučajih, kjer si prej rabil dva ali tri precepe, ali pa zaradi njene občutljivosti stvari sploh nisi mogel spraviti v fiksen položaj, ti staži nova iznajdba tzborno. Razkuževalni filtri -moderna iznajdba velikega pomena Mnogokrat pride kemik, industrijalec, predvsem pa moderno urejeni kmetovalec v položaj, da mora sterilizirati tekočine n. pr. pitno vodo. sadne sokove, vino, ocet In slično. Ne gre ie zato, da bi odstranili bolezenske klice — bakterije, marveč mnogokrat zato, da se odstrani druge škodljivce, glivice ta nečistočo, da se prepreči alkoholno vrenje (na pr. pri kisu) ali plesnenje pri sadnih sokovih. Razkuževanje je mogoče doseči potom prekuhanja (takazvano pa- stenrizlranle). 2al, da je postopek jako dolg in nepriročen, vrhutega je za nekatere snovi neui>oraben, na primer za vino, ki Izgubi pri ugrevanju na okusu In duhu, ta-kozvani buket, pri sadnih sokovih se sta-mejo važni vitamini, zdravilni serum izgub! pri skuhanju svoj terapevtični učinek, sploh se izpreminjajo tekočine pri vgrevanju prav rade in to zaradi tega, ker se kemSčno pre-snavliajo. Vseh teh nedostatkov se izognemo z uporabo razkuževalnih filtrov. Metoda se loči od pasteuriziraaija v toliko, da se pri filtriranju odstrani klice 12 tekočine, ki jih pri ugrevanju le usmrtimo. Univerzitetni profesor dr. Gustav Klein na Dunaju poroča o filtrih cLeitz. E. K.», to imajo lastnost, da zadržujejo tudi najmanjše bakterije in onesnaženja tekočin Ves postopek se vrši brez ugrevanja pri normalni temperaturi. tako da je kemična preosnova filtrata izključena. Filtrirati pa je mogoče tudi vi-sokoviskozne snovi kakor serum, olje itd. in sicer tako, da ostanejo njih aktivne sestavine popolnoma nespremenjene. Jasno je, da ima iznajdba ne le za laboratorij, marveč tudi v tovarnah in v zdraviliški službi velik pomen. Posebno važna pa Je za pridobivanje člšte in razkužene pitne vode, posebno v onih pokrajinah, kier so ljudie navezani na vodnjake in kapnico. pri nas torei Dolenjska, Prekmurje, Banat. S'avonija, velik del Bosne in južne Srbije. Pubalo za talilnice Dosedaj v talilnicah niso uporabljali puhalo, ki bi goreč plin pihalo direktno v kovinsko maso. Nekemu švedskemu inženjer-iu se pa je posrečilo konstruirati tako puhalo, ki je iako ekonomično in dela hitro. Puhalo je zidano iz šamotne opeke, plin, pomešan z zrakom, vstopa skozi označeno cev, kroži parkrat okoli plašča in vstopa slednjič skozi razpršilec nad posodo s talino, tam gori predgreta mešanica in mogoče je z njo doseči visoke temperature. Dim odhaja skozi dimnik ali pa skozi ventilacijsko odprtino, ki služi po končanem procesu tudi za izpraznjenje peči. Talilnice opisane konstrukcije so že par let na Švedskem v uporabi. Kot kurilni plin služi kakerijskl, svetilni ali celo prečiščeni žrelni plin iz visokih peči, ponekod uporabljajo tudi zemski plin, ki je jako poceni. Na- prava je S, metrov visoka ta 5 do široka, mpožina taline za eno šaržo znaša približno 10 kg. Prednosti plinske kurjave Naše gospodinje se navzlic praktičnosti ln cenenosti plinske kurjave še vedno branijo uporabljati plin na mestu štedilnika. Vendar je plin ne le ročnejš. marveč tudi boljši od štedilnika, ker ga je lažje regulirati; v tem nadkriljuje celo električno ugrevanje. Plinov plamen se ne regulira le s petelinom, skozi katerega dostopa do gorišča, marveč tudi po mešanici z zrakom. Ako zažgeš plinov plamen, bo gorel s plapolajočlm precej svetečim in neprijetno dišečim plamenom, ki proizvaja vrhutesa še oni neprijetni plinov dim, ki ga opaziš na slabi plinovi luči, saje mažejo in zasm-adijo vso okolico. To vse le zaradi tega, ker dovajaš plinu premalo zraka, to je kisika, da bi popolnoma gorel. Ce pa ima plin dosti zraka gor! pa s svetlomodrim. koma! vidnim, a jako vročim plamenom. Pri tem rabiš manj plina, vrhutega dosežeš pa večjo toploto. Oglej si za moment sličico plinovega gorilnika. Po srednji cevi vstopa plinova stru-ja v obroč, k! ima na svojem obodu dvoje vrste odprtin Stranske (zunanje) služilo izstopu gorečih plinov, spodnje pa dovodu zraka P ti pred>'evlja vrtljivo ploščico, ki je pritrjena na vijaku tako, da zapira ali odpira dostop zraka Ako je popolnoma priviješ, zatvoriš dovod zraka m imel boš svetel plinov plamen Uporabljati ga ne kaže za kuhanje, za začetek je pa boljše prižgati svetli plamen kakor nesvetečega. Pri svet- fJitu lem plamenu namreč « ne more zgoditi, da plamen vskoči v gorilnik, k' ga potem pre-ogreje, poleg tega plin neenakomerno in nepopolno zgoreva, širi neprijeten duh in pri-pali dovodne cevj Iz gumija Ko si gorilnik prižgal, mu dostavljaš sčasoma vedno veS zraka, dokler ti plamenčki na gorilnikovem obodu ne začno poskakovati. Tedaj je skrajna rneja dosežena. Sedaj imaš vroč intenziven plamen, ki gori poceni ln le toliko časa, kolikor ga ra*>'š. Ko je jed skuhana, zapreš petelin, postaviš zračni ventil v prvotno lego in zapneš še glavni petelin na plinomeru. Pri štedilniku nikdar ne moreš množine kuriva uravnati tako točno, nikdar ne moreš toplote zmanjšati ali zvečati v toliki meri, kakor na plinovem gorilniku. Pozimi, ko naj bo kuhinja topla, že še gre, a kolika muka mora biti gospodinji ob lepem letnem dopoldnevu prebiti svoj čas v kuhinjski sopari ob vroči pečil Da si prištediš še več dela in plina, moreš uporabljati še vrhutega kuharski zaboj, naprava, ki se je v velikih mestih, kjer so ženske zaposlene kot uradnice in delavke, v večji meri jako razširila. Stvar je tako praktična, da ie vredrta, da bi s« udomačila tudi pri nas, ne le v mestu, predvsem na kmetih, kjer so moški in ženske za časa žetve od hiše. kuhinja pa pod nadzorstvom nedoraslih otrok Kuharski zaboj obstoja Iz dveh na zunanjih straneh gladko pollranih metalnih kotlov, med katerimi je nameščena izolirna masa, na primer klobučevina, svileni papir, žaganje, steklena volna, azbestna volna ali slično. Vse to zapira trdno pok!o£>6c, ki ima za tesnilo gumijev obroč — slično kakor znane VVeckove posode za marmelade in druge konzerve Zgoraj držita poklopec še dva elastična Jeklena vzmeta ( v naši s®d pri P.). Ko je jed, ali pri večlto zabojih cela vrsta jedil skuhana v toliko da vrč, jo deneš v zaboj ki jo hrani praktično na isti temperaturi, s katero si Jo postavil notri. Kakor znano prevajajo navedene izolacijske mase Jako slabo toploto, torej je ne prehaja skoro nič na prosto, zgoraj zapira tesno poklopec in juha se kuha v kuhataem zaboju lepo počasi naprej, dokler je ne vza-meš ven. Ne more pa postati bolj vroča, kakor je že. torej ne more »iti čez», kakor se Izražajo naše gospodinje, ne more pre- kipel S štedilnikom ln kuharskim zaboj'- i je težko delati Enkrat zakurjen Itedik.^ drži toploto, le dokler se ugreje, traja dolgo. Pri plinskem gorilniku Je to drugače Skoro momentano moreš dobi tj visoko teto peraturo — zavreš kosilo, ga daš v kuharski zaboj ta greš v urad Ko se vrneš, odpreš zaboj vzameš skuhano kosilo ven š? — obeduješ Vse to se čuJe silno enostavno; morda premisliš pa tudi malo, koliko znanstvenikov, inženJerjev ln Izšolanih delavcev Je posvetilo svoje delovanje kurilnim napravam, da so dosegle današnjo razvojno stopnjo — ta kako se muči ubogi žuraalist, da a dopovč, kako vsa stvar v resnici izgleda.... Nesreče pri delo Nesreča pri delu nam je vsakdanja stvar. Ne le v tovarnah ln velikih obratih, marveč tudi pri domačih opravilih in vsakdanjem poslu Koliko nesreč se zgodi pri mia-tilnlcah, rezilnicah ta motorjih, ki jih ženejo, od žag niti ne govorim Da ni mogoče takih nesreč preprečiti, je neresnično. Treba je le nekaj pazljivosti ln poznavanja stroja. Ravno slednje manjka mnogim, ki imajo opravka s strojem Nevarnost začne že pti poganjanju malega bencinskega motorja. Znano je, da ga morete pognati z roko Pri tem pi, če ni dobro upostavljec, včasih udari cazaj Mnogo zlomljenih in izvitih rek. krvavih nosov ta trdih udarcev gre na račun takega udarca. Da se vam kal takega ne zgodi, morate pregledati točno motor, preden ga poženete, dobro namakati zvezali del ročice ta gredi ln odpreti zadosti pipo za bencin ali petrolej Druga jako pogosta nesreča le, da izpuhni plini motorja vi g 6 lahko vnetljiv slamnat prah (pri miatilnicah) ali prah od žaganja Izpuh je ravne tako dimnik, kakor vsak drug ta zato ga je treba namestiti tam, kjer ne more napraviti škode; naibc-lje stoji motor poleg škednja ali delavnice v posebni utici, na tak način se tudi manj zamaže. Vsako poletje čujemo o odtrganih prstih po kolesih mlatllnlc ta rezalnlc. Take stroje je treba zavarovati ali z mrežo ali z deskami. Ža žago. na kateri kakor znano, jako r^d poči trak. kaže naša šklca namestitev lesene varnostne naprave. Ravno tak o Je treba zavarovati v tvornicah vse stroje, mimo katerih mora hoditi delavec. Cfcterne, v katerih so spravljene jedke tekočine, morajo' biti obdane z ograjo, Kotil, če so odprti, morajo bit! zavarovani z mrežo. Kjer se (tel* z unetljivltni snovmi, mora biti kajenje prepovedano Ako se zgod- nesreča, je treba takoj poklicati zdravnika obvezati s čistim obveznim materij alom in podvezati ud pri j aken krvavljenju Pri zastrupljenih pomaga skoro vedpo mleko Le pr! zastrupljenju s fosforjem (žveplenkaml), ga ne smete uporabljati. Pokllčit,- pa v vsakem slučaju zdravnika. Na opekline dajte začasno Jajčrti beljak, ne vode! Pri strojih naj bi e sukali le ljudie, ki. Imajo tamkaj opravka, posebno otrok ni treba naokoli. Znano je, da se pooe$reč> pro^etuualno mnogo več nezaposlenih gledalcev kakor pa delavcev Da preprečite nesreče pri delu, upoštevajte sledeče glavne zapovedi; Držite stroje snažne, zavarujte ^troj na onem mestu, kjer od njega l^lijso kaj odleti ali pa kjer hodijo mimo ljudje. Ne popravljajte nikdar stroja, kadar dela ne delajte nikdar s pokvarjenim strojem, ne trprte poleg stroja ljudL k! nimajo tamkaj Opravka. tvornca hranilne in dvigal WIENf IV/2., Mommsangain 6. Ooba*l a: BLAGAJNlCA: eklene oklopne b!a?*Jmc? blagajne- zi vzidanje, varnostne kijučalnie«. domač« hranilnike DVIGALA: z* oseb«, bremena, j« d la in *kt«, dvigala paterno$'re, dvigala za bonike, pregledovanje in poprav.la dvigal. Za dvigala: Gtavilao zastopstvo ta Ssfuljo ia Hnritsko Direktor Ing. R. ROESSER, LJUBLJANA, Gledališka ul. it 4 IU nadstr. Stilna postotelniu u montiranj* tn mMnn» Višji monter VILIM TRAGER, ZAGREB, Gundul deva ulica br. 23. Can»«taw ustmstm u Bosno „M O N T A N IA", tehnlčko-kt m«r-cialno poduzeče, SARAJEVO. Kralja Petra olka br.& i---' X OBA! vstopi? v veliko izdelovalnico cigaret, ugledaš na malih vozičkih naložene številne okvire s po tisoč cigaretami, ki zares dajejo sliko satovja s finim ru- ji delujejo kakor mitraljeze, drobno pada tobak v žlebi- ! saret je rekordna ček, teče naprej v tulje. dva noža naglo I vsakega stroja odrezujeta cigarete, ki kapljajo v posodo kakor bele patrone. "I u Vardar, tam Zeta. pa zopet Sava. — 195.000 c1- dnevna prodckcija ransmisije brnijo sivojo monotono pesem, stroji delujejo kakor žage ali kakor pridne gospodinje pri ribanju hrena. V drugi dvorani si še ogledamo basanje zavojčkov tobaka. Zopet same ženske pri delu. prva baše v model podoben gostilniškemu vžigalniku, druga lepi otnoi in papir. Na vsako sekundo je gotov po en zavojček, na vsako uro Rad. Pcterlin-Petruška: V Betlehem Iz Jeruzalema v Betlehem je kaki dve uri hoda. Zmenili smo se. da poj. demo na vse zgodaj. Tz gostisca odri. nemo še pred peto uro zjutraj Nebo je še posejano z zvezdami, veliki voz se zadenski pomika za zidovje, obkrožajoče Jeruzalem z zapadne strani. Po ozkih, že šumnih ulicah se pre« rijemo do Jafskih vrat. Tam je velika gneča. Karavane velblodov tn mul pri. hajajo z vseh strani in se odpravljajo na daljšo pot Riganje oslov m krik poganjačev se mešata z zvenkljanjem zvončkov na vratovih velblodov, ki korakajo, vzvišeni nad množico, mol. če po prašni cesti, drug za drugim, ne oziraje se na levo ne na desno. Cesta se takoj pri vratih razdeli. Na desno vodi v pristaniško mesto Jafo. Po rvii sem tudi jaz prišel v sveto mesto. Na levo pelje naravnost proti jugu v Hi. nonsko dolino in dalje proti Hebronu. Po nji krenemo mi. Dolina Hinon je še mračna m tem. na le posamezne stene se belijo iz mraka. Tesno je človeku pri dušt. d studei.ca svetih Tr;-h kraljev stori stmkcv, pod kan. ro je baje počivala Marija z Jezu« ščkom na beau v Egipt; angelčki so trgali z nje fige, da so postregli Je« zusu. Toda Turek, lastnik smokve, jo je posekal, ker so mu romarji leto za letom pomandrali vso njivo. Nedaleč od Elijevega samostana kažejo kraj, kjer je angel Gospodov zgrabil pre« roka Habakuka za lase in aa odnesel v Babilon. Še malo dalje kažejo nji« vo, kjer je Jezus vprašal kmeta, kaj seje. Kmet je sejal lečo, ker jc bil pa ošaben, je zaničljivo odgovoril: »Ka« j menje!« »Kar seješ, boš tudi žel!« od. ! vrne Zveličar. Od tega dne so na njivi ! kamenčki, podobni leči, ki jih pobirajo j romarji za spomin. I Čim bolj se bližamo Betlehemu. ! tem prijaznejša postaja okolica in i tem več drevja se dviga nad skalovito pokrajino. Vasice obakraj doline kar tonejo sredi sadnih vrtov. Solnce nas že izdatno greje, ko sto« pamo mimo bolnice usmiljenih bratov Tan.Tur, kjer moli iz nasadov visok stolp v modrino neba. Kmalu smo pri samotni beli stavbi na desni strani ceste, ki se s svojo posebno zidavo neizbrisljivo vtisne romarju v spomin. To je Rahelin mavzolej, grob sveto« pisemske predstaviteljice in večne zaščitnice Židov. Še stoletja po svoji smrti jim je stala v najtežjih urah ob strani. Videli so jo jokajočo ob cesti, ko so šli v babilonsko robstvo, in sli« šali so jo. kako je tarnala ob času kla« nja Betlehemskih otrok. Prikazala se j je, kadarkoli je pretila židovstvu kaka j nesreča. K njenemu grobu romajo ! Židje in muslimani, pa tudi krist« j jani ga s spoštovanjem posečajo. j Z vrha griča pred nami nas že dol« i go gleda Davidovo mesto Betlehem. I Sveti se v solnčnih žarkih, da ti kar pogled jemlje. Kmalu stopamo po nje« govih ozkih ulicah. Ljudje nas prijaz« no pozdravljajo; oko se raduje kras« nih deklet, kakršnih ne najdeš nikjer drugod v Palestini. Betlehemčani ima« jo posebno nošo. ki dela njih postave še prikupnejše. Ženske nosijo višnjeva krila, preko njih temnordeča pokriva« la, bele, nekam po nunsko zavite rute in preko čela trakove iz zlatega in sre« brnega denarja. Iz belega okvirja rut se ti smehljajo okrogli zagoreli obraz« ki, beli zobje, črne obrvi in ognjene oči. Ko jih vidiš tako čisto oblečene, se ti zdi, kakor da je pri njih večen praznik. Gredoč proti vzhodni strani mesta, prispemo na trg pod visokim zidov« jem. Za tem zidovjem je svetišče Je« zusovega rojstva. Mimo trgovcev z molki in drugimi bisernimi izdelki, ki ti po židovski navadi vsiljujejo svoje bla-votno nahajala na Poljanskem nasipu v zgiadbi bivše cukrarne Avgusta 1873 se je preselila v nove zgradbe ob Tržaški cesti, kojih zemljišče znaša vkupno 97.536 m» Od tega prostora zavzemajo samo zgradbe 22.225 kvadratnih metrov. Do 1874 je izdelovala samo cigare, nakar je bil montiran parni stroj, e čemer je bila dana možnost izdelovanja rezanega tobaka in cigaret. Kasneje je počela tovarna izdelovati tudi tobak za žvečenje. nosljanee in tobačni ekstrakt. L. 1893 je tobačna tovarna v svojih novih prostorih izdelovala poleg cigar tudi cigarete z ročnim delom Stročnice za cigarete so se izdelovale na specijalnih strojih sistema Nienburger odnosno Semenov, a šele 1896 so bili uvedeni stroji za cigarete Sistema Bonsack odnosno Baron Od tedaj je ročno delo od dne do dne padalo ter so se uvajali najraznovrstnejši stroji. Tovarna ima 2 parna stroia s 176 HP. Polea tega razpolaga s tremi oarnimi kotli po 85 m= kurilne površine in 9 atmosfer, tremi generatorji, dvema vodnjakoma s parnimi sesalkami. hladilnim stolpom in centrifugalno sesalko. V tovarni je zaposlenih preko 1200 delavskih moči. za katere je v prostem budžet-skem letu bilo izplačanih 9.058.5(17 Din. V istem času ie bilo predelanih tobačnih siro-vin 2.294.969 kg. izdelanih pa je bilo vsega 2,125.695 gotovih tobačnih izdelkov. Letna kapaciteta ljubljanske tobačne tovarne iznaša: 14,400.000 cigar, 780,000.000 cigaret, 2,100.000 kg rezanega tobaka in 180.000 kg lobaka za žvečenje. Številke pred oči jo, kako važno mesto zavzema ljubljanska tovarna v tobačni industriji naše države in koliko dohodkov prina-šo v državno blagajno. Kakor prejšnja leta, je tudi sedaj še ljubljanska tovarna na dobrem slovesu glede kakovosti svojih tobač nih izdelkov, na čemur participira v velikem obsegu njeno delavsko osobje. ki se baš v pogledu vestnosti pri delu zelo odlikuje Končno lahko vsakdo uvidi, da tobačni monopol ne prinaša dohodkov samo državi, marveč tvori stalen vir dohodkov tudi ne-brojnim gojiteljem tobaka, številnim nameščencem, delavskemu osobju ter prodajalcem na veliko in malo Sa Slovencima dobrovoi cima... Reminiscencije ua ratna vremena. — Rusija. Solun i Afrika — Pesme. U Odesi o Božiču 1916. godine. To je, dakle, bilo pre deset godina, kad smo bili mladi, prkosni, verujuči, da če-mo na proleče 1917. godine sa dve do-brovoljačke divizije uz pomoč Rusa i Rumunja provaliti u Madžarsku, preči u Srbiju, Vojvodinu i Srem, pa u sud-bonosnom revolucijonarnom naletu za-hvatiti čak Ljubljanu, Soču, i negde zabosti pobednička kopija u sredini Trsta. U plemenitoj viziji gledasmo da-leko Triglav, tri glave: slušasmo, gde jedna glava progovara «Bože pravde», druga «Lepa naša domovina*, a treča «Naprej zastave slave».. Bili smo deca pre deset godina, deca v srpskim saj kačama i ruskim ši-njelima, zasadjujuči borove i prenose-čj katolički Božič u gostoprimne pravoslavne domove A uiicama odeskim maršuje divna «dj:tčka četa» pod ko-mandom maiora Ješe «Disc pline®. Ide preko Deribasovske .. Drhču i cvrku-ču Ruskinje ier »Serbi harašo pojut». Gaze naši slavni djaci drvenu kaldrmu i pevaju: »Delaj, delaj: delaj, delaj, delaj dHaj. dekle, pušelc . » To vodi tenorista Slovenac l svi ga gromko prate. Srbi i Hrvati. Ah. kak Serbi po jut' »Men ga je Kranjica dala ..» prosipa se iz dobrovoljačkih grla kroz ulice prema kasarn- na Slobodki-Ro-manovki. Aplausi sa svili strana Taka. je to uvek. kad k-oz grad prodju lepi i dragi djaci bivši »einahriger-frei-willigeri» Imaju svoi hor Kad je pri-redjen «srpski dan». dali su i javni koncerat. Dirigent: Slovenac Viktor Grčar. A dotle su majke u Sloveniji tupo i nemo stajale pred žalosnim božičnim drvcima ne znajuči. da im deca pevaju u širokom slavenstvu i sanjaju o jugoslov enstvu. koje je ulazilo u svo-ju novu godinu martirija... Danas, posle svega. reminiscencije. Lističi iz spomenara. bez pretenzija... • Baš smo proslavili Božič 1 3. januara 1917. godine. u predvečerje revolucije, pošli na put. Prvi bataljon dobrovolia-ca putuje na Solun. Linija prebacivanja: Petrograd — Fort Romanov — Ocean — Engleska — Francuska — Sredo-zemno more — Solun. Predvidjamo je-dan niz avantira kroz zemlje i gradove...* * Sve opisano u mojoj knjiži »Impresije lz Jedne epohe. (Zagreb, 1923.). Bataljon broji 24 oficira i 1200 voj-nika. U njemu je pet oficira Slovenaca i nekoliko redova. Podporučnici dobro-voljci: Jaka Koželj, Dragutin Uk-m a r, Emest Turk, Ernest A1 j a n -č i č i Franjr Č e p 1 a k. ProžMjujemo tihe i urnebesne historijske časove U Soroki na Belom moru sudeluiemo u diletantskoj predstavi jedne večeri krajem januara i grmimo »srpsku na-rodnu pesmuv: «Naš maček je ljubco ime!...». Opet se Rusi uzbudiuju. Ah. kak harašo Serbi pojut! U Glasgowu početkom februara ju-načina Jaka Koželj pije »whisky» i odnosi pobfdu nad nekim oduševljenim engjeskim majorom, koji se zaljubio u Srbe. Epilog se te dirljive utakmlce odigrao na š;njama glasgovvske Staniče pred našim vagonima i na Jakinom nosu . Svejedno. dok je voz ludo iu-rio prema Birminghamu. promukli su glasovi pevaii: «Jaz pa pojdem na Gorenjsko ...» U Orange-u, u Francuskoj, gutamo poeziju Rhone i avignonskog Okruga ravnih mesec dana U separatnoj sobi Cafe du Commerce razlegao se svake noči neobični, visoki tenor Dragutina Ukmara malog. a plečatog «lafa» iz Trsta. I tako redom, za vreme cele vožnje, ma gde se zadržavali Slovenija beše s'gurno reprezentovana u Evropi... A živelo se filmski brzo. U rovovima solunskog fronta... Od aprila 1917 godine. pa dalje, na Ro-vovskoj kosi Svi su Slovenci u l. bataljonu VIII pešadijskog puka dunav-ske divizije kot potpukovnika Rado-mira E 1 e z o v i č a, koji je pre rata za-voleo Ljubhanu na nekom sokolskom Sletu Elezovič ih je primio razširenih ruku. iznenadjen i blažen. Pukom je komandovao pofpukovnik Mihajlo N e -d i č (posle rata pukovnik i komandant ljubljanskoe vojnog okruga) Elezovič je odmah obrazovao sa svojim oficiri-ma Slovencima hor i naročio note iz Soluna. I iedne sentimentalne, mekane i čudesne majske večeri začusmo u samim rovovima, na pedesetak metara trubaču, s bojne Drine .» Senzacija u ražaloščenoi i izranjenoj Makedoniji! Zvizne poneki puščani metak, a cmda mir... I preko kamenjara se najeda.n-pred Bugarima snažnu pesmu- .tlej put prelije kao mlaka kišica: «Nikar. nikar se me ne boj ..» Mi u trečem bataljonu, oficin iz Hrvatske f Slavonije. samo što ne zaplačemj Naviru suzna sečania na ser^nade iz gimnazii-skih dana ... »Nedolžni, nežni angel moj!» plazi i tepa kaikavska lirika noseči jeku kroz mrke i vojskom za-posednute iaruge u rezervi »Odsev že davne sreče« ieca u nama i mi grli-mo naše daleke. daleke roditelje, de-vojke... m Nikad nas nije napuštalo dobro ras-položenje kad se po dobivenoi smeni nadiosmo malo u pozaditii najviše tri stotine metara iza rova Ukmar i Jaka začinjavahu naše večeri nekim oso-bitim «kramskitn» humorotn Srbiianci su u ovim Slovencima našli izvršne drugove i hrabre borce Retko sam se kada intimnije i srdačnije zabavljao nego u to doba Peckah smo Aliančiča, što čita Sveto pismo u rovu Bio je zbilja pobožan sk^oman. ali vodnik na svome mestu Oči u oči smrti ova je mala jugoslovenska izbeglička i obo-ružana trupa bila apsoIu'no jedinstvc-na. Da li je dah bliske smrti zbrisao izmedju nas sve razlike? Verovatno. 1 sutra če tako biti. ako se opet Srbi. Hrvati i Slovenc sastanu pred nepri-jateljem, pod dov atom iedne smrtne kose Tako mi Boga .. Kako toplo pamtim te drugove! Sku-Da smo Bugarima preko žica dobaeivali/ Tam za laškim gričem, tam je dosf fantičev, k' za nas vojskujejo... Krogla priletela, v srce me zadeia \ in me težko ranila... Itd. • Bilo mi je medjutim vrlo čudno, kad sam čitao u krfskom «Zabavniku» literarne slovenačke priloge Kaikavština. štampana čiriiicom! Pa ipak. to je du-boko impresijoniralo i nas i Srbijance. Ima nešto znamenito i veliko u tome, kad na primer iedan Slovenac u onim danima stvara seriju »albanskih soneta*, osečaiuči tragediju oovlačenia preko Albanije iednako ili možda ioš po-tresnije nego koji Srbijanac. Danas izgleda kao kuriozitet ovaj sonet Janka L a v r i n a iz »Zabavnika» 1917 godine: Vse sivi krši, skale in strmine, I orel tukaj gnezda več ne vije... Naš po' i2 groze smrti ln krvj je — Smo novi Izraei brez domovine... Ki. sence v temne tavamo daljine... z ledenih gor ledeni sever brije Iz noči Glada oči kr Harpije požrešno zro kak mož za možem gine... A daljna zemlja — daljna rodna gruda iz Edena je Golgota oostala .. A lastni brat posta, je Kajn in Juda ... Krog nas je gladna pušča, gola skala, junaki padaj;- ko deca mala iti čakajo zaman od Boga čuda... Nije tu Iako spomenuti bar u glavnim cnama ono. što smo preživeli u emigraciji ratne uz rame sa Slovencima. Nije nas bilo puno. ah smo predstavljali mnogo i bili stostruko zapaženi. No moram još podvuči. da se sasta-dosmo i u Africi. Celu 1918 godinu provedoh u Bizerti odvojen od - Jake Koželja i ostalih slovenačkih prijatelja. Pojaviše se novi Slovenci, dobrovolici iz Amerike Ribič. Trošt. Adamič i drugi. Tu je bio u vojničkom pozorištu u logoru Lozouazu i Rade Romanovič iz Gorice, koji je pre mesec dana uinro kao tehnički upravitelj sarajevskog Narodnog pozorišta i urednik »Pozor-uice» Skoro sa svakim transportom dobrovoljaca iz Amerike osvanuo bi u Bizerti i poneki Slovenac. I onda se opet pevalo. ovai ptit na doitiaku saharskih peščanih pejsaža; »So i> ičice zbrane, v planinco lete...« I dočara- vala se Slovenija na tronu iedinstva... * Sastali smo se mladi i prkosni pre deset godina... Sad smo umurni i zu-boravljivi i retko se susrečemo. Ako koji od mojih «tarih slovenačkih ratnih drugova ovo preči'a kao nevezanu bo-žičnu čestitku bez adrese. ja ču biti za-dovoljan . smiren Jedino bih rad do-znao. da li oni i u ovoj državj »žvižgajo in pojo« kao nekad. kad se pod oruž-iem išlo u maglu fatuma? U Zagrebu, 24. decembra 1920. Ante Kovač. Oton Župančič: Božična zdravica Zdaj pa dajmo tistega, tistega od zida! Svet je malo prida — radi bi bolj čistega. Bistrega, prozornega, kakor je ta časa, in kot misel naša mladega in bornega. Napastnik, zaplotnik, stran! Zdaj se mi ne hrusti, le nocoj me pusti, saj bo jutri tudi dan. Jutri zopet boj in hrup — zdaj pa je med nami Dele, ki nas mami, ki nas drami v jasen up. — Še ga dajmo tistega tistega od zida! Svet je malo prida -sanjajmo si čistega! -©s- John Galsworthy: Mir in dobra volja ljudem na zemlji! Worlds Copyright reserved by the European Press Če kdo meni, da je ideal P. E. N.a, to se pravi, pospeševanje prijateljstva in medsebojnega razumevanja med pi« satelji vsega sveta, splošno zdravilo za vsa zla ali učinkovito preventivno sred. stvo za mednarodna nesporazumlje. nja, bo sigurno doživel neuspeh in bo zgolj obogatil dovolj razočarani svet za novo iluzijo. Pisatelji nimajo velike, ga vpliva na svetovne dogodke; vsaj neposrednega ne. Če bi res bili taki vplivi, bi bili brez dvom nejasni in podzemni; na vsak način bi bilo napak če se bi pisatelji varali s polit, močjo, ki je nimajo. Glede položaja in vpliva . pisateljev je novdariti še to.le: Osnova slt-h>_.ustvarjajočega in kritičnega pisanja je nacionalna, to se pravi: pri vsakem posameznem narodu samorasla. Nikakor se nam noče pre» pira s P. E. N. klubom in ničesar no. čemo izpreminjati. kajti življenjska moč pisateljevega dela je tako trdno vkoreninjena v njegovi krvi in vzgoii, da se ne da nič izpremeniti. Ko smo si glede tega na jacntm, lahko z večjo si» gurnostjo premotrimo, kake naloge ima P. E. N. organizacija. V prvi vrsti naj bi bila nekaka čuva. rica literature in njenih sorodnic glas« be, slikarstva in kiparstva, z ostjo zo» per šovinistične in partikularistične de. mone. P. E. N. klub naj skuša zajam. čiti svetu tisto splošno velikopoteznost nasproti umetnosti, ki ne bo dopustila, da bi v časih konflikov ta ali oni narod zaničeval nasprotnikovo umetnost in io potegnil v vsakdanje blato. Z dru» "gimi besedami: P. E. N. klub lahko vzgaja svetovno javno mnenje, ne kar se tiče umetnostne snovi, ampak glede umetnostne izpeljave, ki stoji nad naro« di in pripada človeštvu kot celoti. lah. ko podpira želje duha in čustev, ki nimajo nič skupnega z gmotnimi pre= piri med narodi. Če bo imel P. E. N klub dovolj moči. da izvrši svoje nalo. ge, bodu čez nekaj let izključene take absurdnosti, kadar so se dogajale med vojno: nt pr. popolna opustitev Bee= thovenove in \Vagnerjeve glasbe na Angleškem, ali pa to kar se je zgodilo v Ne.nčiji, da so morali označiti Sha kespearja kot nemškega avtorja, če so hote', vprizoriti nekatere njegov ko= made. Za svoio osebo menim, da je povzdiga umetnosti na nadnarodno sta. lišče najvažnejša naloga P. E. N. or. ganizacije. Nadaljnje važno vprašanje, ki ga ima rešiti P. E. N. klub, je medsebojna gostoljubnost. Ne gre za jedačo in pi= iačo, marveč za družabno priložnost, ki naj omogoči, da se posadi kraj fran. coskega nemški hrbet, da ima angleški nos za soseda madžarskega ruskega in bogsigavedi katerega še. Žalostna res* niča je v reku. »Prišel je tujec, zalučite mu opeko v glavo«. Na tem svetu ga ni predsodka, ki bi človeka bolj osupnil kot ga osupne i? neznanja izvirajoči predsodek skropuloznih rodoljubov. To je najbolj nevarno netivo za požar. Najmanj, čemur se nadejam, je to, da bo imel P. E. N. klub vsaj v tem prav. cu uspeh, čeprav menim, da se da med. sebojno nezaupanje težje premagati nego izvršiti prva naloga, namreč. vsi= liti pisateljem vsega sveta, pa tudi tisku čut, da je v enaki meri napačno, če skrivaš resnico o sovražniku, kakor če jo skrivaš o prijatelju. Če bo to dose. ženo, tedaj lahko trdimo, da smo do. bili polovico naše bitke za mir. Drug. dve funkciji, ki ju ima izvršiti P. E. N. organizacija. Sta v ozki zvezi med seboj- obe zahtevate še več zbli. žanja in rušita nadaljno ograjo pred. sodkov. Zahteva se prevajanje iz lite. rature ro vsak pozna mene in prav prijazno se pozdravljamo. Kadar pa se priklati pošast bede. takrat postane široko na. okoli vse prazno in pusto. In naša nova, povečana domovina? Oh! kako je majhna in uboga — ne! dosti ima prostora za razne uiedinjene in neujedin jene. Prostora je dovolj, le za slovenskega umetnika ni prostora v tej deželi. Pa nikar ne obupavati, saj se pretaka še gorka kri po naših ži'ah. Nekateri pravijo sicer, da se staram in je čas. da grem v penzijon. No število mojih let, ki se i i*- je res že nekoliko nabralo, da se dostikrat sam čudim, kako je moglo to tako hitro priti, se da dognati iz mojega rojstnega lista; za. nimivejše bi bilo ako bi mi hoteli po. vedati, koliko ie še pameti v meni in koliko so vredne moje mišice, in — kar je posebno važno, če se že govori o penzijonu — kje je tista Indija Ko. romandija, kjer bi mogel uživati zaslu. ženi ali nezasluženi svoj pokoj, seveda v krogu svoje družine, h kateri prište. vam zdaj še tri polhe in eno mačko, potem nekaj drage mi stare šare in spominov in nekaj beračev, mojih sta» rih prijateljev, ki so blizu mojemu sr« cu in od katerih bi se le težko ločil, ker so reveži, kaj še povrhu, kar je v skladu z mojimi ambicijami. Kje je tista dežela m jega penzijona? No — po oni imajo svoje možgane; jaz pa sem navaden človek, zato mislim takole: Človek živi tako doigo, dokler ne umre. Ker pa nima moja duša še nikakega po= zelenja po smrti in imam poleg tega še nekaj prav važnih opravkov na zem--Iji, ki mi jih nihče ne odvzame, zato moram in hočem živeti, kakor stoji za. pisano v svetem pismu, psalm 89. 10. Ako pa bi usoda drugače določila in me pritisnejo skrbi in beda predčas. no ob tla, potem je bilo moje življenje le skromna epizoda v življenju sloven. ske umetnosti. Potem se bo tudi nad menoj izpolnila usoda, ki je zadela že marsikaterega slovenskega umetnika. Kajti mi smo ubogi sinovi beraškega naroda, ki nima kri ha in nima srca za nas. ki blodimo skozi življenje, kakor revne duše v vicah. Razgovor~žTveiemojstrom Vidmarjem V n a n j a karakteristika šahovskega velemojstra je po mojem mnenju pri. bližno ta.le: skrajna tehnična perfekt. nost v vseh panogah in stilih in velika kombin cijska s:'a, pri čemer mora biti baza "semu resnična solidnost. Velik šahovec mora bit enako spreten v vseh fazah igre. zlasti pa se vsi vele. mojstri odlikujejo po izvrstnem cbvla. danju končnic. Poleg tega kaže velik mojstei enako iznajdljivost in moč v napadu in v obran.bi, zato ne pridejo močni, toda bolj i'efe izivni mojstri v boju za svetovno mojstrstvo v poštev. Nenavadno važen psihološki faktor, ki je značilen za največje ša. hovce, je pogum, duši se bo zdelo to laik-i prvi pogled neumljivo. Toda brezdvomno je 'ako. Kajti za to, da se v važni turnirski partiji vržeš v vsak boj, naj se vrši na znanem ali nežna, nem terenu, je treba imeti veliko zau. panje v samega sebe in v svojo sposob nost iznajti v vsakem položaju tisto, kar je pravo, in je treba veliko poguma. Značilnosti velemojstrske igre vi. dim v sledečem: Vsaka poteza ,.iora biti hkratu delo nu utrjevanju lastne po>Jcije in na ogražaniu nasprotnikove S ..ako igro se tudi usoešno izvede prevzemanje ofenzive. To velja zlasti za začetne in razvojne poteze. V sred. nji iTi naj izvišuje vsaka poteza z vso doslednostjo poglavitno bojno mi. sel, pol?g tega pa vsebuje v veliki igri še več različnih manjših groženj in past'. Tako i .anje ustvaria za nasprot nika i.ešte^o prilik storiti kako napako. Po eg .1. ..-jti, ki jo nosi v sebi glav. ni tok napada nastaja tako celo omrežje manjših pretenj, ki jih je treba vse vi= deti. Tako da se 'ahko reče o igri, da je tem močnejša, čim nevarnejša je vsj.ka poteza za nasprotnika in čim vainejša " za teb. samega. Pri tem pa opoza • ar , da smatram trditve, češ v p;, t.ji v dne točnv * m, kaj hočem,, za huiiibug. Jaz vsaj igram vedno skoro nezavedno, no občutku v neko smer, ki mi j j ravno olčuUk nareku je. Naj. v 'ne' a,- mi ne zdi anal^ično pre. iskova.ije in Lčrr.avanje p .ziciie 'o'ka odšel v bližnji ruski lazaret v Etuleji. V nočeh brez snr sem posluša' grmenje topov, ki se je vedno bolj jližalo. Kaj vse sem ta. krat premisli} in občutil! Neko noč so me v naglici odpeljali v ozadje. Po ozdravljenju e v živinskem vagonu v zelo pisani družbr Rumuni. Rusi. Av. strijci, ukrajinski vojaki, židje, tri šajkače in mlada deklica, ki je izsto« pila v Mirgorodu. v Gogoljevem rojst. nem kraiu. Med Kremenčugom in Poltavo so se odstopajoči Ukrajinci bili z boljše, viškimi četami. Nerazumljivi sreči se imam zahvaliti, da nisem tedaj radel v • »ke ikraiinskih čet. med katerimi so bili avstrijski oficirji. Skočil sem z dve vojakom iz vlaka in peš na. daljevai pot O'ot Poltavi kjer so nas vkljub opreznosti prijele holjševiške patrulje tei nas giale na železniško postajo. Zahteval sem. n?' me peljejo pred komandant Po dolgem prere. kanju ao me odveli * dolg vagon, ki je bi' zpremenjen v pisarno. Brez trkanja sem stopil v koman« dantov posebni odde'ek. Oseba v vo. jaški uniformi in z dolgimi umetniški« mi lasmi, ki je sedela za mizo in ka« dila. me ie zelo prodirljivo pogledtla izpod namršeoih obrvi. »Kdo ste?« — »Srbski oficir. Vračam se iz bolnice k svoji edinici v Odeso.« — »Sam?« — »Št dva vojaka.« — »Prestopite k nam!« — »Ne morem. Veže nas prisega.« — »Malenkost«. — »Ni malenkost, tovariš. Mi nismo svobodni. Našo zemljo tlači Avstri« ja . . .« — »Vi ste Avstrijec?« — »Bil enkrat, zdaj n^ - eč.« — Dogovor je tekel bliskoma. »Prosti ste . . . Vse do Odese je v naših rokah . . . Takoj iz* dam nalog, naj vas neovirano puste dalje.« Rdeči komandant je vstal in mi je dal roko. Ko sva se gledala iz oči v oči, se mi je njegov obraz mahoma za* zdel ves ženski, samo da je bilo v njem vzlic bistrim, pametnim očem nekaj tako strašno krutega in neusmiljenega, da je človeka obhajal čuden strah. Izpod tesne vojaške rubaške so silile njene ženske oblike in izdajale njen spol. . . Pozneje sem zvedel, da je bil rdeči komandant zloglasna ženska Ma« rusja. Drugu jutro smo prispeli v Odeso. IV. V Odeso so prihajale vznemirljive vesti o prodiranju nemških in avstrij« skih čet proti Črnemu morju. Neke noči je bilo slišati zamolklo grmenje, topov. V mestu so se raznašale vesti o vstaji. Boljševiki so koncentrirali čete v mestu in so zasedli vse važne točke. Meščani so komaj pričakovali avstrijske in nemške vojske. Vkrcavali smo s< v vagone. Noč je bila topla. V zraku se je že čutil prvi dih pomladi tam od Krima. V mraku so žareli ognji. Ob niih so čepeli otro« ci. žene, starci, vojaki, oficirji in str« meli 'v plamen. Iz Kijeva je rrisopihal vlak. Iz nje« ga so se usule v divjem neredu gruče vojakov. Nekaj me je vleklo k izhodu. Tam je zdajci stopil predme vojak v visoki ruski kučmi in me je hotel ne« kaj vprašati: toda beseda mu je za« stala ... Bil je moj brat. — »Kam greš?« — »Na Solun.« — »Ostani tu, zakaj čudeži se bodo godili na tem svetu. Ako hoče" biti deležen prepo« roda človeštva, ostani . . .« — »Ne. ne . . . Vse to so mamljive bajke . . . Jaz grem, ker mi tako zapoveduje pre« pričanje ... In na vse zadnje me čaka mati . . . Glej, Avstrija razpada in naš dan je blizu... — »V Rusiji pa vsta« ja novo solnce. ki bo obsijalo ves svet in bo dalo rast novemu člo-*eku . . . Jaz ostanem! . . .« — »Blagor ti, ki ve« ruješ v to . . . mene kri odvrača od strašnega obraza novega solnca . . .« — »Skrbi za inater . . .« — »Z Bogom!« Odšel je in zdelo se mi je, da je za vedno izginil v temno noč. * Krvava svetloba nočnih ognjev je trepetala v njenih očeh. Vsa drobna in brezpomočna je stala mlada žena ob vagonu poleg culice in strmela v noč z velikimi, otožnimi očmi . . . Ali je tisti trenutek čutila svojo grenko usodo? . . . Noč je vse bolj črnela; ugašajoči ognji so iztezali vanjo svo« je dolge, krvave plamene ter jo obli« zovali in požirali kakor zlovešče po« šasti. Slišal sem njen globoki vzdih. — »Ali 4a še ni?« — »Ne! Ni še gotov z vkrcavanjem.« — Njene ustnice so drhtele in njeni prsti so bili hladni kot led. — »Ali vas ni strah dolge poti?« — »Ljubim ga in ni me strah, pa naj me pelje na kraj sveta.« — Vsa plaha in nežnj je vztrepetala in njene oči so v temi iskale očrt: hiš in stolnov ode« ških. Sla si z nami ... in zdaj so tvoje oči, o žena, mrtve in tvoje ustnice so neme . . . S tiho, toplo mislijo mislim na te. V. V noči dne 18. februarja 1. 1918. so naši vlal i zapustili Odeso in '.ren/.i preko Nikolajevska na Harkov, kjer smo zvedeli od vojakov jugosloven« skega revolucionarnega bataljona, katerega je bil v Kijevu formiral pod« polkovnik Gojkovič, o krvavem boju čehoslovaških legijonarjev s prodira« jočimi nemškimi kolonami in o za« vzet:u Kijev... Čehoslovaške legije so se v redu umikale proti vzhodu: Pod njihovim okriljem so naši transporti mirno na« daljevali pot mimo Tolstojeve Jasne Poljane čez Orel, preko Sizrana, Vol« ge, Samare, Urala v Sibirijo. Okoli Sa« mare smo še čutili v pihljanju juga in pokanju zaledenele Volge prihaja« jočo pomlad, toda čim bolj smo se bližali po drzno izpeljani progi čez uralsko gorovje Sibiriji, tem močneje smo čutili, da gremo šele zdaj pravi ruski zimi naproti. Okoli 14. aprila leta 1918. smo stopili na sibirska tla. Ne morem povedati, kako je lepa zima na sibirski stepi. Vse na okoli daleč, daleč v neskončnost sam bel. bleščeč sneg, nad njim pa sloni g!o« boko, modro nebo. po katerem se vozi krvavo solnce proti zapadu. Tu in tam borov gozdič in bele breze, drhteče v mrazu. Človeku se hoče, da bi poletel v ono brezbrežno svetlobo snega in solnca. Cez nekaj dni smo se ustavili na po* staji Čeljabinsk, kjer so nas bolj še vi« ške oblasti razorožile in zadržale do 19. aprila. Po dolgih pogajanjih s cen« tralno boljševiško vlado v Moskvi nam je Trocki dovolil odhod čez Arhan« gelsk. Na tej dolgi vožnji nam je bila edina zabava in razvedrilo Tomova gitara in veseli smeh Joškove žene Lusenjke. V bližini Vologde smo na neki po« staji srečali našo princeso Jeleno, ki jt potovala k svojemu soprogu v pre« gnanstvo. V začetku maja smo pri« speli v Petrozavodsk na nurmanski progi. Vsepovsod je še ležal debel sneg in vladal je strašen mraz. Ogromna je« zera so bila pod ledom. Proga pelje skozi pragozdove. Sami bori in jelke. Toda čim bolj se bliža zadnji postaji Murmansku in Ledenemu oceanu, tem bolj se niža in prehaja v gosto grmov« je, ki se plazi ob tleh. Kraji so brez selišč. Rek ie mnogo. Voda je svetlo« riava. Okoli 15. maja smo dosegli vas Kon« dalakšo ob Belem morju. Tu žive Ka« reli in Lopari. Le«ti so pravoslavni in govore med seboj ruski. Bavijo se z ribolovom in lovom na severne jelene in medvede. So zelo čist, miren in po« božen narod. Zrak je v tistih krajih trd in oster. Dan je v onem času trajal 22 ur. Solnce izgine v n orje samo za dve uri, in ko se okoplje. se zopet dvigne iz valov in se vzpenja na nebo. Zgo« dilo se je, da sem čisto izgubil pred« stavo o noči; kadar sem zaprl oči. se mi je zdelo, da sije svetloba iz moz* ga in sili pod zaprte vekč. V zagrnje« nem, mračnem vagonu, v spanju, po« vsod .ne je spremljal občutek svetlo« be in dražil moje živce. Ti dnevi so bili strašni. Tiste dni sem zapisal v svoj dnev« nik sledeče: »Laporskaja. Železniška postaja. Neprestana svetloba. V bližini posta« je teče deroča reka Kola, ki je dobila ime po polotoku. Ob reki je velik grob nemških vojakov«ietnikov, ki so gra« dili murmansko progo. Na križu je sledeči napis: Denkt. \vas wir gelitten haben, und stort uns nicbt in unserer Ruh. Z žalostno mislijo sem odšel od groba. Lahka vam zemlja, junaki! Murmansk. 9. VI. 1918. Brezžična postaja je dobila vest, da so se začeli v Avstriji veliki nemiri in da se Čehi in Slovenci upirajo. Depeša govori o krvavih bojih med Nemci in Slovani na Štajerskem. Ali je mogoče? 19. VI. 1918. Dan je precej topel. Danes smo pokopali enega vojaka. Popa ni bilo. Šel je v komitet menjat škornje. Pomolili smo za njegovo dušo in smo ga spustili v grob. Grude so temno udarjale na krsto. Potem smo šli v dolino. In dan je bil lep in vesel in kmalu ni nihče več mislil na to, da je umrl človek, ki ga morda nestrpno čakajo svojci v daljni domovini. 30. VI. 1918. Ob dveh ponoči. Svet« lo, kakor podnevi, le po hladu se čuti, da je to čas noči. Nebo je jasno, ne« ke milomodre barve. Za gorami sije mehka zarja novega dne. Pomlad se je tu komaj začela in že je v svojem polnem razcvetu. Zelenje je temno« sveže, redko cvetje brez vonja, ali vendar: trava, cvetje in nizko drevje vse diha močan, svež aromat bujnega življenja. Narava hiti odkrivati svoje tajne in prelesti, kakor bi čutila, da pride čas, ko zamori hladna jesen vso njeno razkošno lepoto, ki se je odkrila kar ££2 noč« 25. VII. 1918. Poletje gre h koncu Že prihajajo neskončne noči. In potem smo pluli preko Spitzber« gov v Anglijo po Ledenem oceanu Dežele, mesta, narodi, vse je šlo mimo nas kakor v filmu. Francoska. Italija Krf, Jadransko morje, klasična Grška, ki se mi ni zdela nič kaj klasična. Pri« šli smo na Solun. VI. Tedaj se je približal veliki dan. Topovi so zagrmeli in so prebili težke verige . . . Obroč je počil ... in skozi razpoko so v divnem poletu od« hiteli jugoslovenski sokoli preko Kaj= makčalana in Vardarja in Niša in oškropili prag svoje domovine s svo--jo krvjo in postlali zmagi pot s svo« jimi trupli. Kakor mladi dan, je planil skozi razpoko val mladosti in moči in se je razlil v plodne ravnine Makedo. nije, Srbije, Srema. Vojvodine, Slavo nije in Hrvatske, skozi kršno Črno goro. Bosno in "'ovenijo. pljusnil za trenutek čez Karavanke in naposled onemel na vrhu Triglava, kot razpe. njena lava. do dne, fco zopet zagorijo vulkani in izbruhnejo svežo lavo tja do onkraj Gregorčičeve Soče in tihe j Gpspegvete. Žmigavčeva božična popevka za Jutro" Došli su sladki božični dani! Bogec je v hiši! Snegec ie vanil Narod popevle mlademu kralu diku i falu. Vuzto se vuti božični časi z vinčekom krepi, hrani z klobasL Je si kolače, sarmo i zelje srce pa negvo puni veselje! I dok se ovak raduje drugi srce ie moje v velikoj tugi. Cak mi je žmehko božični cajti veselu temu za »Jutro« najti. 2mehko mi Muza pevat se sprema. Ar nove vlade tak dugo nema! Grda mi briga dušo sad zgriza, kad se bu ova zvršila kriza. Pitanje ovo davo mi muke. ki vrag bo vezda vlado zel v ruke? Buli nas morti nesreča stigla, da se* bo stara z grobeka zdigla? Makar ni vuzem. več zimsko doba, da se bo RR vzdigel ioš z groba! Onda bum Bogec čisto poparjen. Božič pa celi bude mi skvarjen. Ne bu na Božič obed mi šmekal. kajti čist drugo vlado sem čekal: vladu, kaj red bi v državi dala a ne kak ova, koia je pala samo ie nered delati znala. Jugoslovenskom našem Dak rodu delala na vek špot ie i škodu. Cak jo je jeden Ahmed beg Zogu mogel z Italiiani podmetnut nogu. Jezuš! Ce vlada ova oživi, onda smo nekai Bogeku krivi. Onda kaštiga on nas na pretek na sam božični veliki svetek. Morti ni volja božja to zgora kai RR znova dojti pak mora. Kajti ie došlo čudno tak vreme, da vladu neče niko da vzeme. vsakoga nekak prešla ie vola vleč radikalska z blata sad kola! Jedini. koji v pomoč ioš djipa, to je ioš »vod.ia seliački« Stipa. Onaj. koj bi! je nekad v rupi. spreman je navek v vladu da stupl Dober je iako za radikale kajti je cene . nizke i male. Ako i dojde RR ta grupa oni se buju svadili skupa. To vam bu jedan skrpani lonec, komu bo skoro došel i konec. Samo mi žal je krpež taj stari kaj mi božične svetke tak skvari. Kaj bum popeval kralu ja mladom kad zadovoljen ne bum s tom vladom?! Kriza još morti vzeme taj pravec, da v vladi sedel Ljuba bu Mravec. Morti se kriza i ovak skonča. da bu v vladi Korošec Tonča. Da mu pomožne Sveta Johanca do ministarskog dojti još srlanca. Onda se odprl nam bu kšeft silni sim liferan.tom od štruml.iic svilni! Orli pa buju leteli v luftu. smrdelo se bu oo rimskem duftu! Moja božična radost bo tropa, ar mislim v vladi n' treba popa. Znate, da žmehko državi ž njima, kaiti so slugi poslušni Rima. Više jim hvala papinskn bela nek ova naša država cela. Vlada bo došla ova il ona i kad božična slušal bom zvona molil bom Boga dragega v duši. da se ta vlada skoro i zruši. Ar vlada v kojoj Toza ne sedi nikej ne vredi! Istom bu reda v državi naši kad v vladi bu Toza z batinaši. Došli so sladki božični dani O, SDS vernivi člani, brateki moii slovenski mili.^ srečni vam svetki božični bili. Najte se ravnat pesmi vi poti. če sem i peval traurig po noti! Ce bom pa nroklet od kneza škofa radi nekih ozdek bezverskih strofa i če bu hitil prekletstvo name. da.ite na Božič molite zame! 2migavec. lz knjige modernega humorja Adamson smučar Adamson snaži stanovanje Adamson rešitelj Kamenjanje sv. Štefana Splošno prilfublfen kavni nadomesiele okusen i cenen* Dobiva sc v fsefi dobro asortlranlff Kolonl/alnlf> trgovina J / AlekseJ Tolstoj: Nikitin Božič i. Na«| m'zo 6vet'lika z mlečnim steklenim senčnikom. Mamica ie sklu« nila slavo nad knjigo. Njeni lasje so pepelnati, tenki in se zavijajo v kodr* čke ob sencih, kjer ima znamenje, drobno kakor proseno zrno. Mamici na kolenih spi njen ježek Ahilko z Dekliea je vzdihnila, odprla velike sinje oči. vzdihnila še enkrat in se zbudila. mokrim prašičjim rilcem na iztegnie« nih šapah, /.budi sc vselej, kadar gre« Oo ljudje spal, in vso noč pcketa po sobi. trka s kremplji, kruli, voha po kotih in ugkduje mišje luknje. Veter ie resno zatuiii v podstrešju. Tedaj se je .{.»čuM /unaj Zamolklo kričanje, škripanje snega in človeški ciasovi. Mamica je naglo vstala. Ahil« ku je zamrmral. se naježil in zletel na tla. Nikita je stekel k oknu, pogledal in zakričal: — So že tukaj! — Moj Bog, je rekla mamica raz« burjeno. — ali je .mogoče, da je to Ana? Ob tem metežu... Trenutek pozneje je bil Nikita v veži in je videl, kako so se težko od« prla vrata, kako je zletel 'noter oblak ledene sopare, in kako se je prikazala visoka, debel« žena v dveh kožuhih in ruti, vsa zaprašena od enega. Peljala ie za roko dečka v jelenjem kožuhu in kučmi. Potem je prišel vodnik v oledenelih škornjih. z ledeno brado, s košatimi belimi trepalnicami. Nesel je v naročju deklico v belem kozjem ko« žuhu z dlako navzven. Slonela je z gla« vo na voznikovem ramenu in ležala z raprtimi očmi. Visoka ženska je sto« pila v vežo in zakričala z glasnim ba« som: — Saši. goste imaš! To rekši ie vzdignila roke in pričela odvijati rute. — Nikar ne pridi blizu, da še ne pre« hladiš. Nu. vaše ceste pa niso za nič, po pravici povedano ... Tik pred hišo sitim obtičali v grmovju. To je bila mamina prijateljica, gospa A pa Babkina. Njen sin Viktor ie ča. kal, da mu odprio kožuh, in postrani gledal Nikito. Mamica je vzela vozni« ku spečo deklico, snela ji kučmo, iz« pod katere so se takoj usuli svetli las« je, ter jo poljubila. — Prišli ste, Lilječka! Po kosilu je gostja rekla z donečim in debelini glasom, tako da so zažven« ketali stekleni obeski pod svetiljko: — Da, Saša, kaj sem že hotela reči? Da: pripeljala sem cel kovčeg razne drobnarije za božično drevo... Naj deca jutri lepi. — Jaz pa mislim. — je rekla mami« ca. — da K) treba lepiti danes, drugače bomo gotovi. — Nu, storite kakor hočete. Jaz grem v svojo sobo pisat pisma. Hvala ti za kosilo, Magica. Gospa Ana si jt s prtičem obrisala usta, z ropotom odrinila stol in odšla v spalnico, da bi pisala pisma, toda trenutek pozneje so tam tako strašno zaškripale vzmeti v postelji, kakor da se je zvrnil vanjo slon. V obednici so pospravili prt z veli« ke mize. Mamica je prinesla štiri škar« je in pričela pripravljati škrob. To so delali tako=le: iz omarice v kotu, kjer je bila domača lekarna, je vzela ma« mica posodo s škrobom, stresla čajno žličico škroba v kozarec, prilila nekaj žlic mrzle vode in jela mešati, dokler se ni škrob razpustil v kašo. Tedaj je mamica prilila v kašo kropa iz samo« varja, dobro pomešala i žlico in škrob je postal prozoren kakor studenčnina; izvrstno lepilo je bilo gotovo. Dečka sta prinesla usnjati, i železniškimi Ii« stiči oblepljeni kovčeg gospe Babkme in sta ga postavila na mizo. Mamica je odprla kovčeg in je pričela jemati iz njega pole gladkega in potiskanega zlatega papirja pole srebrnega, sinje« ga, zelenega in rumenega papirja, beli karton, zavitke sveč, svečnikov, zlatih ribic in petelinčkov. škatlo s stekleni« mi votlimi kroglicami, ki so jih nizali na nit. in škatlo s kroglicami, ki so imele zgoraj srebrn trak, vse štiri oble strani pa so bile druge barve, potem še škatlo s pokalicami, šope zlatih in srebrnih niti, svetiljke s pisanimi oken« Ci in veliko zvezdo. Pri vsaki novi škatli so otroci stokali od občudovanja. — Tu so še druge lepe reči, — je rekla nnjmica in vtaknila roko v kov« čeg, — a zdaj jih ne bomo razvijali. Kar začnimo lepiti verige, škatlice, vre« čice in vse, česar potrebujemo. Viktor je pričel lepiti verige, Nikita vrečice za sladkorčke, mamica je raz« rezala papir in karton. Lilja je vpra« šala z vljudnim glasom: — Teta Saša, ali smem narediti škat« hco? Moja punčka potrebuje škatlo za rokavice. — Naredi, ljubica, vse, kar hočeš. Otroci so molče pričeli delati; dihali so sko/i nos in brisali škrobaste roke ob obleko. Mamica je med tem pripo« vedovala, da ni bilo v starih časih vob« če nikakih božičnih okraskov, človek si je moral vse narediti sam. Takrat so bili umetniki, ki so naredili — to je sama videla — pravi gtad s stolpi, vijugastimi stopnicami in mostom na škripce. Pred gradom je bilo narejeno jezero iz ogledala, ki so ga pokrili z mahom. Po jezeru sta plavala dva la« boda; bila sta vprežena v zlat čolni« ček in sta se zrcalila kakor v vodi. Lilja je poslušala, delala tiho, mol« če in si le v težkih trenutkih pomagala z jezikom. Nikita je pustil vrečice in jo je gledal. Viktor je razobesil po stolih kakih pet metrov raznobarvnih verig. Otroci so delali ves večer. dO« kier ni spustila Lilja glave z zmečkano petljo na komolec in zaspala za mizo. Prišel je Sveti večer. Še ob zori, sko« zi sanje, je slišal Nikita, kako so sna« žili po vsej hiši peči in razbijali z vra« ti: kurjač je nosil svežnje drv in kizja« ka (stepnega kuriva iz kravjega blata in sesekane slame v obliki opeke). Ni« kita se je zbud'I, ker je bil presrečen. Jutro je bilo jasno in hladno. V veliko sobo so privlekli visoko zmrzljeno jel« ko. Hlapec je dolgo razbijal in tesal s sekiro, da je napravil križ za pod« stavek. Končno so dvignili drevo; bilo je tako visoko, da se je nežno zeleni vršič nagnil pod stropom. Od jelke je vel mraz. toda njene zmečkane veje so se polagoma otajale in vzpele in po vsi hiši je zadišala smola. Otroci so prinesli v sobo polna naročja verig in škatle z okraski; po« stavili so stole okoli drevesa in jeli raz« obešati. Kmalu *o videli, da je okra« skov premalo. Morali so zopet lepiti vrečice, zlžtiti orehe, vezati srebrne trakove za mždenjak in jabolka. Ko so bili gotovi, so opletli drevo t zlato pajčevino, obesili nanj verige in vf;ak« nili svečke v barvaste svečnike. Tudi to delo je bilo naposled opravljeno in mamica je rekla: — Zdaj pa pojdite, otroci, in ne pri« dite sem do večera. Ta dan so obedovali pozno in v na« gliei — otroci so jedli samo sladko ied«šarloto.V hiši jc bil dirindaj.Dečka sta se potikala po vsej hiši in sta na« gajala vsem. češ ali bo že kmalu ve« čer? Lilja je šla k svoji mami. Solnce je strašno počasi lezlo nizdoli k zem« lji, postajalo rožnato in se odevalo z meglenimi oblački. Lilasta senca, ki jo je črtal vodnjak po Snegu, se jfc dalj« šala od minute do minute. Končno je vendar rekla mamica, naj se gredo na« pravjt. Nikita je našel na svoji poste« lji sinjo svileno srajco z vezeninami ob robu, vratu in na rokavih, svilen pa« s čopi in baršunaste hlače. Nikita se je oblekel in stekel k mamici. Ta mu je z glavnikom naredila prečko, ga prijela za ramena, mu pazno pogle« dala v obraz in ga peljala k velikemu starinskemu ogledalu. Nikita je zagle« dal v njem lepo opravljenega, bledega in pridnega dečka. Ali je bilo mogoče, da jc bil to on sam? — Ah, Nikita, Nikita, — je rekla mamica in mu poljubila glavo. — če bi bil ti vedno tako lep deček! Nikita je šel po prstih v vežo in je videl, da mu resno prihaja naproti be« lo oblečena deklica. Imela je lahko košato obleko, veliko belo petljo ng glavi in šest košatih kodrčkov ji je viselo obakraj ličeca, ki ga zdaj tudi ni bilo za spoznati, do šibkih ramen. Lilja se je približala, namrdnila se, ter premerila Nikito. — Menda si mislil, da sem prikazen? — mu je dejala. — Zakaj si se pre« strašil? — Šla je v očetovo sobo in sedla z nogami na divan. Nikita je tu« di šel z njo in sedel na drugi konec divana. V sobi je gorela peč; drva so prasketala in se razsipala v oglje. Rdečkasta, mežikajoča luč je ražsvet« lila visoke usnjate naslanjače, kos zla« tega okvirja na steni in marmornato glavo med omarami. Lilja je sedela nepremično. Bilo je Čudovito lepo, ko je ogenj v peči ob« seval njeno ličece in zavihani nosek. Prišel je tudi Viktor v sinji gimnazij® ski uniformi s svetlimi gumbi in sre* brnim ovratnikom, ki mu je tako sti« skal vrat, da je težko govoril. Viktor je sedel v naslanjač in molčal, kakor še spodobi gimnazijcu drugega razre« da pred mlajšimi. Slišalo se je, kako sta mamica in gespa Ana v sosedni sobi šumastili s papirjem; razvijali sta nekaj, postavljali na tla in tiho gOyo« rili. Viktor se }e splazil h ključavnici, a zaman: luknjica je bila z one strani zamašena s papirjem. Potem so Ioputnila vnanja vrata; za« čuli so se glasovi in drobni koraki mnogih nožic. Nikita je vedel, da so prišli vaški otroci. Moral bi bil teči k njim, a se ni mogel ganiti. Po ledenih vejah na oknu je vzplamnela sinjkasta luč. Lilja je rekla s tenkim glasom: — Zvezda je prišla. Ta trenutek so se odprla vrata v so« sednjo sobo. Otroci so skočili z diva« na. Zagledali so jellco, ki je od strop« do tal sijala od stotine svečk. Stala je kakor ognjeno drevo, se lesketala v zlatu. Iskrah in dolgih žar« kih. Izžarevala je gosto* toplo luč, ki je dišala po smoli, vosku, mandarinah in medenjaku. Otroci so stali nepremično in pre« sunjeni. Odprla so se druga vrata; vstopila je plašna množica kmetskih dečkov in deklic ter se stisnila k zidu. Vsi so bili sezuti, v volnenih noga« vicah. v rdečih, rožnatih in rumenih srajcah, v rumenih, malinastih in belih rutah. Tedaj je sedla mamica za klavir in zaigrala [>olko. Obrnila je smehljajoči obraz proti drevesu ter igrala in pde, niti imela no doma, ne mize, nič, nič, čisto nič ra?6h svoj* duše. Delal jt nesrečni mož od ranfcga jutra do pOžnega večera v potu svo« iega obraza, Žena mu je pomagala, da bi se jima boljše godilo, a vse ziman. Z« njima s« je vlekla nesreča k<>t prah ta psom, kakor pravijo. Potikala fcta še s svojimi šili in ko« piti po svetu sem ter tja, a nista našla kotička, kjer oi se ustavila, zakaj kdo naj sprejme dva berača s kopko otrok, izmed katerih so starejši bili deklice, mlajši pa dečki, drugi manjši od dru« iega po vrsti kako. piščalke i\a frulir Gorje očetu, kadar se je vračal zve« čir z dslft domov! Vsi so mu sli n&» proti, votloliei in raztreani, od gladu otopeli, drobili io mri«vi, slabi od lak e . Pla ali so na siromaka z besedami: »Atel . . . lačen, atek . . . un\iram od gladu 1« Očetu se je v glavi zavrtelo, ni ve« del. koga iz njih bi prej pomiril, in dal jim ji ves zaslužek celega dne. Med vremi otroki je bila najstarej« ša deklica najbolj tiha in razsodna. Kadar sta odhajala oče in mati na de« lo, je ostajala s svojimi mlajšimi se« stricami in bratci, pazila nanje, svarila jih in jih učila z veliko potrpežljivost« jo in popustljivost, da ne bi bila ro« ditelji žalostna. *ila bi pa nemara še bolj pametna m popustljiva, a želodec jc bil često kriv. da je bila malce sitna. Med tem se je teh ubogih ljudi, ki se je zdele, da i i jc gospod Bog po« zabil, usmilil grajščak, na čigar po« sestvu so se dotikali. Ko je berač pri« šel nekeg dne prosit strehe, mu je refc$l: »Čl ' . vidim, da si priden, delaš dva, a ne mOreš uspeti. Glej, s...!'", >e mi, zato ti darujem na večn« časo k<\s zemlje, katero si izberi sam. kjw ti drago; loti se dela takoj, da si nos'.aviš V xo š* pred zimo!« »Tisočkrat hvala! Bog nai sprejme tvoj dar ir. naj ti ga vrne blagoslov« Ijeneja!« Tako je odgovoril si. omak in je šel, da bi si izbral zemljo ter izkopal jamo za temelj, kjer naj bi stala >oča. Gor j' mi 1 Naneslo je ta« ko, da j z izbranim darom postal mejaš bogatemu kmetu, ki mu niti z žrdi' bi bil segt" do nosa. Ponoči, ne vem, kako j« prišlo, kaj je bilo, o dolgem premišljevanju so približala k sv?J2- • tu, rekoč: »Čakaj, oče, ne bodi več tako Salo« sten, Bog ne dopusti, da poginemo! Ko pojdeš h graščaku, odgovori mu, kakor ti jaz povem. Morebiti bo dal Bog, da se rešiš in boš stal nedolžen pred nJim.« Oče pa ni mogel potolažiti notranje« ga nemira, čeprav se je delal veselega, ker ni hotel, da bi bili tudi otroci ia« lostni. Prišla jc nedelja, ko sta se oba mo* žaka morala nredstaviti graščaku, da bi mu odgovorila na vprašanja. Siro« mak je prišel in se je vljudno priklo« niL Postavila sta se oba ored grajske« ga go -poda: bogataš ošabno z razpeto suknjo in razgaljenimi prsi, siromak ponižno v dve gubi, vlekoč si razti* gani kmečki jopič vkup. Graščak vpraša bogataša: »Hej. stric, kaj je najbolj mastno na svetu?« Bogataš odgovori: »Tako»le bo, gospod, najbolj mastna je svinja v mojem ogradu, ki ima pedenj debelo tolščo na sebi.« »L&žeš,« odvrne graščak ter ponovi vprašanje siromaku, ki odgovori po« ni* .o: »Gospod, jaz Li rekel po svoji pro» priv-ti pameti, da je na tem »vetu naj« toda sveče so že skoro dogorele in učitelj je skakal okoli smreke ter jih utrinjal. Jelka je ugašala. Mamica je taprla klavir in rekla vsem, naj gredo v obednico pit čaj. Toda učitelj še ni dal miru; na čelu petindvajsetih otrok, ki so se prijeli za roke, je stekel po veži v jedilnico. V veži se je odtrgala Lilja od vrste in se je ustavila; težko dihaje je gledala Nikito, oči so se ji smejale. Stala sta poleg obešalnik« s kožuhi. Lilja je vprašala: — Zakaj se smeješ? — Saj se ti smeješ, — je odgovoril Nikita. —Zakaj me pa gledaš? Nikita je zardel, a je stopil bliže, ne da bi sam razumel, kako se je zgodilo, se je nagnil k Lilji in jo je poljubil. Odgovorila mu je takoj v_naglici: — Ti si priden deček! Ne povej ni« komur, da sem ti to rekla, ker je skriv« nost. — Zasukala se je in stekla v obednico. Po čaju je učitelj pričel igre za stave, toda otroci so bili že trudni in siti in so slabo razumeli, kako je treba igrati. Končno je eden, prav majhen deček v pikasti srajci — zadremal, se zvrnil raz stola na tla in zajokaL Mamica je rekla, da je praznik končan. Otroci so šli v vežo, kjer so ležali ob zidu nji« hovi kožuhi in topli škornji. Vsi so se oblekli in v gručah odšli iz hiše. Zunaj je bilo mraz. Nikita je šel spremit deco do jeza. Ko se je vračal sam domov, je gorela visoko na nebu luna v bledem mavričastem krogu. Drevesa ob jezu in na vrtu so bila ves hkanska in bela; zdelo se je, da so zrasla in se iztegnila v mesečini. Na desni se je skrivala v hudi mrzli megli bela puščava. Zraven Nikite je pre« stavljala noge dolga, debeloglava senca. Nikiti se je zdelo, da koraka v sanjah po začaranem kraljestvu. Samo v za« čaranem kraljestvu je tako človeku čudno in srečno pri srcu. Otroška usta Lojzek se uči zemljepisja. Oče ga iz-prašuje. Vse mu gre dobro, Dozna vse reke, vse gore, vsa glavna mesta evrop skih držav, da celo najbolj neznana imena severnih dežel mu gredo danes čudovito gladko z jezika. In ko pove naposled brez oklevanja strmečemu očetu, da je glavno mesto Urugvaja Mon-tevideo, papa kar ne more verjeti, da bi njegov Lojzek vse to v resnici znal. Da-li se nI sinček nemara kar na pamet nagulil? Zato sklene, da mu zada še eno vprašanje: »Glavno mesto države »Papa«?« Lojzek pogleda očeta v oči. Ali se šali? Ali misli resno? »Glavno mesto države Papa?« odvrne nato in oči se mu nagajivo za!e-skečejo. »To bi pa že lahko vedel: »Mama«!« Vera Albrechtova: Na potu. Kam? Najprej na Gorjance, da pozdravim stare znance, pa v Gorico, Korotan, vsem Slovencem dober dan. Kam potem? Na Savol Saj na nebu ni oblaka, v Brežicah že splav me čaka, tam odvežem ga od vrbe — zbogom — zdaj med brate Srbe! Igrackanje z žveplenkami Slike, ki jih napraviš z 12 žveplenkami. Priobčujemo jih le nekoliko za vzgled. Poskušaj najti novih, a pazi, da porabiš dvanajst žveplenk. ne več ne manj. w Unj Mi <&JL Vera Albrechtova: Po Metko. Mucka mijavka, psiček laja, Metka nam nocoj nagaja: noč je že, a še ne spava, kar po kotih podremava . . A nekdo gre že čez klanček, ga poznate vi? Zaspanček temu možu je ime: dolge on ima noge, mehke njemu so roke, a oči kar sam zaveže tistemu, ki spat ne leže. Kako vzdigneš 10 žveplenk z eno samo? Položi na mizo eno žveplenko in na njo devet drugih, kakor vidiš na gornji sliki Kapice morajo biti v sredi. Na teh devet žveplenk položi deseto ana- logno kakor leži spodnja, samo da je nekoliko pomaknjena na levo. Primi sedaj previdno spodnjo žveplenko za oni konec, ki nima kapice, ter počasi vzdigni! — Za ta poskus so posebno pripravne one žveplenke, ki imajo debelo kapico. Nariši z eno ootezo! Zver Sestavi narisane trikotnike in četve-rokotnike tako. da dobiš iz njih sliko znane zveri! (Rešitev v novoletni številki.) Naloga z dominami Imamo šest dominskih dvojčič: 1 1, 2 2, 3 3, 4 4. 5 5 in 6 6. zložene lepo v kvadrat, kakor kaže naša slika. Vprašanje: Kako urediš domine med seboj, da bo vsota pik v vseh štirih kva-dratovih stranicah enaka? X<----- f l 1 I ->x 0 o o o • e • © o © © © © o © © © 0 o 0 P o ooe eoo eoo ooe I I I v X*---------------- (Rešitev v novoletni številki.) Smešnice za deco Osemletna Angelca bi na moč rada odšla z mamo na ples. »Vzemi me seboj, mamica, sladka mamica! Vzemi me seboj, tako bi rada plesala!« ie prosila mamo. ki se je odpravljala na p!es. »Ne smeš. dete. premajhna si še. Sai niti ne znaš plesati!« »O. bolje kakor ti. mama! Sai sem te zadnjič videla na domačem plesu... Vedno je moral biti gospod pri tebi. da nisi padla...« Gašperček je dobil za god poln krožnik kreme. Zapeljivo dišeče vaniljeve kreme. Gašperček je presrečen. Se celo očetu se, ka - li. pocediio sline, ko opazuje lesketajoče se sinčkove oči. Alj pa je le hotel preskusiti Gašperčko-vo dobro srce? Bilo kakor bilo. segel je z roko po žlički . . . Gašperček ni zinil niti besedice. Le oči so se mu zasolzile. še malo. in bilo bi po njem . . . «No. no,» ga jame tolažiti oče. «ali mi res ne privoščiš niti ene žličke kreme?« «0, da ...» odgovori ihte Gašperček. «Pa ti je hudo. kaine?» «Ne.» se skuša nasmehniti sinček «Ne, kar vzemi!» In čez hipec dostavi: «Samo. tatiček, ne smeš se hudovati, da se vseeno pojočem.» Božične nagrade za maie „3utrove ugankane «Da ne bomo pozabili malih!» je dejal stric, ki ima pri «Jutru» uganke in nagrade čez. Lani smo dali knjige, pa jih bomo dali tudi letos! Saj vemo, kako je o Božiču, ko mama potico pripravljajo, pa otroci orehe izmikajo. Bomo pa mi zastavili oreh! Kdor ga reši, kakor je predpisano, naj vpošlje rešitev do Novega leta! Nato bomo žrebali. Kdor dobi prvo nagrado — omedlel bo od veselja in čudovitosti: Vseh 11 mladinskih knjig, ki jih ima Tiskovna zadruga v zalogi, prejme v krasni opremi. — Drugi nagradnik dobi 7 najboljših knjig iz iste zbirke. — Tretjih nagrad po 4 najboljše knjige je četvero, četrtih po dve knjigi 8, in petih po eno lepo knjigo kar 10. Kar 60 prekraainn novih knjig bo torej stric pri «Jutru» poslal ob Novem letu onim mladim ugankarjem, ki se preko božičnih praznikov ne bobo samo basali s potico, marveč tudi urili glavico. — Kar na delo! Pričujočo uganko je treba reševati takole: V malih kvadratih moraš sedanje številke zamenjati tako, da dobiš isto vsoto, ako številke seštevaš v pikčasti ali črtkani smeri! Začeti moraš pri kvadratu s črko C, vsoto pa dobiš. dospeš do črke x. Rešitve je treba vposlati na naslov: Uredništvo «Jutra» (Uganka), Ljubljana, Knafljeva ulica 5. bolj mastna zemlja, ki nas redi in nam daje vse dobrote, ki jih imamo.« »Tako je,« potrdi graščak ter vpras ža dalje: »Kaj je na svetu najhitrejše?« »Moj žrebec, gospod,« odgovori bo« gataš; »kadar mu dam voljo, gre čez hribe in doline, da niti kopit ne raz* likuiem.« Siromak pa odgovori: »Naj povem, eospod, da me moja glava ne vodi tako daleč vstran; me< nim, da ni na svetu nič hitrejšega od misli.c »Prav imaš! Kaj bi človek preveč govoril.« Na-adnje dobi bogataš tretje vpras šarue: »Kaj je na tem svetu naiboljše?« »Nič ni boljšega na tem svetu, milo« stivi gospod, od pravične razsodbe tvoje milosti.« Siromak odgovori: »Po moji prosti pameti, gospod, mi« slim, da ni nič boljšega od Boga, ki nas trp: na svetu z "Semi našimi zločini vre '.« »Pravih.., tako .o,« pravi graščak in se oLrue 1. bogatašu, rekoč: »r * -i se, zahrbtni kmetavzar, če ne, dobiš takih na podolate, da ne boš mo^el hoditi.« Bogataš Iv. šel čisto uničen, a pleme, nitaš ji a prijazno besedo pozval k sebi sirom'ka in ga ie vprašal: »Po Tej mi, človek, kdo te je naučil, da si odgovarjal tako modro? Ne ver« jr i>m, da bi iz tvoje prazne dave pr" jale take pametne besede.« Siromak je bil v precejšnji zadregi. Ni ma bi , da bi odgovoril nnavnosi. ker se je bal, la kaj ne bilo prav. A ker je videl, 'a nič ne pomaga, je povec" I vse. koi je bilo. Teda5 mu je graščak, čudeč . ' 'T>umno.''*i b " : Lčeie, zapovedal, naj riie drugi dan z deklico na grajski dvor, a ona «.'. ,e sme biti iie oblečena, ne gola, i sme priti peš in se ne sme pripeljati, ne po cesti, ne ob cesti. Ko je siromak slišal take pogoje, je začel stokati in klicati Boga na pomoč, da še nikdar tako, in se je vrnil s svojim. Ko je najstarejša hčerka s:iša:a, kaj zali ce vajo od nje, je rekla: »Ne boj se. oče. jaz mu že pokažem, samo poišči mi dve mački.-. Ko je prišla nedelja, se Je dcklica ogrnila v ribjo mrežo, vze a r>oci pazduho obe mački, zajahala kozla in se cH;.:a i a na grajski dvor. >JoTo 'ale *a ko po cesti, ni bila ne iezdce. ne peSec. Zakaj kozel je bil majhen, in deklica je stavila na zemljo sedaj eno. sedaj drugo nogo, a ker kozel ni šel naravnost naprej ampak z enega kraja ceste na drugi kraj. kjer je pač videl travo, ni torej hodila ne po cesti, ne ob cesti. Tako je prišla mimo žive meje. Vzpela se je na vejo nekega drevesa in se ie dvignila čez mejo ne oblečena, ne gola. ker je imela ribjo mrežo na sebi. Dospela je naposled z vikom in krikom na grajski dvor. Ko jo je zasrledala gospoda. je ostrmela, a srrajščak se ni hotel vdati, ampak je velel takoj nahujskati na njo dva velika psa. ki sta bila pripeta na dvorišču. Ko sta le-ta opazila spremstvo siromakove hčere, sta se vrgla nanjo, ali ona je izpustila mačici. psa pa sta jo ubrala za njima, m;d t.;:n ko je deklica stopila na grajsko stopnišče, kakor je bilo ukazano. Videč to premetenost deklice gospod m vedel kod ne kam in le bil pri -moren da jo je sprejel. UKazai ,.e. naj j) ckopljejo in oblečejo kakjr nevesto. Sklenil je, da jo omoži z mladeničem, ki mu je bil dolga leta zvest služabnik. Ko jo je pa zagledal snažno in svatov-ski nališpano. mu je s svojo mičnostjo čedalje bolj ugajala, tako da jo je prosil, naj bo njegova in naj se poroči z njim, ker je še fant za to. Pred poroko pa ji je rekel še tole: »Vzamem te, draga moja. a znaj, da ne smeš nikoli ničesar storiti brez mene« — kar je sprejela, i Nekoč se je moral piemenitaš po de-; lih odpraviti na svoja posestva. V nje-I govi odsotnosti prideta dva seljaka s : tožbo na dvor. Opazivši. da gospoda ni doma. zagledata mlado gospo na. balkonu in ji začneta tožiti drug druga, kar je ona molče poslušala. Prvi pravi: »Odpravil sem se na cesto, pa se mi je spotoma strlo kolo. Nisem mogel po treh kolesih naprej in sem prosil tegale svojega soseda, da mi posodi kolo. Kar je res. je res. včeraj mi je posodil kolo. ki sem ga prosil zanj z namero, da se odpeljem po svojih poslih. ali kaj, gospa! To noč mi je kobila povrgla žrebe...« Seljak s kolesom ga prekine, rekoč, naj gospa nič ne verjame, zakaj žrebička je povrglo njegovo kolo. Gospa posluša in molči. Kmeta čakata in čakata, a ko vidita, da jima gospa noče razsoditi, vprašata: »Kam je šel gospod?« »Šel je gledat vrečo koruzne moke, ki jo imamo v oddaljenem mlinu. Vsako noč prihajajo žabe in žro moko.< Seljaka sta se spogledala, zamislila se globoko in še dolgo stala pod balkonom; nazadnje sta se molče obrnila in odšla. Prišedši do grajske ograje sta jela vpraševati drug drugega. »Kakšne čudne besede je govorila gospa! In ali res jedo žabe moko? Karkoli je mislila gospa, karkoli je govorila, obrniva se takoj vprašat, kaj pomenijo njene besede. Ko sta stopila pod balkon, sta jela vpraševati: »Povej nama. gospa milostiva. kaj prav za prav pomenijo tvoje besede? Ali je mogoče, da bi žabe žrle moko?« »Ne vem. ali žabe žro moko, vem pa, da kolo ne more roditi žrebeta.« Tedaj šele so se seljakoma odprle oči: razumela sta premetenost gospejino. občudovala sta njeno bistroumnost in sta se čisto pomirila. Graščak, prišedši domov, je takoj vprašal, ali je bil v njegovi odsotnosti kdo v gradu, in kaj se je še drugega pripetilo. Gospa mu je povedala vso resnico, na kar je dejal: »Ker si prekršila obljubo ter ukrepala brez mene. ne moreva več skupaj živeti. Vzemi s seboj, kar ti je najdražjega v moji hiši. in vrni se k svojemu očetu.< Gospa mu odgovori: »Tvoje moške besede so mi svete, zato ker mož ie mož. Krive se pa ne čutim. Zakaj seljakoma sem razsodila samo s tem. da sem jima povedala, kje • je gospodar. Ce se tj pa vidi potrebno. da me preženeš od sebe. se uklonim brez ugovora in se ti zahvaljujem iz dna duše za dobroto, da si smem izbrati,. kar mi je dragega v tvoji hiši. in vzeti s seboj. A še nekaj te prosim: ker me podiš od sebe. daj, da se še enkrat poveseltm v hiši svojega gospoda in moža. Priredi gostijo in povabi naše prijatelje in znance, da bomo še zadnjikrat veseli skupaj.« Grašča'k se je vda! ter zapovedal. naj prirede veliko pojedino, na katero je povabil prijatelje z njihovimi najboljšimi znanci. Sedeli so skupai, se veselili in gostili, kolikor iim je duša poželela. gospa pa je pridno nalivala gospodove kupice, dokler ni bii dodobra napit. Tedaj si je gospa naložila moži-čka na hrbet in ga je odnesla v hišo svojega očeta, kjer ga je položila na peč ter pazila nanj. da bi nemoteno spal, dokler se ne iztrezni. Ko se je drugi dan zbudil v taki nenavadni okolici, je vprašal, kje je. Gospa odgovori, da doma pri očetu., češ. preden si me nagnal iz svoje hiše. si mi dovolil, da si vzamem najdražje s seboi in to sem storila: nič mi ni bilo tam tako drago kakor mož. Menim, da ne bo hud. ker sem ga vzela. Ko ie mož slišal tako pametne besede. se je zamislil, potem pa .ie dejal: »Pojdiva. ženka. domov in bova živela kakor v raju; sedaj razumem, kakšen zaklad je moja ženica!...« In ko sem jaz tam ostal čisto sam. sem tekel k vam. da izveste tudi vi. kaj se godilo je svoje dni... Nova poročna obleka Včasi je poročna obleka zahtevala vse mogoče razkošje in velike stroške, ki so se pač izdali enkrat samkrat v življenju. Danes je damski svet tudi v tem pogledu izpre menil svoje stališče. Kakorkoli se zdi profa-no, je vendar reš, da nevesta želi poročno obleko ohraniti tudi za poznejšo uporabo, bodisi za popoldan ali zvečer, kakršen je pač stil zadevnega modela. Seveda obleka ue more obdržati svoje bele barve, marveč jo je treba dati primerno prebarvati. Vsaka nevesta si mora torej že pred nabavo bili na jasnem, v kake svrhe bo obleko pozneje uporabila: ali za obiske ali za večerne prilike, da bo obleka primerno stilizirana. Za uovo poročno obleko so primerne vsakovrstne svile. Cesto je videti prosojni georgette ali lep bel gaze, kakor tudi kine-ški in maroški krep, nadalje svitlikajoči se krep-satin, končno beli taft, ki je zelo primeren za mlade gracilne neveste. Bele čipke, ki učinkujejo odlično, se naravno ne smejo pozabiti. Kroj moderne poročne toalete je različen: nove stilizirane kreacije so prav česte in priljubljene; a tudi modni bluzasti modeli se radi nosijo (te fasone se cesto naslanjajo na oblike onih oblek, ki jim Nemec pravi >Linienkleid9r«), Velikega pomena je poročni pajčolan. Glavni pogoj je vsekakor, da se k čipkastim oblekam nosi samo tančica, k oblekam brez čipk pa s čipkami garnirani pajčolan, da istovrstni materijal obleke in pajčolana ne vzbudi vtisa preobloženosti. Drugače je pri stiliziranih oblekah. Tu je na mestu, ako se rob obleke sklada z borom pajčolana glede vipk, tembolj, ker se za to svrho uporabijo pristne čipke, ki jih marsikatera hiša premore v dedni lasti. Pajčolani nimajo več hiperdimenzijonalnih oblik. Dolge vlečke, Jd so včasi bile običajne, so izginile. Moda •stremi za tem, da tudi pajčolan povdarja juladostnost, ki nasprotuje vsaki preobilno-'sti in pompu. Zato tudi dolge poročne paj-čolane polagoma nadomeščajo pajčolani v obliki kepa, ki so zelo prikupni in poceni. Zadnje čase se pajčolani ne izgotavljajo samo iz čipk in tančice, marveč često tudi iz gaze, tanke kakor meglica, a redkeje iz georgetta, ker je nekoliko pregost in premalo prozoren. Čeveljki za nevesto so enostavni, navad-uo brez zaponke in tudi drugače negarni-rani, praviloma iz svile ali pa tudi iz div- IVILLIAMS LUKSUZNA KREMA ZA BRITJE v originalnih pušicah s pričvrSčenitn neizgubljivim zatvorom, traja ca 4 mesece ako se vsaki dan brljete Zahtevajte tudi novo ameiikansko vodo za britje Wiltiams „Acqua Velva" Tvornlčarjl Th- J. B. Wi!Iiams Corapany atastonbury Conn., U. S. A. Generalni reprezentanti za Avstrijo in nasledslvene države M. E. MAYER, Wien 1. Samoprodaja za jugoslavilo: Depot ibiNKl H .nlUMANN Zagrrb. BošKUvideva ul 42 Jobiva Sc povsod ■«.'» Dob'va s- povsod jega usnja ali antikiziranega materijala, morda iz moire-ja. Naša slika predočuje najnovejše modele, ki jih odlikuje največja enostavnost. Prva skica predočuje tipično novomodno obleko iz bele svile (krep-satin) z majhnim izrezom, dolgimi ozkimi rokavi (poroč. obleka) ne sme nikoli biti kratkorokavna ali brez rokavov!), z nekoliko bluzastim gornjim delom in lepo stransko nabranostjo partije krila, ki jo drži kombinacija mirt. Pajčolan je v obliki kepa izgotovljen iz čipk ter pričvrščen z venčkom mirt. Srednja skica predstavlja stilizirano obleko, ki je vedno najučinkovitejša in najpri-kladnejša ter tudi po poroki dobro služi za večerne prilike, čim jo daš prebarvati z moderno paslelno barvo. Desni model je končno prikladen za vi soke in ne preveč vitke postave, ker radi globokega, s čipkami podloženega in s ša-lastim ovratnikom obrobljenega izreza ua-pravi postavo vitkejšo. širok, spredaj v pentlje zavezan pas ter nabrana partija kri la omogočata novo originalno noto. K tej obleki, ki se lahko izgotovi iz krep-satina, kineškega ali maroškega krepa, je najpri-kladnejši pajčolan iz gaze, ki se na glavi opremi ua moderen način turbana. Kakor paičolanu se tudi še poročnemu šopku posveča velika pozornost, ker se oba shranita za spomin, dočim se poročna obleka v današnji materialistični, obubožani in pi-jeteti nenaklonjeni epohi mora žrtvovati za praktične svrhe. Robčki na hrbtu so pri novih oblekah in plaščih zelo priljubljeni ter omogočajo ludi na hrbtu doseči ono bluzasto obliko, ki jo zahteva moda. Ti robčki izvirajo iz zadnjega izreza ob vratu v obliki žarkov ali vzporedno, ter na ta na čin ustvarjajo svojevrstne partije. Uporablja se to delo ne glede na to, ali gre za vsakdanjo obleko ali promenadna oblačila Celo večerni ogrtači že kažejo leimiko ten robčkov. Naša skica predočuje tri tipe: levo enostavna temna obleka iz blaga s svetlim ovratnikom in ravnimi robčki; v sredini promenadni plašč iz zimskega blaga v bluzasti obliki s številnimi všiiki pod krznenim ovratnikom; desno plašč iz moirdja za popoldan in večer, s širokim krznenim ovratnikom. izpod' katerega izvirajo kratki robčki, ki imitirajo raglanasto fasono, ker teko tudi preko ramena ter omogočajo širok nastavek rokava. Toaletna doza ld se drugače nosi v ročni torbici je zadnje čase dobila prav posebno montažo. Na eui strani obtežena s kovinasto svileno kvasto, na drugi pa opremljena z malim prstanom, ki je fiksiran na verižici, ta verižica je zopet v zvezi z majhno kovinasto ploščico, ki se da vzdržati med prstoma iu učinkuje zelo originalno. Često je verižica, na kateri visi toaletna doza, pričvrščena na prstanu, ki se natakne ua prstanec. Gotovo bo ta toaletna doza v kratkem zelo popularna. .......................................................................... illllllllllllllllllllllillllllM Dvobarvne obleke NC trških hišah in z žlicami rožljaie nestrpno čakajo pri pogrnjenih in nepogrnienih mizah na kosiio! Nihče! Ej! Pač! Ena priča je ostala in ie bila tu! In je videla in gledala, kako je v četrtem razredu ob tre« klopi učitelj razprostrl roke in na težko sopeče grudi privil nebogljenega šolarčka. Bil ie Križan, razpet na lesu kriza, ki je visel nad katedrom. • Po cesti z Gore in s Smetovšč, od Sv. Florijana po klancu in po snegu od pokopališčne strani so romale nepregledne verige leščerb in plamenic. Pri fari je zvonilo z vsemi štirimi v božičnem pritrkavanju. Iz zvonika pri Materi Božji Žalostni je pomagalo petero bronastih bratov. In Hribski. najmanjši, med smrekami nad trgom, v led in iv-je oblečenimi, ni hotel biti zadnji med prvimi. Sveta noč! Sveta noč! Štiri dolge, štiri svetle reke so prešerno čebljale, vrvele k polnočnici na faro. Pred portalom cerkve se je narod ustavljal. Ugašale so plamenice in luči druga za drugo. In so preko praga v božji hram vstopala verna srca. vese-lejša in svetlejša od zvezd na nebu, jl hrepenečem pričakovanju, da začujejo iz ust svečenikovih besedo, kako se je v bornem hlevu sredi betlehemskih poljan rodi! svetu Odrešenik. Pod šolo sta stala nadučitelj in Vrbičev šolar roko v roki. »Mali! Nikoli ne pozabi! Rad te imam! Tudi oni nesrečni dan. ko ie moje srce jokalo nad teboj, si bil vkljub vsemu vendarle moj najljubši! Hvala ti. mali moj, ker me nisi varal!« je uče-nik govoril učencu- Vrbičev je snel klobuk in poljubil nadučiteljevo desnico. »Gospod nadučitelj, ne smejte sel Ampak bi rad umrl za vas!« Učitelj je iskal besedi, ali so bile zakopane v grlu. šele čez čas si je pq-mogei: »Pohitiva! Nocoj greš z menoj, na kor'-« Ko je Vrbičev Janezek zapuščal ljudsko šolo in je nameraval postati študent. jc zadnjo vajo za gimnazijski izpit pri gospodu nadučitel.iu zamudil. Popoldne je prišel v učilnico in jc sedel v tretjo klop. Čakal ie. Čakal. Nikogar ni bilo. Samo na črni šolski deski je bilo napisano z nadučiteljevo roko: »Pojdi, moj sinko, na pot — na življenja pot: čuvaj, moj sinko se zmot — življenja zmot!« Prebral je, povezal svoie stvari in odhajaje tiho- zaprl duri za seboj. Z onemoglimi koleni se je naslonil na podboie vrat. Na beli postelji je ležal v belih blazinah sredi krizantem in negotov^ -*več v črnem odeiu mrtev mož. »Ali si ti? Ali si. ali nisi?« O0LEME astnega izdelka Vam nud fCENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova3 nosti ln zoper glas svoje vesti le dalje vpije, da poklic ali druge vsakdanjosti ne dovoljujeta tega športa. Ml ti ga od teh obsojencev ne damo kvariti in mu ostanemo zvest!, ker drugače ne moremo. Mesto, da sedim za mizo pred pivom ali kavo, tisočkrat raje se ustavim vrh Rja. »Sem, moj mali, najdražji! Jaz sem! j Bog s teboj! Nikoli več! Nikoli!« »Zakaj si odšel? Kam si se namenil? ; Kdaj se vrneš?« 1 »Moral sem! Sleherna stepa ima I svoj konec. Na cesto sem dospel, na j široko in večno, kjer umirajo steze. i Grem tja. kamor prideš tudi ti! Čakam j te! Kdaj prideš za menoi?« Vrbičev študent se ie odhibal do blagoslovljene vode med lučkami, pomo-| čil vejico, pokropi-1. Na kolena se je ! spustil in zamolil »Oče naš...« • i Niso te moje maškare za božični ! praznik. Morda še za božično noč ne! Pripravneiše bi bile za pust ali za Vse svete in za Vernih duš dan. Ampak: kdo mi kaj more za to? Ko bodo zvonovi vabili k polnočnici. vem. da bom zopet stal ž njim pred šolo na trgu in me bo povabil s seboj v cerkev na kor... vine ali Goiice. ali jo mahnem čez Mrzl: studenec na Lipanco, trije. Štirje tovariši skupaj, in nemo gledamo z \Thov na druge vrhove in bi najraje kot efebi stegni roke k solncu. Vrisk, s katerim pozdravljamo vso to lepoto. Je kakor molitev in daritev i3i moderno pojmovanje načina, kako se prah vrača pr2hu ln si eno s prirodo in ona s teboj MAC. Nova knjiga Hermanna Wendla Aus der Welt der Siid§Iawen. I. H. W. Dieti Nachlolger, Berlin 1926. Obsežnemu spisu »Kampf der Siidslavveu wii Freiheit und Einheit< m je »Jugoslavi-cr.< Hermanna Wendla pomnožila za novo knjigo, ki je izšla te dni — prvo iz.ni-> i WendIovih jucroslov. knjig _ v izdaji ber li.nskega založnika: »Aus der Welt der Su 1-?lawen<. Zbirka Wendlovib političnih, dovinskib in socialisitično-kritičnih člankov in razpravic o Jugoslovanih. ki so izšle za-I-nji dve leti v rasnih nemških listih. Vato feljtoni p potovanja po Jugoslaviji in slednjič prevodi iz jugoslovenske lirike. bol'* prepesnitve, ali kot pravi Neme*-: Nacbdich-tungen. Motto tej knjigi je vzet iz Masarj-ka: ><**> hočeš biti drugim narodom pravičen, sji•*■ znaj njihove probleme!« Ta motto je nri \Yendlu program in opravičilo. >Tudi v Nemčiji vlada često uprav encikloiiedijsko neznanje o Jugoslovenih . . pravi v predgovoru. 7.bog tega je povezal svoje aktualne člrnke v knjirro. Informirati Nemce, natočiti jim čistega vi na — ie Wendlov prog-ram. Zdi se. dn je Wendel v tem neumoren, četudi tuintam premalo kritičen. Ali vsaka njegova knjiga nurii dokaz, da nas neprestano proučuje in opazuje. S simpatijam i . Včasi celo s preveliko ljubeznijo. \'jev kritičen, prav nič dogmatičen markšize-n ga varuje, da ne zaide preveč na stranpota: v propagando. V političnem delu te knjicje je označil najorei jedro jusroslovenskrca državne'.'-'* problema, ki se dii izraziti s formulo -»narodno in državno edinstvo« — na vid'T. preprosto, na znotraj komplicirano. Kaj o gibalo jugoslov. nacionalizma? Treba je r*i-maerati Nemcu, ki ne pozna nnSih razmer, z analogijami. Da s>e politični boj v .Tucoi'-,-viji tem krepke-ie ilu«trira. riSe W'endel i skupščinskih volitvah 1. 1923. in o pogrne-/, nih strankah. Pregled našega političnem razvoia, podan z jpsno zarisanimi potezami, plastično. wendlovski elegantno. Pledi vr»*a kraj5ih informativnih člankov: o ju.TOslnv. tisku, o Macedoniji, o črnogorskem vprašanju, o dalmatinskem agrarju. o iz.v! Sevanju jnioslov. muslimanov, o srbskem natn-iarhatu v Jugoslaviji. Vrsta problemov, ki so tudi za Nemca zanimivi. Segajo pa h k.v reninam nn?e državnosti. Zgodovinski del otvarja razpravi« o kmetskem gibanju na Hrvatskem in v Slavoniji 1. 1R4S—Pisano povodom zn.an" Stadije Rusa Jelačiča o 'em vprašanju. Sle-M članek o Kumanovem. nato pn vrsta napravic, ki so v zvezi z 1. 1914. O »arajevsk-m atentatu, o nvstrifski in srbijaneki politiki. O Pasičn. Buriann. Montgela=u. V nadalinem delu so \Vendlova kritična premotrivanja naših problemov: oglaša se \Vendel socialist in piše o -■!"— slovenskem vprašanju s stališča marksizma, o Lassalovem potovanju na vzbivi. o z<"v.) simpatija je O i uro Jakšič, tipičen Srb 17.7.3 SO 'et. poet in slikar, ki or>eva * heinevsko pikro sentimentalnosti© srbske krčmari<-e in natakarice. Izmed novejših so primeri iz poe7.ij Santiča. Veljka Petroviča, Danka Angjeli-noviča in Gustava Krkleca. Knjiga >Aus der Welt der Sfld«lawen< ><* izšla na 282 straneh v lepo opremljeni iz-d&fl. i lopi si RADOVLJICA. Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Radovljici obdari ob priliki božičnice revne otroke in tudi nekaj onemoglih, revnih žensk Ker ie nekdo ra* trosi1 mnenje, da ta obdarovanja izvirajo ix hočevarčtne ustanove. Je treba pojasniti, da ta ustanova nima s Kolom nobene zveze ta sploh ne vemo, ali ie je še kaj. al Je kam Izginila Podružnica Kola vrši obdarovanja s pomočio čistih dobičkov svojih prired tev, s članarino in prostovoljnimi prispevki članstva v denarju ta blagu. Tudi ples, ki se vrši dne 26 t m v Sokoiskem domu. ima namen pripomoči k prispevkom za pomoč revežem Pomagajte vs po svojih močeh! Naj se ne masti ti brada ako veš. da sosed ,tiada ZAGORJF OB SAVI Gospod dr. Tomaž Zamik praznuje letos 25letnico bivanja v Zagorju. Z dr Zamikom ie dobilo Zagorje prvega pravega zdravnika in vrlega Jugo-slovena. Vkljuh vsem takratnim spletkam od strani Nemcev je stal kakor steber hi njegova zasluga ie. da le prešla občina v tistih časih v slovenske roke Sokolu je načeloval dolgo let ko> starosta in |e trfl pri zgradbi Sokolskega d«ma eden prvih ki se niso bali težavnega dela in ogromnih stroškov. Narodno bralno društvo je vzdrževal skoro sam in se je pod njegovim predsedstvom nailepše razvijalo Pod njegovim spretnim vodstvom se je Posojilnica krasno razvila in uživa pri ljudstvu največje zaupanje ln ne samo kot narodni delavec. tudi kri zdravnik ie daleč naokrog znan Veščaki pripovedujejo, da je dr Zarnik eden izmed najboljših kirurgov Za-gorjani smo ponosni. da ga imamo še zdra vega in čilega v svoji sredini ta mu kil četno k njegovi obletnici kakor tudi godu ki ga obhaja Le dni Na mnoga leta! DOL PRI HRASTNIKU V nedeljo, dne 26 t m. ob 3 popoldne bo javen shod SDS pri g Ivanu Drakslerju (Čerdečan) gostilničarju v Dolu. Na shodu govori g dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD in kand dat v Oblastno skupščino Vabljeni so vsi pri staši SDS kakor tudi pristaši drugih strank LAŠKO. V nedeljo, dne 26 t m. ob 9 dopoldne bo javen shod SDS v Pivnici v Laškem Na shodu govori g dr Bohinjec, ravnatelj OUZD in kandidat za Oblastne skupšč no Pričakuje se obilna udeležba ter so vabljeni pristaš! vseh strank, osobito prijatelji SDS. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Pretekle nedeljo sta se vršila v naš- občrni dva sho da Popoldne v Hudi jami pri g Drakslerju Ln popoldne v Breznem pri g. Kozole Na shodih je govoril g dr Bohinjec, ravnatelj OUZD in kandidat v Oblastno skupščino sre za Laško Oba shoda sta b la lepo obiska na od vnlilcev, ki so po stvarnem govoru g. dr. Bohinjca soglasno kritizirali pogubo nosno politiko S'ov ljudske stranke Starejši ugledn: pristaš SLS so javno na shodu obsojali vodstvo SLS, ki je postavilo kaplana iz Trbovelj za prvega kandidata ter izjavili, da kaplan ne bo deležen njihovih kroglic. Tako le prav! G. kaplan naj se briga za cerkev in našo duševno vzgojo. Oblastno skupščino pa na) pusti drugim, že po poklicu sposohnejš m našim kandidatom SEVNICA Prostovoljno gasJflo društvo v Sevnici ob Savj priredi dne 2 februarja veselico v prostorih tov Rudolfa Chnper ška. Vsa bližnja diuštva se naprošajo, da slične prireditve za ta dan opui-e 161f" MALA NEDELJ4 Na Silvestrovo dne 31 decembra bo v Društvenem domu »Silvestrov večer« « pestrim sporedom, godbe in plesom Začetek točno ob 7. zvečer. K obilni udeležb; vabljeni vsi od blizu in daleč." LJUTOMER. Sokolsko društvo priredi svojim članom ta vsemu ljutomerskemu občinstvu dne 31. t m. prijeten Silvestrov večer. Na sporedu so godbene točke, šaljivi nastop:, kupleti. resna ta smešna telovadba. igra »Bratranec« ter polnočna alegorija. Sokol pričakuje, da odpadejo letos vsi privatni SUvestrovj večeri ta da se sestane Sokolu naklonjeno občtastvo ta večer v Sokoiskem domu, kjer ga čaka pred novim letom prijetna, neprisiljena zabava, po prihodu novega leta pa ples. Preklic Podpisani preklicujem vse žaljive besede, kttere sem se izmisli! ter jih raznašal v jav» nost o gospe] Anici Pavlinič v Zagorju ob Sflvi, ter se ji najtopleje zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Zagorge ob Savi. dne 15 XII. 1926. J02EF AUGUSTIN. Zagorje ob Savi. _1588 jfioc osebnega vplivanja Suaestl e tvonotizem - osetini magnetizem. Pou< potom dopisovanja Številna oriznama pisme Delo obsega 10 pisem, Katera vsebuieio najmo deriejše metode za vzgojo n jačenie volu »uges'ivno in hipnotično tehniko, zdravljenj« potom sugestii teiepatijo id Uspeh zaiamčen Prvo nismo na ogled' „Vesa n znanost Celle Raz>aso»a ulica e ■aanaaaaassBBaaaa KOVACIC Maribor* Koroška c. 10 nasprot Cti.ove tis>arne Teiefon 43-S priporoma svojo veliko zalogo raznovrstnega steklenega in i.oicelanastepa b aga L' pa "b ra >r mernta hož č ■ribot se dob' oaiboliš> n naicene'e nr Em. Fischer. iagrei S 'dniek. nI. S lurišilev. 6 'ustrovam katalo' ir lopis oioič zastoni larararar^T' i. StjeouSii* Sisak I H a JI. H UU UJET rw m-l (.osli no „V s Dum" Meljska cesta št. SH z Nov m letom od g. Vudler Potrudil se bom moje cenj. goste vsestransko kar najpriiazneje p strečii v vsakem oziru. Dobra kuhinja, >očil bom pristnega haložana. I zMjo Za obilen obisk se priporoča Joška Btranič, M? ? bor. PRISTOV & BRICEU Telet. št. 908 UU&L3ANA Ustanov. 1903 Aleksandrova cesta 1 — Seler burgova ul ca 5 Prvi in najstarejši špecijalni artistični atelje za črko-slikar-stvo na steklo, kovine, les, zid, platno i. t. d. Izvršitev točna, okusna in precizna v najmoderne šem žargonu. — Specijaliteta v izvrševanju steklenih napisnih firm. — Slikanje grbov po predpisih. 12599 i Mlinske Stroje, naiiazncnejše transmis]e, pugon-ska jeimena, ter razne v mlinsko stroko spadajoče predmete, eleKtromotorje. 2 tovorna triionska auto-mobila „Fiat° proda ms Valjani mlin 192/ Veseie božtžne orazn»ke in srečno Novo ie o SU"™^ ateijem Koab ua Olup-ova trgovina n gostilna ,.Pod Trančo", LJubMana, Stari trg i»2 utofiarao prtporote U tvoje mane gostTne najbolfge ita)er-ako ln do onjsho rtno katero aa loti u praznike la pozneta 6ei alleo Din oene)e Ustanovljeno 1852. Ustanovljeno 1852. miMISlIll TEODOR KORN, LJUBLJANA PoljansKa cesta it. U (preje Henrik Kom) 128^'^ Krovec, stavbn>, galanterijski in okrasni klepar — instalacija vodovodov — Naprava strelovodov — Kopališke in klosetnt naptave — Izdelovanj posod iz pločevine za firnež, narvo ak in trvd vsake vehkosti kakor iu i« posod 'Jliallj) za konzervi f 4 Z 3 al a M I Ustanovljeno 1873. Odlikovano na 10 izložbah. HERZISIN tvornica salame, mesnega iD so^omesnega blaga. Banatski Kariovac. 12971 Proizvajal Izvrstno zimsko salamo, salamo od šunke, fine šunke, rolate, karTŽ, mtsnato delikatesno slanino, popoprano slanino, zajamčeno svinjsko mast M P P 2 P i TIČAR, , Ljubljana. Šelenburgova ul št 1 in Sv. Petra c. št. 26 trgovina \ popriem in pisarniškimi sotreiimi priporoča za Novo letO cenj. podjetjem in uradom vse pisarniške In tehniške potrebščine vse vrste trgovskih, kopirnih in prepisih kn ig, amerl-kanske journale, kuverte, registratorie. vložne mape, luknjače, črnilo tu - in inozemsko, indigo in kaibon papir, polnilna peresa i. t. d. Za tehniCne pisarne: negativni, pozitivni, pavzni in skicni papir. Pavzno platno in precizna risalna orodja. Postrežba točna. ,»36. Cene nizke. Pazite na zgornio zaščitno znamko pravega Traplstovskega sira. ki se proizvaia že SO «e! >amo v irapistovskem samostanu ..Mariia Zvezda", Bania Luiia. Bosna. 1Jr: Kupovaniu trap:Stovskega sira zahte- vaite vedno samo Trspistovski sir.,Mari a £vezda" v Bosni. •<> < 'premi ei »(»iiorn »ašči'nim ?it'oni blitve, škarje, nože. obllče za kurja očess. 'aso-slnžn ce in nadomt stilne dele izvirno solmgen sko blago kupite najugodneje pri JEK 0'. liubi'?ns< Mar rq Radi ola>an a nvenitm- in biianct proiaiaai Di ze>o znižaniH cenaft i siiiE deske in te /a mcarstvo m -.lavbe. FRAN ŠUŠTAR, lesna indust. in IrgOvina i.iu Jijana Oolemska o. i2. Cvetličarna PAVEL ŠIMENC Ljubljana, iv Petra cesta st. 33 iriporoca se v nanravu svežili m suhih vencev, ookov, na 'isnih trakov. dcRoraci: o ?elo ei 'li '-PH ll — \ f ^ -v f - str ROKAVIC v največji izbiri vCeKupri tvrdki .PUTAN 2 sedežni, v dobrem stanju, z električno razsvetljavo In m r-. pogonom, se ugodno proda od trančo 1. Kupim takoj dolge od & m naprej Cenjene ponudbe je poslati na »Podružn co Jutra" v Celju pod „Dobra cena" ,3 a ssa^ass«,| s^ssmm^ 9H Teden dni se bo Ljubljana divila svetovni umetnid-plesalki MISTINGUETT ki bo nastopala v filmu Bonjour Pariš, katerega predvaja kino Ideal. Ta krasotica pa se ima zahvaliti za svojo lepoto edino produktom od Neige des Cevennes Ona izjavlja Odkrila sem novo sredstvo katero daje koži blag sijaj baržuna. To je krema od Neige des Cevennes sredstvo za obdržavanje lepote kože. Pripomnjamo, da se ti produkti dobijo tudi v Ljubljani in sicer: drog. Adri a, drog. Sanitas, parf Strmoli ter v vseh boljših trgovinah. Poizkušajte te izredne špecijalitete. 02221219 Mali oglasi, ki slutijo * posredovalne in socialna • namene občinstva, vsaka beseda 50 par. N•) m• n|it znesek Din 5'—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgorskags značaja vsaka beseda Din 1 . NajmanJIl saestk Dia !»•-% Preskrbite si za Novo leto „DOKO" čevlje Ker ni potrebno, da bi kupovali manj vredne tovarniške čevlje. Cene najnižje. Izbira velika. ipi jsr Prešernova ui. 9 dvorišče. nxo Ovokolesa popravlja najbolje. najhitreje in najr«neje Florjančil H one k* ulica S 215/1 Pozor čevljarji! \iorcj- del* vseb vr*t tri Ijev dobite dobro m solid no izvrieo* po najnižjih renab pri 1 Marcblotli, tr ffoviua e o*njeio. Liubljs n*. 8» Petra KI 184 Gaioše popravlja p a r □ & vulkanizacija P Skalar. Ljubljana. Rim.n« cesta 11. 87« T. RABIČ L|ubljana ^oksknJ Snežne čevlje •prejem« v popravilo tvrd-ka li Trebar, Ljubljana. 8t Petra cesta «. 89158 Modna krojačica Marija KrmelJ Ljubljana, Wolfova ulica 1 se priporoča za izdelovanje kostumov, plaiiev, prome-aadnih in večernih toalet. Cao s zmerne! 86164 dobe • Natakarico ki zna tadi bivati sprejmem za manjšo gostilno na Gorenjskem. 8taro«t do 25 let. Naslov v oglaanem oddelka •Jutra* 39240 Skladiščnika, potni-ka. več pomočnikov s a m o telezninske f t roke sprejme Fr. Stupira, Ljubljana. Kot gospodinjo ▼ boljšo hifco, ki razume kuno in vzgojo otrok — sprejmem stsrejSo, poSteno in inteligentno damo Prednost imajo vdove, zmožne slovenščine in nemfc"in* — Ponudbe e sliko pod lifro •Samostojna gospodinja« na oglasni oddelek cjutra* £9150 Samost. gospodinja kavcije zmoina gospodična ali mlajša gosna dobi stalno službo pri dobro sitnfra-nem, samostojnem gospodu na deželi — Ponudbe pod •Gospodinja ?5» na og'a>ni oddelek «Jutra». 87185 Siužinčad kuharice. sobarice, natakarice, hl?rie Itd dobe najlažje ilužbo v Beogradu ako se zjjlase v blrou Rktv nomija, Beograd, Vagina 11 88416 Potnika sa »vrdko x gumijastimi is. delki, ki b! HI iiveiban t tej stroki in vajen lepega občevanja s strankami — sprejmem Dobil bi provizijo od prodaje in majhno plačo. Ecflektiram le na resne ponudbe do 1. jan. 1927, katere je naslovit! na oglasni oddelek »Jutra* pod •8t. 99«9> ssiao Kuharico 25 let staro, ki hi bila tudi ta gospodinjo, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 89Š-J7 Gospodično inteligentno, event trgovsko naobraleno, povsem za-neslzivo. energično, starejšo. ne pod 35 let, katera bi imela veselje privaditi se tudi event. postrežbi strank, zmoina enostavnega knjigovodstva in strojepisja, i lepo pisavo — eventuelno ipecerjska prodajalka t gornjimi zmožnostmi, se sprejme v boljio treovino v Ljubljani takoj a3i do marca Ponudbe samo prvovrstnih znaiajnlh rospodi-čen z obSirno navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače in s sliko katera se vrne, na oglasni od. delk .Jutra, pod značko •Zanesljiva 348» 39?48 Barvanje u izdelovanje modelov, ve-tčega in samostojnega sprejme Osječka ljevaonica ie-IJeza i tvornica utrojeva, d d., Oaijek. S9378 Bodočnost /a takojšuji nastop sprejmem mlaiSepa zastopnika, ■ lobro vpeljanega v stroki miueralnih olj. bencina ia petroleja. za mesto Ljubljana in okolico. Ponudbe je poslati pod šifro »Bodočnost« na poitnl predal 102. Ondnlacija. vodna, ondulacija, striženje. barvanje las, nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu *KELSlN» Kopitarjeva ulica L Slike /a legitimacije izdeluje najhitreje fotoffraf Hugoo Hlhier v Ljubljani. Vaivazorjev trg ?66 Šivilja sprejme učenko. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra* 3714» Učenca poltenega — zdravega ta močnega sprejmem v trgo-vino mešanega blaga Stanovanje In ~hrsna v hiži Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »fitnjer-sko mesto. 87067 Elektromonterje za instalacije in prosto r&a-svetljavo sprejme takoj tvrdka Jugoslor. el. d. d. Brown Bovori, Ljubljana -Resljeva cesta 4 Lastni izdelkll Nizke mrl Smučarske obleke kompletne po 780 dinarjev. telovadne oblačilne potrebščine in modni salon u gospode iirtporote e 00-Jinstvu in drultvom tvrdka Brata Capuder prej Pero Capuder Ljubljana. Vegova ulica 2. 248 Opekarske stroje Izdeluje, muatlra in popravlja Norton. LJubljana VII. Jernejeva 5. S912* Tiskarske stroje aontira ln popravlja Norton. LjnMI&na VII, Jerne-Jrra 5. 29127 Trajno kodranje barvanje las, moderno friziranie izvršuje K. Dlnter frizer za dame in gospode, pri cerkvi Sv. Petra. Brivski salon Driporo^a Ivan H o f i n a, LJubljana, Stari trg »t 58. Specijelno itrilenje «Bubl». 89277 ..oix-»ar te najflnejt« nifflo za parkete, Miolej ls hllno opravo. Naro*fta sprejema Iran Valentin«?, Ljublja-IV Emovka oeeta it. 10. 90867 za iinkuskopri >oroca Mlekarna Gros Veprovac (Backfi). F>N!a NOVJSIVnC. Poštenega dečka intellcectnega sprejmem za pomožnega slugo (Laufbur-srhe). Pismene ponudbe z zahtevkom plače ln dosedanjih zaposlitev na ogi. oddelek . 39221 Nemško stenotplsko event. z znanjem srbščine sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z označbo p'aČe je poslati firmi Roke, Beograd, Katičeva 7. Prodajalko * simpatičnim nastopom — zmožno slpv. in nemškega jezika, strojepisja ln dobro raPunartco sprejmem takoj. Ponndbe pod «Engros Celje» na oglasni oddelek . 5921« Gen. zastopnika agiinegii, z nekaj kapitala, iščem za razpečavo novih gumijastih konfekcij in higienskih predmetov. — Ponudbe pod značko «Velik dobiček* na Aloma Compa-ny, Ljubljana. S9o81 V trgovino ■t Oiethn blagom na deželi sprejmem učenca 14—15 let starega, ? primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine in je poStenih kmetskih •■tar-šev. Prednost imajo sinovi železničarjev. Ponudbe pod značko cTrgovski učenec 220» na ogl&Mi: od'lc'ek « Jutra* 39158 Praktikantinjo s primerno šolsko izobrazbo. poStenih staršev, sprejmem s 1. januarjem 1927 v drogerijo Hrsna it stanovanje v hiši. Prednost imajo one, ki so ie dovršile trgovsko iolo ProSnje s sliko naj se po&ljejo oa oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro «Praktik».n(inja STlOv 29271 sošteno go?pod'čno ki je zmotna nekoliko v trgovini s pohištvom, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 893t« Pisarniškega uslužbenca zmotnega slovenSC-ine, nemščine in strojepisja sprejmem. Ponudbe pO'i značko (Resna in zmo£na> na ogl. oddelek «Jutra» S9S41 Rudarskega inženjerja SO—40 let starega, i dobro prakso, sprejmemo za Dalmacijo. Zahteva se znanje francoskega jezika. — Ponudbe oa oglasni oddelek .Jutra, pod lifro . 39336 Kuharica za gostilno, zmotna 0000 Din kavcije po 8% obreetl, dobi službo Naslov v ogtas. oddelku . 89831 Služkinjo veščo kuhanja in pospravljanja, t dobrimi dolgoletnimi spričevali, pošteno ln snaino pri vseh opravilih, išile dobra drnflna Ponudbe pod cVeetna in inaina* na oglasni oddelek «Ju*ra» Stalna služba Zavarovalnica v Ljubljani sprejme takoj veS kvalificiranih akvlzlterjev v mariborski obiasti, zlasti za mesta Maribor, Celje in Ptaj. Besni ponudniki, katerim se nače primerne namestitve. Cenjene ponudbe rui oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 42». 89142 Krojaški pomočnik sodaj došel od vojakov, iz-učen v Ljubljani, išče s 1 januarjem 1927 službo. Naslov: Franc Pere, Sevnica ob Savi St. 154. 39205 Strojna pletilja išče dela na dom. Ponudbo prosi na oglasni oddelek .Jutra* pod značko »Dobro izdelano* 3JZ29 Službo upravitelja velepoeestva ali lesno industrije išče za takoj Slovenec, strokovnjak v. vseh panogah kmetijstva, lesne Industrije in trgovine, teoretično iu praktično rz-vežban. Ima nvajsetletno prakso kot oekrbnik uzor-nih veleposestev in upravitelj večjih lesnih industrij v Sloveniji in Bosni. Prvovrstna spričevala in priporočila. Cenjne ponudbe na ogbvsni oddelek »Jutra* pod šifro »Strokovnjak 35*. 88280 Tehnični vodja praktičen geolog, zaj>oslen nad 85 let v nafta jamah, z vsemi vrtalnimi sistemi, zmožen veeh slovanskih jezikov in nemščine, išee siužbe. — Naslov: Josrp Schiller, ZagArz pri Sanoku — Malopoljska. 39227 Pletilja Srevzame stalno dalo na om — jopice, telovnike, majice itd. Prevzamem tudi stroj it. 10/60, al! ga odkupim oa obroke. Jamčim s [losestvom. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutrs> pod e Stalno 10«. 89245 Trgovskega potnica za Slovenijo in del Hrvatske sprejme takoj renomirana tovarna v Ljubljani. V poštev pridejo samo prvovrstno, trgovsko naobraže-ni, pri trgovcih s špecerijo že dobro vpeljani. Ponudbe z navedbo referenc na upravo tega lista pod značko: cAgilen 5t 123». 89358 irirniiMirnr Uradnica s večletno prakso, zmotna slov., nemške, italijanske in deloma srbohrv. korespondence, nemške stenografije ter Strojepisja, išče službo b 15. januarjem 1&27. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Snirto-etojna moč 82» S93&S Knllgovodja-bilancist popolnoma samostojen, obenem korespondent slov., srbohrv. in nemškega jezika ter vešč vseb pisarniških poslov, s prima referencami išče sluibo. — Prijazne ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« v Ljubljani pod »Perfekten 1927». 39371 Trgov, vajenec • tremi meščanskimi razredi, zmoten slovenščine ia nemlčiae, teli vstopiti ▼ kake trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8989» Zidarskim mojstrom na deieli, neteoretičnlm se nadi pod ugodnimi pogoji za takoj ali pozneje, cena projekcijska moč. Kaslov v oglasnem oddelka »Jutra* pod značko »Zidar« 10770 Kuhinjski mesar absolvent strokovne akademije pri Dunaja, aspo-ob-ijea za obrt in druga dela, išče službo. Govori slovensko in nemšV). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39815 Trgovski potnik samostojen. nAiiufs.tturi«t, izborno vpeljan v Sloveniji in deloma v Hrvatski Slavoniji, prevzame zastopstva proti fiksni pla^i ali proviziji. — Ponudbe na oglaf"! oddelek »Jutra« pod Mire »Priden in vesten delavcv«. S93S4 Strojnik iaatea ključavničar km. gar, tmolea vsake luontafe, renoviranja strojev, elei.n- ke, s prakso na opekarni in žagi. zmožen nemščine, star 40 let, trezen in zanesljiv, želi premeniti mesto. Sprejme tudi mesto poslovodje. Naslov pri: g. Ivanu Kralju, ključavničarskem mojstru v Ljubljani, Oradišle št. 7. 39827 Mesto gospodinje išče samostojna gospa pri starejšemu in inteligentnemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «86 let«. 89-16* Knjigovodja - bilancist z dolgoletno prakso v velikih industrijskih podjetjih, dobro verziran v davčnih zadevah, želi spremeniti sedanjo službo. Cenj. ponudbe pod »Perfekten« na oglasni oddelek Jutra. 39804 Evaid Popov e, Ljubljana trgovina z mastjo in mesnimi izdelki ieli vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike ia srečno Nov leto! ——■■lll»WMWWi««i AUTOMOBILE Laurin & Klement 38 HP 6 -edežen prvovrsten, električen pog >n in električna razsvciljava. Mt tailmgigue 16'18 H^, 4 sedežen. — Martha 2'/2, 3 tone, tovorni avto. — Benz, 5 ton, tov. avto. 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Italijanščino poučujem poet ni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Venezia«. SS359 šola za mod:stke sprejema učenke iz Jugoslavije v svrho iznčitve mo-distovske obrti. — Naslov: M. B a u m a n n,. W i e n I, Spiegelgaose 2S. Prospekti grat&. 89326 Ce sneg nas za Božič žamete, Živahen bo Rožnik na novo. Glejte, da simiOce dobite Pri Fajfar, kolarju, Trnovo. Drva umiti ilpiin od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m parna lafra V Hc.agnetti Ljublja na u gorenjskim kolodvo ro® - Pri odvzemu večje mnotla* znaten KKi-i 198 Več vozli kočije za eno in d vo vprego kakor tudi pcs&mer.ne dele od raznih vozil prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 89235 Transportne vrče za mleko, 251itrske po 90 1'in proda Kos. Maribor, Klavnilka 12. 39250 Pečni naslanjač (Ofenschirm) — popo:lioma nov, tropredelni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86976 2 pisalni mizi aaterikansld z roleto, novi in naslanjač prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 89188 Več knjig Langenscheidt Angleščina etc. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 39222 VVanderer trosedežen, na novo predelan. na 4 sedete, popolnoma ohranjen, t električno razsvetljavo Bosch. stroj prvovrsten in saipopogoti — proda Rudolf Oroszy. Ljubljana. Tavčarjeva ulica S. 89ž41 Expres stroj še nerabljen, za kuhanje kave in čaja, prodam. — Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« »od »Novo 12.000». 39387 Garnitura starega sloga naprodaj ea 2500 Din aa Htrju, BosjtSl-čeva ulica S. 39118 Šivalni stroj poceni naprodaj v Roinl dolini, oeeta 4/21. 36306 št. 6/50 in kompletno Pletilni stroj sedlo poceni pro i a 1'retcar, Celovška e. 63. Ljubljana VII 89278 R:salno orodje prodam za 150 in K i v ser: Allgeme ne Geolog e za 23U Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 39311 Pletilni stroj 35/12 pceai naprodaj. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra*. 87200 Gig z oljnatnimi osmi ia gramofon a 40 pioščami, zelo poceni naprodaj. Nat-lov v osla«, oddelku , z rezervnimi deli in eha§-•U, starejšega tipa pripraven tudi za iahek tovorni voz, »e jako ugodno proda Natančneje ae izve Kette-Muraova ceeta 80. 89301 Železna vrv stara, iz pletene žice, 1000 kg težka Ln 8 mm debela, naprodaj pri »trojni zadrugi v Zgornji SiSki ftev S6 — Ponudbe ?prejema do 15. januaria prihodnjega leta — Načelstvo 89309 Važno -mm^m^ Pcrak v kroinea riunja ln prikrojevanjo damskih oblek daje edina oblast, strok, izprašana učiteljica mm IK1EDUE0 USIllJHliH mestni trg 24 (pred rotovžem) Kfoi ie najnovejši, za vsakn?a lahko razumljiv in popolnoma zanesljiv. Izdelava modeinih krojev po na novejših vsakovrstnih modnih iistih. — Ker ima lastnica krojnega učiliSča tudi modni salon je učenkam dana prilika po lastno izdelanem kroju izvršiti razne piaSče, kostune, obleke in dr., obenem pa se vaditi odnosno se spupolnjevati v šivanju. Uspeh la^mčen — Zunanjim učenkam se preskibi hrana in stanovanje po ugodni cent im -i a NOVt Mreže RABLJENI: ita >.»t vrste Ima vedno na zaiogi dobro znana tvrdka MIRKO M1AXA8. Llublšana Pisarna: Krakovski nasip 14/1 Skladišče: Slomškova ul. 11 Železna peč veliko, ■ cevmi oroda po nizki ceni A. Thaler, Glince. Telefon ttev. 411. 39329 Elegantna spalnica najfinejše izdelave iz vsakovrstnega lesa, jedilnice in kuhinjske oprave nudi po najugodnejii ceni tvrdka Matija Andlovic. Vidovdao-ska cetta 2 39364 Zimsko suknjo moško, ceno prod&nj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39SiS Nove podkve vpeli velikosti po Din 5'50 kg naprodaj na Rimski e. it. 19. dvorili«. 39361 Vrata 'n okna te rabljena in nekaj klopi proda Sever i Kom p. v "Ljubljani. Gospoevetska c. št. 5, dvorišče 392S8 Kontrolno blagajno »National* poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39342 Ureče rabi|ene, vsakovrstne kva ilele ma stalno v zalog, ivrdka Ljjutievlt Sire« Kranj. Herkules skladišče angleikih in Skih itofov: Zagreb-Beograd prodaja 6eike in angleške štofe za lenske in moAke, na petmesečne obroke. — Velikanska izbira najnovejših stvari. Zastopstvu za Ljubljano in okolico: Joe. Bedrafc, Tarjaikl trg it. tli 89345 Kožuh za noge bnieljske steklenic« in ročke za mast ali slično prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 89340 "Tribuna* F. B. L. Drokolesa motorju otrotk: vozičk; ln pneumatika po teto oizkl cen: Ceniki fran-ko — Prodaja na obroke Ljubljana. Ksrlovaka e. 4. Tovarna dvokolea m otro ftkih vozičkov. 198 3 beacinmotorje in sicer s 4, 5 la fi konj. kilami, na vozu (amerlkaa-«kem) naprodaj po zelo ugodni ceai. TI motorji delujejo izvrstno tadi z lasnim ogljem (Sauggas), stroški obrata za uro u 1 konj silo 50—60 para. aU 1 kg oglja. — Nadalje prodam tovorni avto «Bflsfeing* 86—40 konj. sil, 5tonski na bencin ali z generatorjem. Jurij SkrMniek. Hajdln, polu Ptuj 89272 Zlatidhe kupujem ta pi*čuai (lobro f Cu let. - Liubljana. Preiernova 1 23» Kože zajčje, lisičje, kunje, krtove in drugih divjih živali kupuje D Zdravič. Ljubljana, Florijanska uiica 9 194 Vsakovrstno zlato KClfUJr ut OaTViSjlb S-Cab Cer ne — ju velir Liubtlaoa VVoltova aL S «4 Zlato, srebrne krone kopuje P Cqdea Llubl|aaa Preteroove 1 41 Hmelovk knpt več vagenov Hmeljar-na v Žalca S«20 Skobelni stroj b Irezerji (Schifiboden-Uo-beimaschme), elektromotor s najmanj 15 konjskimi silami ter teiezno tračno tago, kupim Rellektiram samo na abeolutno dobre, moderne stroje Ofert« , ceno na naslov: Palouc. parna Upa. Rečica ob Paki 36428 Bukova drva zdrava iu popolnoma suha kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na: rranjo Kalin, trgovec, Celja. S7071 Tovorni avto 4—5tonski, če mogoče s priklopnim vozom, »se v dobrem stanje, kupim. Ponudb« na fciportni mlin. Meta-Dravograd 39167 Hlode tirartove ln bukove aupaj* Črna taga V 6caja««t1 v ubijam. Ai cOdoU prazne steklenice kopale drogerija Anton Sanc sinova. Židovska ul. it 1. £32 Popiavljenske znamke kupim. Ponudbe s navedbo cene pod značko »Zaimke« na oglasni oddelek »Jutra« Perforiraparat kupim. Ponudbe na oglasa oddelek »Jutra« pod šifro »Perfo*. 37205 Vreče dobro ohranjene tadi od caaMOta. kakor maoufak-turno emi*laffo kopi w vsaki mnotini tvrdka LJa-devik Sire v Kranja <70 Hrastov okrogel les in hrastove gozdove kupuje proti takojšnjemu plaSilu električna iaga M. Obran. Maribor, Tatter-bachova ulica. — UtotaJa naprodaj 50 metr. »etnjv* hrastovih drv, hrastove soba ter Jako fin kačirul vos kateri je davki, prott. ev se todi zamenja u hra-tov 87070 Motor na zurovo olje — Original Crosley, sistem »Otto. — Manghester, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 39178 Garnitura starega sloga naprodaj u 2500 Din na Morju, Bogiii-čeva ulica i. 39118 cFord> avto v brezhibnem -tanju. ie dobro ohranjen, usodno proda Golob & Ko.. Vič SS837 2 svetli spalnici s ovalnimi pgihami prodam po 4500 Din. Naslov pove oglaeni oddelek cjutra> 39146 Pisalne stroje Continental, malo rabljene, po nizki ceni ima vedno v zalogi tvrdka A nt Bud Legat & Co., Maribor, Slovan, ska ulica Št. 7. telefon 100 3(5274 Šo.erska šola daje pouk in izobrazujr praktično u teoretično kan didaU- 2* #arnosi!ojnt «o ferj« Pouk )*■ temeljit in uspeh -iguren Kandidate »prejemamo v>a!i daa Pro spekte trratii« NataoCne in formarijf v avio-Skoli. Za gr^b Kaptol 15 — Telefon 11-95 254 Pouk dajem damami r praktičnem iivanju oblek, modernega perila itd., kakor tudi v različnih tehnikah ročnega dela. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 8934 Strojepisje Drt. konce*, zasebno učl-USfe. 0. Peta«, Ljubljana. Vaivazorjev trg 6 (nasproti Krilevniške cerkve). 89255 Klavir ln nemščino pou&ujem po upodn! ceni — nradnice In uradnike po 4. url »večer. — Stavim tudi klavir na razpolago za vajo Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiter napredek* >»359 »Pri Solncu* Ljubljana, Pogatarjev trg. Ra:l; preureditve trjruvine od 1. do 24. decembra vse blago po nabavni eeui 3.VJ49 Prodajaln, oprava za špecerijo in manufaktu-ro. » tehtnicami in uteli, vse le malo rabljeno, telo ugodno naprodaj pr Društvu industrijpev in veje-trsoveev v Ljub'jani. Dalmatinova ulica itev. 7/11. Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri £dra jc (—. . — v ™ — — — ieniti opekarnah, d. d- v Ljubljani 100 Hrastova jedilnica nova. črna, naprodaj na 8v. Petra nasipu itev 45. 89151 Novih krpijev imam naprodaj več parov po 80 Din par. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 39179 Trgovci in obrtniki na deželi! Po povoljni ceni prodam pisalni stroj zelo dobro ohranjen, kot aov. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Ceno ia dobro* 39219 Svetovna vojna Prodam: K. a. k. Feldzel-tung d. 4. Arme. VViene. Ilustrir Zeitung, Volk und Heer, Unteroff. Zeitung — vse iz svetovne vojne ter 3 letnike mladike — vse krasno vetaco Dopise na podruinico »Jutra* v Cefju pod »Vojne zbirke«. 39189 Slike in okvirji od najcenejše do najdražje izvržitve — sdike Madone. svetvnikov ikone, kraljeve. pokrajinske, zgodovinske in ianrčke slike v umetnem tisku in olja ter ookvirjanje v trgovini z ometninsm' Bra-a Jenič, Zagreb, llica 48 — Znatne plačilne olajšave. 265/111 Motorno kolo Nekersulm. 5'i HP, poceni prodam t ali brez prikolice. Tudi na delna odplačila. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra>. 39375 Pletilni stroj tt. 6/36, skoraj nov, maio rabljen, prodam ali pa dam tudi v najem. Nvi Vodroat it. 77. 39343 Deske Radi olajšanja inventure in bilance prodajam po zelo zniianih cenah vsakovrstne suhe deske in trame za mizarstvo in stavbe — Fran 8u5tar, le«na industrija in trgovina, Ljubljana. Dunajska ceeta 12 S9174 Šest^edežni avto v najbolj&em stanju, s koncesijo, garalo in stanovanjem prodam — Posebno ugodna prilika za Šoferje. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod «Sreča 37» 893S7 no U mesečni obrok Jivalni stroj Rast ln Gasser pri Aioiz Ussar, Maribor, Gssposka ui. 20.1 □ IVANE otomane, ž m^loe zune vloge gar* oiture v največji iz-b ri in najcenejšem nakupu dobile pri tvrdki Rudolf Sever Marijin trg št. 2 (nasproti ierkve) Prestave Dreigan^geiriel>e * kick-starterjam (Ania«sprj za motorno kolo, razliSne, tudi rabljev« — event. motorno j kolo s preetarami, rabljeno. J Sotudi pokvarjeno, kuj'ira. ; Ponudbe h popisom na ozl. ! oddekek * Jutra» pod &tfro ; ublel|nt mie->e, železne postelje (zlo 'I ji ve), otomane divane n 'aoetniške 'zdelkf nudi najoeneje Rudoli Radovan tapetnih Krakov trg itev. 1 poleg Mestnega donu' Trte Vpe amerikanfke podloffs. kljuii U korenjaki, originalne Tel-kijeve selekei;-. repifii oa Berlandieri »Prvi Jugoslavenski Loznjari« — Daruvar Hrv — Zahtevajte oanovnik! 315640 Brinje lepo, vsakovrstno, nudi aaj-eeaejs tvrdka I. K o e z t Ljubljani, OospoevHska e. it. 8. 87184 Sladko seno ia otavo, prvovrstno bla«o ta molzne krave prodam. Cena po dogovoru Rolna dolina, cesta IV/20. 39238 Brtnjevo olje k n p a J e po najviijl eeat droperi^a Antoa Kane sinova, Židovska ulica M. 1. ^ «JUTRO» it. 29« 27 Petek 24. XII. 1926 Gospodarska pisarna Josip T ri b u č Ljubijana-Glince Vljudno sporočan: na -em ir^topil kot družabnik iu raivr.ateh tovarne «Pek»te-;a da se bom ' posvetil o;? ! januarja 19^7 nadalje ti->iv\t ^w>poinomj svoji pi »j.rr; Priporočam ila.-t ▼ *ledeČ»h zadevah pot»re dovanje pn prodaji nakupu in zamenjavi nepremičnin io premičnin posredovanje po. •ojii trgovske in dru^e po . ravnava. ustanavljanje — n prava in cenitev posestev in podjetij, sestava obrtnih, trjovskifc In industrijskih inventur in bilanc.- gospo-H ar ki nasveti itd ter za-gotavljam »voj« p n. *tran. ke rtrokovne in solidne postrežbe — Jceip Tribuč, »»prisefem sodni cenilec 30351 Dvonadstropna h?ša trdno siiano. velik vrt in d^oriSče prodam Naslov » o,?lač>nem oddelka «Jatra» 89347 mo v sredin: uiesia Ljubljane, t lepimi trgovskimi izložbami, ekiadi&čem garažo in dvoriščem ? pripravnim dovozom luksuznim stanova-njem 8 sob. j»rostim ju^et-kom februarja 1927 pro-lam Na>lov v ogiatiiieiB oddelku «Jutra*. 39323 j Enonadstropna faiša i ;epa. v prometnem trgu na ; w>dnjezn Štajerskem. « are : lini trga naprodaj, al) jo J oddam v najen} Novo ure. | jeni trgovski lokali z dobro idočo trgovino Naalov t oglasnem oddelku cjutra » 89273 Jfiiif Sv. Petra cesta 18 proda: VIJX) pri 5» Jožefo 10 sob. 3 kuhinje, kopalnica. veranda. 1200 ni* Trti. 5801**' Din — agodni piačiiai pogoji; 71L0 pri Vrtači. 3 »ob. yrar.ua 8000 m' Trta In »tavbiiča 4311 000 Din — usodni pogoji; VILO pri kolodToru. 1« »ob, Terauda. podkleteno. vrt iu stavbne 1301) m*, letni ione Sfl.OtKi Din. riaTka prosto. 4.10.fl<»> Din — potrebno 180:000 Din: HIJ.0 t predmestju dvonadstropno. moderno in novejšo - 115.1)00 Dta; HIfl.0 na Dunajski cesti, e.r.onadstropno. Terand«. 160 vrt - 205 00(1 Din-, HISO Dolenjsko predmestja. enonadsiroiino ieet-*^anovanj~ko. kieti, vrt. 170 «10 Din; HISO -a Glincah, enonad-stropno, lep vrt — Din M.000; t? 1S0 v centru, enonadstr.. 3 sob. ? kuhinji, kleti — 330 (»TO Din; TRG HISO t Vodmatu trsrovioa. 3 etanoranja. 1(15.000 Din; GOSTILI* POSESTVO pri Ljubljani — 7 oralov — 130 000 Din: GOSTILN RT SO v pred-mestjn. glaTiia cesta. vo-galuo. dTunastropno. go-a.ilniSki is trgovski loki!:. ugodno ia mesarja, skupno 34 prostorov — ST5 000 Din — ugodno plačilo; 90STTLS HTSO t Ljublja. ijani. enonadstropno go-»tilniiki prostori 7 stanovanjskih sob. gostilniški vrt — 300.000 Din: VTT.0 Z GOSTILNO IN TR. SOVINO na Sta ;erskem. pri postaji. trgovski in gostilniški prostori 7 st« novaniskih -ob. gospodarska poslopja, rarsža. Trt. njiTe. tsp noTo in davka prosto 75.000 Din — potrebno 25.000 Din: HTSO v ŽtrOTitifi. 7 sob. podkieteno. 'rt. . njive, travnik - 55 000 Din; VILO na Biedu. 5t rlsobno. vrt - 100.000 Din; VILO v Celju, deeef sol-no. velik vrt - 250 000 Din: « TRGOVSKI FII31 bliru Zacreha. 1 nova. veliki lokali. Trt. moderno — skupno 300 000 Din; POSESTVO aa Grosupljem. •H oraloT - 130.000 Din: POSESTVO pri Domžalah. 30 oralov - »00.000 Din: POSESTVO t PIot Bistri. c.i. 14 oralov 120 i»IO D; POSESTVO pri Mariboru 14 oralov 500 000 Din; fJOZD na Dolenjskem OC oraloT, smreka. 45 let star — .V)0 000 Din; POSESTVO pri Celhl. 14 ortlor - 0(1 000 Din; POSESTVO na Dolenjskem ■•.i oraloT IfiO ooo r>m: UESARMO V centru Ljubljane vn^Iiano trirovskl lokal inventar »troji Itd — notrehno 30 oon Din: VT.C PISAl.NIfl FTF0.1EV. dobro obra^jen-b po ueftdnib eenah: fEl.R7.KE PFT1 vefie. moderne _ rfl (V*) Din; PASrEI.E rhimjska resta R-iflrrad S'*Vs 7e1.ni jama Vodrnat. Glin.e In pol Rožnikom, t poljubni Isasri; o i <«: *W!K0 fCI.ET r eentro. ia 3 vagone — po^oj jf ■ES ANO TRGOVINO pri ModTodah. stanoTanje In vrt. mesečno 47.5 Din; UE« TRGOVINO v Vod-matu. e stanovanjem m.-•^•no f"00 Din: TRG I.OKAi. v Ljubijaui. ta pannfaktnro: TBGOVTNO CEVT.rEV na Gorenjskem. Inventar in delavoVa. telo tiirodno; •OSTIT.NO v ljubljanskem predme.tru. *elo prometno. mesečno 1000 Din: GOSTTI.NO Z MESARIJO aH brez. pri Celju, v najem aH na rcPnn: rrjAKERSKO OP.RT. LjnN liana, r voiovf ln btevom — koncesija ra ^vtotak*o Ratrn teh Ilirom 3'ovenije ?::?e. vile. toTarne era posestva treoTine. likale, postilne. obrti — po najugodnejših eroafa; lit*: ▼JO STANOVANJ ms In VIL. predTsem eno- In dTodruHinskih v Ljubljani ali okolici, fa »tevllne Troj. kupce; TF<" STANOVANJ od 1—6 sob. t novih stavhab t Ljubljani r, na pertf.rHI: VT/: nosrri.N t m~«»lh la na dejeli. ia dohr. reflek- tante. rT'PR RDOV.A NJE ia odda. jaice stanOTanj eo-tllu. loka1©* Itd popolnoma kr.rnl ^no treba samo prijaviti tMmjo MM« »» Hiša v Krškem £ia prometni točk) tiaprodaj 1'rizemno 2 trgovska lokala « kletjo in skladiščem V prvem nadstropju trisobno stanovanj, in kuhinja Polej bile četrt jobe velik Trt m 4 jobe proda u 300 000 Din Ing Cavlina. Zagreb, Gundulieeva ul. ŽO 392S1 Manjšo h'šo i vrtičem ali mani&im dvo. riSčom kupim v Ljubljani, event v najbližjem predmestju Ponudbe 7 opivom m navedbo cene na ogla.-oddelek »Jutra* pod šiiro «Mirni dom». 803d2-a družba « © » Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva c. št 4 proda: VILO, enouadiitr., i komfortna stanovanja po pet *ob. 1(XH> m» vrta - pri Sv. Jožefu. Din MO.OOU} VILO. vi^okouritlično, Štiri *ob«. pritikline. 900 ms vrta. blizu tramvaja ~ 135 000 Din; VILO vitiokopntlJčno seft sob pritikline. komforl no, vrt. hlizu Tabora — 210 000 Din; VILI SL1CNO HISO. 2 stanovanja po S »obe, vrt. poti Kožnikom 110 OHO D; VILO. enona«! stropno, dva stanovanja po 8 -obe — t« K a) m2 vrta. Rožna do lina - 155 000 Din; VILO, višokopritlično, dvo-stanovaninko. 700 m* vrta Voilmat. 175 000 Din; VILO, t»nonad»tropoo. tri stanovanjsko, velik vrt. blizu Duuajvke cnet« — 345.000 Din — Cisti letni do no« fiU.OOD* Din; VILO, enonadstr.. 2 i«tano vanji po 4 «obe. 1800 m* vrta, blizu tramvaja — 250 000 Din; VILO enonadstropno, dvoje stanovanj po tri sobe — kline, vrt, blizu Tivolija. Din 200.000 - takoj po trebno 50.000 Din — osta nek na obroke; VILO. krasno 10 stanovanjskih prostorov, velik vrt. park, blizu Bletveisove ceste — 750.mi0 Din; HISO, enonad*troj>no tri-stanovanjsko 6sobno sta no vanje pronto. lep vrl tik tramv»j» 280.000 Din II ISO, enonadstropno. no veišo, Stiristanovanjsko 1000 m* vrta Dunajska f - 205.000 Din; HISO. pritlično. 5 stanovanj, vrt. tik cerkve v 8i4ki — 80.0(10 Din; HISO. novotidano. vieoko-pritlično. 8 parketirane «obe. pritikline, vrt blizu tramTjja - 100 000 Din; HISO, enonadstropno. no TejSo, 6 stanovanj, vrt. dToriMe, Dolenjsko pred-meatje — 145 000 Din; HISO, pritlično. 8 »obe in pritikline. Trt. blizu tram-Taja. Din 110 000; HISO. Tisokopritlično. 4 sobe. pritikline. vrt Šiška Din 105 000; HISO. eit.».lrulitu»ko. 3 »obe. pritik'ine. velik Trt. Krs-Koto. Din 95 000: HISO. dvonadstropno, 6 stanovanj. vrt, dvorišče. 25 minut ud po«te — 65.000 Din; HISO, rieokopritliftno. dodelano. 4 stanovanjski prostor), vrt. Novi Vod-mat — 50.000 Din; "HISO. enonadstroimo. 8 sta-uoTanj, Telik Trt. dvo. riiče. blizu TriaAke cebte — 95 000 Din; HISO. Ttsokepritlifino. 4 sta. oovanja po 2 sobi. priti kline, vrt. dvoriSče. blizu Šišenskega kolodvora — 100 000 Din; HISO. enonadstropno Miri stanovanjsko, lokal, cen ter Ljubljane. 105 0(10 Din PRITL HISO z GOSTILNO zolo prometno, livorišfne stavbe, velik vrt. blizu centra — 185000 Din; HISO. prenovljeno, stanova nje t »ob in pritiklin. tr. govsk) lokal. 1800 m4 vrta. ne daleč od centra — 125 000 Din; GOSTILNO, pritlična hiSa. 4 stanovanjski prostori. Trt. periferija Ljuhljane. 100.000 Din; TRGOVINO meSanega bla ga. pritlična, dobro ohra njena hiSa, oo S stanovanj trisobno in lokal prosto, predmestje. Din H5.000; GOSTILNO IN MESARIJO. 2 biSi, velika gospodarska poslopja. dToriMe. vrt. prnmi-lna eeeta I.Jub Ijane - 6O0.000 Din; HOTEL, dvonadstropen, tik postaje večjega industrij kraja. 3 gostilniške. 16 tujskih sob. kompleten in ventar — 280 000 Din; GOSTILNO Z MESARIJO, trgovski lokal, enonadstr hiSa. 10 »ob. eospo.larskj» poslopja, dvorišče — tik farne -.rkTe Tečjega kraja na Gorenjskem — Din 125 OOO: TRGOVINO meS.ine?« bluga. bo^jSa h!5a. i sobe. H-tikline, 1(1 oralov prvo-vrstnera posfrJtTa, Te. liv in mrteT inTentar — Din 175 000; KMEČKO POSESTVO. 1! oralcT. bila. 4 »obe. Telik bleT, bogat inventar, pri Vrhniki - 140.000 Din: KMEČKO POSESTVO. «1 oralov, s potrebnimi stavbami. na Ptujskem poiju. Din 100 000: KMEČKO POSESTVO. * oraloT. blizu Tečjega trga o« Štajerskem — »5.000 Din: K METI J A, 14 oraloT. pri Domlalah. Iioono Din: VELIKO 8TEVIIO kmečkih pos.»lev v ljubljen oko-lici. t okolici Celja. Maribora. Po'jfcin. Konjie, Ra:b.nbnr(r® itd ; PARCELO ((>»' m' ia BeB- gra>l*ni po SO Lin m»: VEC PARCEL 1(100—1S00 m* tik Dunajske ceet«, no 25 In 90 Din m*; VtC STAVBNIH PARCEL. 500—1000 m« v Silkl Tr. ht« Bafnlkin Itd. Trgovska hiša z dobro idočo gostilno, velikimi kletmi, gospodarskimi poslopji in nadalj-nim svetom za eventualne adaptacije, naprodaj v ljubljanski okolici Elektrika in voda v hiši. Kupim veliko moderno stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra» pod »Nizka cena* 39303 Hišo v Ljubljani najraje z vrtom kup.m — Ponudbe na oglas oddelek sjutras pod inaiko »Do 60.000 Din. Grajščina 483 oralov aronriit »Teta. .335 oralov samo goida, naprodaj — Pojasnila daje Jonke. GradiSče Sil 39182 Enonadstropno hišo pripravno za strojarja t lepo urejeno strojarsko delavnico radi bolezni proda, eventuel tudi da v najem Josip Oprava, Stadenice pri Poljčanab 39178 Enonadstropno hišo s trgovino in lepim velikim vrtom za zelenjavo v U-p-rr. krajn poleg cerkve ( pod Šifro «Sta i»»r-sko>. 37054 Delavnico na lastni vodni (»osron. oddam v Tržiču Reflektantje nai se pismeno obrnejo na o ir i as ni odtielek »Jutra« pod šifro «Ugodna prilika 67» 36867 Lokal za trgovino z mefianim blagom v Mariboru, Ptuju aii okolici, ali tudi drugod vzamem v najem. Event. tudi i manjSo zalogo blaga Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod Silro cTakoj ali pozneje« 89148 Opremljeno sobo z 2 posteljama takoj oddam — tudi zakonskemu paru Naslov v oglasnem oddelku lov pove upr »Jutr«* v Mariboru 39194 Lepo sobo * i elektriko in parketom od dam v Gledališki ulici 7 pritličje 89171 2 prazni sobi eno večjo in eoo manjšo, oddam v bližini dramskega gledališča — brez uporabe kuhinje — mirnim zakon cem brez otrok z januarjem 1927 v podnajem I nadstr in električna razsvetljava Ponudbe n* ogl. oddelek cjutra> pod iifro •Prijeten stan 1927» 89124 Sostanovalko sprejmem na Turjaškem trgu 4/Ui, vrata 4. ----- 89291 2 dijaka ali dijakinji niijib razredov sprejmem radi odhoda sina v dobro oskrbo t lepo tračno softo z elektriko, za 700 Din — Naslov t oglasnem oddelku cjutra*. S9ia7 Priprosto sobico firazno ali opremljeno in » posebnim Tbodom iSčem za takoj Ponudbe oa oglasni oddslek »Jutra, pod Sifru .Plačam naprej.. 39244 Sobo * posebnim t bodo« ia elektriko oddam t podnajem SaslOT t ogUanem oddelku »Jutra.. Stanovanje 2—S sob m kuhinje * pri- tiklinami, nujno iščem w blitini Tabora Ponodbe pod sDobro plačam, oa oglasni oddelek »Jutra.. 3938S Stanovane »obe ip kuhinje ali prazno sobo iičetn od gosjuidarja Ponudbe na oglas odilelek »Jutra, pod »Učiteljica. 892S9 D*e gospodični sprejmem na hrano in sta-noTanje Nasior t oglaa oddelku »Jutra* 80£93 Sobo ln kuhinjo oddam takoj t novi biSi Dopise na ogluni oddelek .Jutra, pod lifro »Jetica. 88294 Opremljeno stanovanje sobo, kahtnjc :n drrarnico oddam t Frankopan^ki ul it 12/1. S9296 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam takoj onemu, ki od kupi pobiiivo. — Eiselt. Kraukopanska ulica SI 20. S3299 Stanovanje z reč sobami iSčem ta takoj » sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Večje stano-vanje. S9157 Mk Trgovec samskt, < 50.000 Din gotovine pristopi k dobro Moč) «. 39248 >77 (Banlicrcr^crkc X i. Bdiiinau, €l)Cmni^) Hi§o v Mariboru •tvo«tanovanjsko. mo.ierso in masivno prodam takoj Štiri ?obe proste mnogo (»ritiklin. vrt okoli. elekir». k a. vodovod — Dopise na (»odružnico pod ka »astop-tva n komisijske «a'oge Marstan Maribor, nad mestno lekar no. vbod v Lekarniški al 2 893«) Enonadstropna hiša v mestu Celje, Dečkov trg ft napro«iaj — V hiši je bila dolgoletno gostilna Obstoji iz gostiln prostorov 8 sob. kuhinje. 1 lokal za metari jo ali trgovino 2 veliki in ž mali kleti, stanovanje ter razna stanovanja za *tran ke Elektr na^ljav* vo dovod in kanalizacija — HiSa stoji na velikem ia najlepšem prostoru v Celju Pojasnila se dobe v gostilni v Storah št. 48 86804 Ponos hiše ■«© oku-nt okraSen? tt^ne onvlnčoe -like -i«*ran'n' okviri, moderne svetniške -iike. -kon« kraljev« -ii ka pokrajine žen-ke -l.k*-'go oblirnim inventarjem pro da Kos Maribor KlavniSk« it 12. 39251 Boljšo pekarno vzamem v najem ali kupim v industrijskem kraju — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 89386 Mali prostor tičem za uporabo čevljarske delavnic«. — Ponudbe pod iifro »Takoj, na ogla.-nl oddelek .Jutra., 89302 Trgovino t ae&an im blagum rzamem takoj ali pozneje v najem v kateremkoli kmj«. samo. ia je res prometna točka Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra, pod litru »PKB* 1M7». Wtf4 Lepo zračno sobo z elektriko in posebnim vbodom oddam solidnemu gos[K>du Naslov v ogla>ne.m oddelku »Jutra. 31)350 « Sostanovalca sprejmem na vso oskrbo proti mesečni pla&i 650 Din na Sv Jakoba trgu It S 39340 Malo sobico priprosto, ISčem v sredini mesta Naslov t oglasnem oddelku »Jutra.. 39324 Priprosto sobo i?če v bližini glavuega ko-lodTora starejši, miren in soliden najemnik Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Točen plačnik 32« 89332 Podstrešno sobico skromno — opremljeno ali prazno iSčem Ponudbe os oglasni oddelek cjutra. pod »Potreben £0. 89320 Opremljeno sobico oddam gospodični s 1 Ja-ouarjem na Kongresnem trga 39319 Zračno sobo oddam na periferiji Elektr. razsvetljava in po«, vhod Naslov t oglasnem oddelku »Jitra. 8937» Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, pritiklin in vrta. oddan Elektrika in solnčna lega. Naslov v oglssnem oddelku »Jutra.. S9330 Opremljeno sobo lepo. veliko ta solnčno. od-•lam dvema gospodoma t 1 Jauarjera Poseben vhod 1» predsobe električna ras-»vetljavj |n parket. Event. tudi kopalnica na razi-jlago Naslov i oglasnem oddelku .Jutra., Prazno sobo itim vhodom In eiek-raisretljaro oddam sa 200 Din. — NasloT pove ogiaaai *dd*Uk «J»tr*» s prosti »rtSno Prazno sobo oddara N -si-j v v ogla.nem oddelku »Jutra.. 33307 Opremljeno sobo lepo tn solnčno, v vili blizu lileiweisove ceste oddam samo boljlemu, solidnemu gosftodu z 2. januarjem — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra.. 86310 Stanovanje obstoječe It 1 sobe. ksbi nje in pritiklin takoj od lam v Rotni dolini Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra. 39116 2000 Din nagrade tistemu ki tni preskrbi sa UH^ee februar lepo stanova oje S—4 sob Ponudb, ua oglasni oddelek sjntra. pod .Nagrada., 86534 Stanovanje sobe in kuhinje i I č e m v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Vpokojetika. Mirna stranka (S odrasli osebi) išče sobo s kuhinjo ali sobo s itedil-nikom. Ponudbe ua ogiasni oddelek »Jutra* pod iifro »Februar 1927». 831» Sobo prazno ali opremljeno Učs s 1. Januarjem soliden gospod. najraje v titki. — Ponudbe na naslov Josip Horvat. Ljubljana. Nunska ulica 8. — Event. gre tudi kot sostanoTaleo. 89258 Stanovanje sobo ta kuhinjo z Ttldanto štedilnikom — s posebnim t hodom oddam za 300 Din oeaečno na Gllneah Sadov pove oglasni oddelek »Jutra.. £92*0 Stanovanje ln hrano IU«a v LJubljani t Novim leto® Za svojega Illetnega gimnazijca, s srednjo ceno. pri strogi ebltelji Dopise je poslati ' Stalno mesto z dobro plačo dobi, kdof posodi takoj 15 000 Din -Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra, pod »Takoj 30. Za ustanovitev elegantnega modnega salona iičem eno ali dve druCubrn-c.i s kapitalom. — Ponudbe pod »Salon, na oglasni oddelek »Jutra.. 89355 Din 100.000 vksjiženih na prvem meflt® posestva skoral trikratne vrednosti, zapadli v plači lo. prodamo za 75 OftO Din pod »Podjetje 7» 39356 S 30.000 Din bi eojteloval v meftani aH špecerijski trgovini — V ugo pod «Zane&ljir 25* Osamljen mladenk teli korespondence, odnosno znanstvs z 20—2«Ietno pn* menito, značajno devo. v svrho duAevnega razvedrila in izmenjave duSevnib de presij Cenjene dopise poo cZarja» na oglasni oddelek «Jutra*. 89217 «Ines» Hvala vse Misel tuge-rirana Bolan Čakam nestrpen in otožen Isto Šifro te nekje čital? Poja*ni - Poljube. Ljubi. — 89228 Trgovec z dežele Seli znanja z gospodično ali vdovo iz Ljubljane — v svrho zabave v dolgih zimskih večerih — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» poo »Samostojna 100». 369G0 Gospodična mlada, a osamljena, ieii znanja s fino čutečim gospodom od 27—40 let — Dopise prosi pod »Duševna inteligenca* na oglasni oddelek «Jutra>. 80247 Branimoj Vesele, presrečne božične praznike. Pismo po praznikih. 393S5 Orehi iz Bajke prispeli, leleč veselega Boiačka. 39377 Industrijalec v najlepši dobi. teli tem potom poznanstva z njemu primerno damo. — Neano-nirone dopise, po motnosti » sliko, na oglasni odilelek »Jutra, pod »Udobno tiT Ijenje*. Tajnost aajamčena 99297 Annetnariel StefanoTo populdne v starem bioskopu Pridi, pro-1 Tvoj 39261 sita lepo! Tvoj Kateri gospod v starosti od SO—4(' let bi se S-lel seznaniti • boIjRIm dekletom? — Ponudbe pod »MU. na oglasni oddelek »Jutra.. S92G0 Želim korespondirati z izobraženim gospodom — vsled razvedrila Ponudbe »od »Ema. na oglasni oddelek »Jutra.. 39260-a Iščem ne slnibe. ue denarja — temveč boljiega. simpatičnega gospoda Ponudbe na osr'asnl oddelek »Jutra, pod «1927., 88260-b Gospodična iaSe plesalca srednjih let v svrho skupnega posečanja plesnih vaj Cei i dopise •Jut pod iifro »Dobrosrčnost Jutra* •t. 89285 Inteligentna gospodična Seli dopisovati a gospodom r srrbo dnternega razve drila. — Cenjene dofrise oa oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Otožna du&a. 89284 Neznanki s Prešernove telim obilo veselja za Bolič in srečo samo »rečo Neznanec vlso ke postaTe. 89317 Mlad gospod sit ljubezni bajnega Orienta — Celi znanja s čuvstveno gospodično — Ponudb« oa oglasni oddelek »Jutra* pod »lajne Orienta. 39313 Mlada gospodična s posestrom iD.Wm.IIOU Din gotoTine. leli znanja z zdravnikom. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod »Diskretnost* POUDRE .NEIGE DES CEVENNES" 13930 s T* puder n« beli s>mo, nego tudi ublažuje lo Izenačuje polt ter ima obenem veliko bigijen> , sko vrednost Napravljen je ia izrednega ma* terijala. ki licu nikakor oe iko» duje, temveč deluje v prilog lepoti Kar se tiče kvalitete, je ta zavod edini na svetu, ki ima najboljše blago — Dobiva se v vseh, tudi najmodet« nejših barvah, s katerimi se druge niti primerjati ne morejo. Te b*rve dajo iicu krasen izgled Po porabi kreme «NEIGE DES CEVENNES* pokrije Pariianka avo. je lice z oblakom riževega pudra «BOUQUET», ki jo tako popolno, ma osveži, da Ima nje lice trajno mladostno svežino Nato porablja te ruž (rdečilo; za ustnice od Neige des Cevennes, po katerem ohdrže ustnice rožnato harvo do poznega večera Prlporačamo nadalje tudi ostale soecialitete Neige des Cčvennes (Sneg s Sevena). ici so v moderni ko» smetiki zavzele prvo mesto in spri» čo svoje izbornostl dosegle svetovni rekord: Citroneige, spe la1:teta zt roke. krema Ne!., des Cčvennes za pod puder, Cold Crema, Ruž (rdeči» Io) za us'nice in lice, tekoč in » pu> šici, Id se ne razmaže, Matineige. te. koča krema ln puder za zvečer. Mousse dea concomhres (kumarična pena>. ki odstranjuje pege, izpulča. je, ogrce ln olepiava. Lait dec con« combres (kumarično mleko) za vzdr« vanje lepote, Shampoing za laae, D-nfnodoJ pasta za zobe. ki odstra. njuje zobni kamen. Milo Neige In Citroneige, Diamant, spccialni kamen za svetljenje nohtov (nenadkrivljiv), sol za kopanje, parfumi, lotioni Itd Ti proizvodi se dobivajo povsod, kjer bi se pa še ne dobili, jih razpo. Si! j a FRANCOSKI MAGAZIN, Osijek I. Glavno skladiSče za naio država Tvornica v Parizu 12, Rue Calmels. .NEIGE DES CEVENNES" % f Pozor Najlepi« darilo 1» Marto, netaa gledaltič* Naslov t oglasnem »ddelka »Jutra*. OIoaJMI Kla »irie 'larmuaij« OS obroke In po -O-lO STelOTOO najboljša: 8teiaway. HOlzel BAsen dvrlei tOrster, Stmgl ®rl ginal ete lobit- t* • »» lik) zalugl ia izberi stro koTnjaka in blTlu-e. učiteli« .Glasben, lističe. ALFONZ BREZNIK Ljubljana. Mestni Ul U I (poleg magistrata) IMrt Avto vožnj« s tovjrnim sviomobllMl ^prevzame Franc Kristan — mehanični, drlarolea LJaK. Ijana Dunajska e. 47—M. - V talogi ima psuasiis M« raznih —t—»a—. Planino prvorrsten in dobro ohra njen. kupim Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod • Piauino 6« 891M Godbeni kvartet llče Sokolsko društvo u silvestrov večer ta Ijah. Ijansko okolico Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Godba*. 89300 Klavir dobro ohranjen, poceni prodam Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 89292 Klavir kupi Narodna Čitalnica v Drav-ljab. — Pismene ponodbe z miTedbo znamke tn cene je poslati na gornji naslov Družabnico • kapitalom spiejraem radi rastočega prometa t Ken-skem modn.m obrtu kateri si je pridobilo krog odje-malceT tudi na debelo Po-nudbe aa oglasni oddelek .Jutra* pod »Napredek* 39354 no Pes španjel t leto star, ss J* izgubil. Vrniti ga Je proti nagra.il Prlmota Bolmaao. Olince: t 89325 Mlad pes I na Oflaa oddelek ipanjolee, m j* zatekei — po4 ifiNiM.jjees. S^aja le^v SUMiaMnl Vodja Industrij. podjetja star 82 let, plemenitega značaja. soliden, poroči imori to gos|iodično. simpatično i« dobr o>Iomačico Dopise brez nasloTa odklanjam — Ponudbe na oglas oddelek • Jutra, pod lifro »Castm zadeva«. 39160 Samostojen trgovec *tar 27 tet na prometnem kraju, s 70 000 Din premo-le nja. želi poročiti takoj »li uekoliko pozneje dobro srčno gospodično, ki ima nekoliko gotoriM. Starost od 18—26 let — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod lilro »TrgoTei it 200. 89144 Takoj poročim gospodično do 25 let staro. s (»remoženjem. — Srečko Oabril. čin., tč Ouitanj. poitno ležeče 39262 Gramofonske plošče 2 otroika kina. filmi tablice naprodaj t Sji Siiki Gasilska cesta 15. Mlad posestn k in trgovec iUe resnega znanja t dobro rituirano devnjko Tajnost strogo zajamčena. Cenjene dopise • »like pod značko »Sredi Gorenje* na oglasni oddelek • Jutra.. Trgovec petdesetletni samec, inteligenten. duievno naobmfen t lastnim posestvom In tr. govino, iič,e dobro ženico z večjim premotenjam — Oenl ponudb« pod tečko . Donrosrčen in miren iss-čaj. na ogl. oddelek Jutra Trgovec samostojen, iiče dntllco • ▼•iJim premoieoiem, t «tx. mH ud 18-18 let Ptmtot oddalak «Mn> Psa lepa, pn 6 meeeoer stara ('pes in psical (fstokrrne nemike oTčarske jiasme. z rodoTnikom, prodam. Pojasnila daje graičina PiSece pri Brežicah 37172 Čistokrvni dogl samici, krasne živali, po b tednov stari, proda konjski mesar v Ljubiiani. Rimska cesta 19 S9360 Toussaint-Langea-scheldt-ova učna pisma angleikega Jazi ka zamenjam t aaakinl sa latinski Jezik — Loj» Smrek ar, Ljubi Jaa*. Stranska pol 9. 19ZIS Kajenja se odvadili Piii na ogl oddelek »Jutra« pod »Nekadilec* ln priloU 10 Dio za aa vodila 89211 Oslabeli gospodje ;nevn»-ienikl; dolnjo Tata* pojasnilo Do|itsi aa oglašal oddelek »Jutra* pod iifra »Ozdravljenje*. 868(1 Premičnine (rabljene predmete) prsTia-ma t prodajo »PosredoT». lee.. St Petra eesla 1$. (Le manjie predmete, is-Tzemii oo«. ki sc krarli*, sprejemamo T prodajo v lo. kaln.) 89.81 Crlkvenlca Pension v novi vili tik na4 morjem, v neposredni okolici. krasna lega. opremljeno In z inventarjem, dobro vpeljano podjetja, lam v najem Potreben kapital SO.OOO Din Pojasnila daje Janko Jalbec. Crik-»tnica. 8718» Vsakovrstne rabljene predmete pisalne llvalne m drug« Stroje, pohiitvo. klavir)*, vseb vrst muzikalij* o prsen r itd pr.vzam« v komisij, prodalo pod oajugodoejiimi noroll »POSEST*. Ljubi jaDaTlO-kloiiieTa seeta it*r 4 Dva gospoda ali 2 gospo>ličm sprejmem takoj na iSTrstno oioldan-•ko hrano Istotam naprodaj namizni šival, stroj Nasior t oglasnem oddelku »Jatra. 29336 Strah za tatove Da ne boste Imeli Tet strahu pred tatoTi in Tlomiiel ter da bost« mirno spart. |K>iljite mi sToj naslov z znamko za odgovor Stvar la Talna I* zanimiva — J H. Pačko, Bud in a. Ptuj »1*1 Zastopstvo avtomob'lov avtomobilov dveb prroTrst. no Tpallanlb znamk oddam sa Karlhor in Celje Dopis« ped Htro »Pod zastopstvo, as »A pol lo*, IJililJni - PozorI Pozor! Dramatična društva IzSla je .Ilustrira** lepa maska*. Učna metoda a* podlsgl številnih slik ta skic t naravnih barvah ter izdelava umetnih brad. brk in nosov - Nsh»»i a«J Jo vsak oder in vsak igrale«. Cena 40 Din - Naroča «*-K Narinjek. LiuMjaaa Švica Vsa pojasnila o po4oraaj%. prometnih zimskosportnft razmerah ia iolanjn daj« zaslopetTo »Švicarske prometne centrale. fSchweW risebe Verkehratentrale) 1. 0 Z i d a r ml ' - Dunajska cesta it. 108. szentrale) t. .. LJubljana. 81 Teleta* Zahvala (Jdalelenei krojnega Ms* za molka In damska ote-«ila v DomUlab hrakaamt zahTalo ta požrtToTaln« h vestno poučevanj«, očaam zavode Ivan Bizjak I« O-IJ» Ur ga Tankom topi* M. Z4vaco Papežinja Favsta Roman »Kako to, gospa?« »In če vam povem še to, da hoče vojvoda mirno čakati smrti Henrika III.? Obljubil ji je! ...« »Oh, gospa, to bi bilo izdajstvo zoper Ligo in zoper rodbino!« »Guise je človek meča, pa je hotel postati diplomat. Ujel se je v svojo lastno zanko; zdaj ima roke zvezane za najmanj leto dnL< »To pomeni, da pojde moja osveta po vodi!« »Ne, ako umete hoteti in ako me hočete poslušati...« »Moje zaupanje do vas je neomejeno, gospa. Govorite naravnost; pripravljena sem storiti vse, samo da udarim Henrika Va-loiškega.« Favsta je pomislila. »Marija,« je dejala nato, »vi ste z umom najmočnejša v svoji rodbini. Vi edini imate oči, ki vidijo, in glavo, ki vse razume. Ali bočete rešiti vse namah?« »Pripravljena sem, gospa... Česa je treba?« »Treba je, da Henrik Vaioiški umre. Ako ne umre, bo pripravila Katarina de Medicis vsemu vašemu rodu strašno pogibeL* Zala vojvodinja je trepetaje poslušala krasotico, ki je govorila o umoru enako nežno in rahlo, kakor bi bila govorila o kakem dragulju. Ni se ji upala seči v besedo. »Umejte,< je zdajci povzela Favsta, »umejte že, da je Henrik Vaioiški obsojen.« »Na smrt?« je zamolklo vprašala vojvodinja. »Da,« je odgovorila Favsta z ledenimi glasom, »obsodila sem, ga na smrt« »In kdo naj izvrši sodbo?« je zajecljala Marija de Montpensier. »Vi!« je odgovorila Favsta. Vojvodija je prebledela. »Henrik Guiški se je Medicejki zaklel, da hoče potrpežljivo čakati smrti Henrika III.,« je mrzlo nadaljevala Favsta. »Ona mu je ?a to obljubila, da ga kralj določi za svojega naslednika. Toda Vaioiški, naj se zdi še tako bolan, utegne živeti deset ali dvajset let A tudi če bi živel samo še nekaj mesecev, ima kraljica več ko dovolj odloga, da splete Guiškim mrežo pogina. Samo dvoje vam je tedaj na izbero: ali ubijati, ali biti ubitim...« Zalo vojvodinjo je stresel mraz. »Treba je delati,« je rezko nadaljevala Favsta. »časi so resni čuvajte se oklevanja, da ne bo pozno za vašo rešitev.« »Oh,« je zamrmrala Marija de Montpensier, »umoriti ga s temile rokami! Nikoli se ne bom upala...« »Zato se bo Henrik Vaioiški upal upogmti vaš beli tilnik pod sekiro...« »Pripravljena sem!« je vzkliknila vojvodinja vsa zbegana. »Toda kako? Kako naj jaz, šibka ženska...« »Saj ne pravim, da bi morali okrvaviti sami svoje krasne ročice!« »Oh, šele zdaj se mi svita...« »Dovolj je, da vdahnete svoje sovraštvo nekomu drugemu...« Vojvodinja se je zdrznila. »Komu?« je zamrmrala. »Kod naj iščem človeka, ki mu bom dovolj zaupala, da mu porečem tisto, na kar se sama še misliti bojim?... Tak človek bi moral biti poln silnega sovraštva do Valoisa...« »Ali pa silne ljubezni do vas,« je malomarno dejala Favsta. Marija de Montpensier je prebledela. Njene prsi so se burno dvignile. »Jacques!« je dihnila komaj slišno. »Da, menih Jacques Clčment,« je rekla Favsta z vso tisto odločnostjo, Id jo je odlikovala v važnih trenutkih. »Jacques ClSment vas ljubi z brezmejno strastjo. Vi ste mu angel razvrata, ki upijanja meso, in angel ljubezni, ki omamlja srce z vsemogočnimi čari.« »Ubogi moj dragi!« je tiho zamrmrala vojvodinja. Favsta je vstala. »Ali hočete, da vaš brat postat^ kralj?... Ali hočete biti prva na francoskem dvoru? Hočete li ponižati one, ki so vas poniževali, prekašati z močjo in razkošjem vse ostale in nemara celo vladati v imenu svojega brata? ...« »Hočem!« je odgovorila vojvodinja z bleščečimi očmi. »Ako hočete, bodite zvesti in poslušni,« je dejala Favsta. »Idite, hčerka... pokorite se brez ugovarjanja!...« »Oh,« je vzkliknila vojvodinja z nenadno, vrtoglavo grozo, »kdo ste, gospa, da zapovedujete, kakor bi govorili v imenu najvišje oblasti?« »Kdo sem?« je rekla Favsta in vsa zasijala od veličine. »Tista sem, ki je bila izbrana, da porazi Siksta, izdajalca katoliške Cerkve! Zapovedujem vam in govorim z viška, zakaj beseda, ki jo prinašam, je beseda živega Boga!... Jaz sem papežinja Favsta I.!...« Vojvodinja de Montpensier je z brezmejnim začudenjem strmela v ženo, ki je govorila talje besede. Nato je upognila kolena .in se je vrgla pred njo na tla, osvojena in oslepljena... Favsta pa je stopila k njej, vzdignila jo in jo poljubila na čelo, rekoč: »Idite... bodite angel med mojimi angeli!...« Vsa omamljena, vsa zmedena, pokorna kakor otrok, se je vojvodinja zadenski umaknila iz sobe, ključeč se pred ukazujočo, bla-goslavljajočo kretnjo Favstine roke... pred to strašno kretnjo, ki je delila smrt in tiščala orožje v desnico Jacquesa CI6menta!... XVII. Privid Jacquesa Clementa Samostan Jakobincev je stal v ulici Sv. Jakoba, maione že naslonjen na mestno obzidje; ob njegovem znožju so zevali Smihelski jarki, po katerih ima sedatnji bulvar ime; nedaleč od samostana so bila vrata Naše Gospe na Polju, onkraj katerih so se širile skrbno obdelani vrtovi. Kraj je bil miren in nekam žalosten. Ljudje, ki si jih tod srečaval, so bili največkrat menihi, ki so molče korakali po travnatih hodnikih v senci hiš. Predniku jakobinskega samostana je bilo ime Bourgoing. Bil }e velik, zajeten mož veselega obraza in nagnjen k politiki, v bistvu pa ne hudoben. Svojo udobnost je cenil nad vse. Njegova odločnost je bila baš dovoljšna, da je umel srdito čuvati korist svojega samostana, ki je bila obenem njegova lastna korist. Drugače je bi! fanatičen pristai vojvode Guiškega in katoliške lige; Henrika Valoiškega je mrzii iz dna srca in njegove zasluge za ustanovitev bratovščine Rožnega venca so bile izredno velike. Med svojimi znanci, duhovnimi tovariši in političnimi osebnostmi tistega časa je slove! kot velik šaljivec. Tisti večer je sedel prednik v širokem naslanjaču, vrteč palce na obilnem trebuhu in s priprtimi očmi poslušaje enega svojih menihov, ki se je zdel njegovo živo nasprotje. Mršav in bled, s strogimi usti in vročičnim ognjem v očeh je stal ta menih pred svojim predstojnikom. Očividno se mu je bil izpovedal velikega greha, zakaj prednik se je muzal, med tem ko je on sklanjal glavo in gledal v tla. »Hm, sinko moj,« je dejal naposled velečastiti Bougoing, »vsekakor je bilo napak, da si stopil v jamo, kjer bi bil kaj lahko srečal satana, ki zmerom išče, koga bi požrl... Tak praviš, da so bile tiste ženske hudo razgaljene? In da je njihovo nesramežljivo vedenje zbudilo v tebi vso silo izkušn.iav?« »Tako je, častiti oče!« je obupno pritrdil menih. »Ne pozabi, da je naše meso slabo. Toda upiral si se, brat Klement, jeli?« »Da, častiti oče.« »In si po tem takem zmagovit izšel iz preizkušnje?« je vpraševal prednik nekam hudo radovedno. »To je edino, kar me tolaži, častiti oče. Pobegnil sem...« »Vidiš, vidiš! Kakor nedolžni Jožef, ki je ostavil svoj plašč v rokah zavržene Putifarke. Veš li, brat Klement, da si ravna! zelo lepo... hm, reči hočem, da si grešil samo iz nepremišljenosti?...* »Vaša dobrotnost, častiti oče, je tisočkrat prevelika,« ie dejal Jacques Clement in se spoštljivo priklonil. »Za pokoro se posti štiri dni ob kruhu in vodi ter moli vsako noč trikrat spokorni psalem; ostalo še premislim. Nadejam se pa. da že ta pobožna vaja prežene izkušnjavo... Idi v miru, sinko moj!...« Bi Cjkjufeot avto Vam priitedi denar in čas vsled svoje minimalne uporabe bencina, i prvovrstnega materijala in nizke nabavne cene. — 5/12, 10/24 11/35 HP. % 4 in 6 sedežni luksuzni in potniški avtomobili promptno od skladišča Liubliana Svetovnoznani angleški motocikl. Zmagovalec največjih dirk. EXCELSIOR HEKDERSON Najdovršenejši in najsposobnejši motocikl. 1 in 2 cilintferski modeli. 2 'n 4 cillnderskl model. Modeli 1927 dosne'0 v kratkem ter >načijo senzacijo, ker so oorem jeni z najpopolnejšim mazilnim strojem in z izpoooln enimi vžigalnimi magneti. Za raz-svetljavu dinamo posebej, vsled česa> br. zhibno d lovanje s'ro a zaiamča.io Kolesa za meosebojno Izmenjavo. Najnižia nabavna cena. Glavno zastopstvo O ŽUŽEK, Ljubljana. Tavčarieva ulica 11. RAD50-A V T O- bateriie it j., prvovrstni fabri-kat po Konkurenčnih cenab izdeluje in ponravlja JATR Marbar. Strossmayer|eva ulica 3 IflMA ,z ravno prispelo, specialne vBIlv kvalitete, opolo in belo, čez ulico po Din 11'—. — Olje, olivno fino. Din 24'—, tropinovec pristni Din 3b*—. — Toč ta Dalmatinska klet, Dunajska c. 9 (Kolizejska 1) in Gosposka ulica 3. Svinčeni rudnik v Mežici sprejme za topilnico v Žerjavu 12982 t tODllnišKesn pnznllig Nastop čimpreje. Prosilci, bi go bili ie v podobni praksi naj vložijo ponudbe s popisom dosedanjega službovanja na zgornji naslov. Ssmostoini kmigovodja crganiiafor g večletno prakso, slovenšč ne in nemščne popolnoma zmožen išče trajno namestitev s 15. januariem 1927 even-tua no tudi takoj Cen tne ponudbe na upravo lista pod „K. B Popolnoma samostojen" >A04.f goljša gospodična z znanjem nemščine se išče k 7 letni deklici. Ponudne z refeien-cami in si ko je poslati na gospo Vida Jankovi, Pančtvo, Bariat. prporoča tele svoje knjige: Dr. M. Pofoinlk: Slovenska zemlja VI. de'. — Vojvodina Koroška, 2 zvezka ..... Din 20*— Or.Fr.Kovaiii: Slov.zemljaVII.del. Zgodovina Štajerske in Prekmurja ......Din 70-— Or. Drag. Lončar: Politično življe- nje Slovencev Dr. Ivan Lah: Češka antologija . . . . . Lermontov • Borštnik: šega časa ..... Zemljevid slovenskega Ozemlja . . . . . Din 15- Din 15-— Junak na-Din 10*— Din 50-— III.zvezek dr. Mencingerjevih zbranih spisov . . . Din 20"— 12963 i Občina Rakek naznanja, da je splošno priljubljeni večletni župan, gospod JOSIP STERŽAJ posestnik na Rakeku, odlikovan z zlato kolajno za zasluge, danes dne 23. decembra 1926 ob 6. uri v 46. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na Rakeku v soboto dne 25. decembra ob 3 uri popoldne na domače pokopališče. Blag mu spomin! Potnikom* športnikom iid. se priporoča navo adaptirana esfavradia ..Gorenjski kolodvor11 LJUBLJANA - ŠIŠKA 18005 a Zahvala. Za izraze srčnega sočutja ob prebndki izgubi naše 1 ubljenke Nedice in za prekrasi o cvet e se iskreno zahvaljuje rodbina Trošt-Tavčarjeva. V Ljnbijaa', dne 24. decembra 1926 Potrti globoke ?alosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri in ljubljeni soprog in oče, gospod Josip Sfgržaf posestnik, gostilničar in župan po dolgoletni mučni bolezni v starosti 47 let, boguvdano preminul. Pogreb blaeopokojnega se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 3 uri iz hiše žalosti na pokopališče na Rakeku. Rakek, dne 23. decembra 1926. Josipina Steržaj soproga. Angela, Tončka, Vinko. Jote otroci Telovadno društvo ,Soko< Rakek* naznanja tužno vest, da je njega neumorni član brat Josip Steržaj posestnik, gostilničar in župan po dolgi mučni bolezni preminul. Zvestemu članu dobrotniku ohranimo svetel spomin. Na Rakeku, dne 23. decembra 1926. Vesele božične praz ake žtli vsem svojim cenjenim odjemalcem Alojzil Plo! špecerijska ln koionijaina trgovina Maribor Vodnikov trg tev. t 12s63 P vsakovrstna po naiugod I FOllJl ae'Si cenl k3K0r kSaKO lete Vi CVU vedno v zalogi Kupim tudi surovi ln stopljeni loj. Plačam ga no najvišii dnevni cem Jos. Bergman, Mana. Petjansks cesta 85 Vesele božične praznike želi svojim odjemalcem ^m M. PRESKER trsovfra z mešanim bia om ln zalega tra cls ov ke čokoladi In liker v v Baihenburgi. ki je s prilikami našega Primorja znan, šče ob povoljnih pogojih večje domače podjetje Prosilci iz kolonijalne stroke m z znan jem italijanskega jezika imajo prednost. — Ponudbe pod oznako .Putnik 28—11" na interreklam d. d., Zaereb, Strossroayerova ts I Zahvala. Povodom smrti svojega ljubljenega soproga, gospoda Evana Počkaria poštnega poduradn.ua v p sem prejela od prijateljev In znancev toliko dokazov iskrenega sožalja. Ca se ne morem vsakemu zahvaliti. Bodi zato izražena vsem in vsakemu posebej tem potom moja najprisrčnejša zahvala. Izrecno pa se zahvaljujem za častno spremstvo pri pogreDu gospej Franjl dr. Tavčarjevi, Kolu jueoslo-venskih sester, Ciril Metodovi diužbi, rodbini Lavšovi, ki je z menoi za časa kratke bolezni pokojnika sočustvovala. Prisrčno zahvalo iziekam tudi vsem darovalcem Krasnega cvetja in vsakomur, ki je za rajnkega kaj naredil ter kličem Bog plačaj Neutolažljiva vdova Ana. Anton Golež proda a srečk državne razredne loterile Maribor. Aleksandrova c. 42. ♦ Naročujte srečke, dokler so še v zalogi. Cetrtlnske srečke so že povsod razprodane, dobijo se še lahko pri nas>, če iste hitro naročite. Cea srečka stane Din 100-, polovična Din 50'-. četrtinska Din 25'-. Vsaka druga srečka mora dobiti. Stalna razstava t „HIS IIIHSTtKS a UOICE', apara.e, pioSti najiineiše gle, vse oosameznt delt itd samo pri tvrdk H. RHSBERGER, Ljuiiliana Tavčarjeva u I a 5, poleg dež. sod šča. t t*» . Predno ki« Hrugfe naročite onle t« si oat« talojn Najboljša ter pristna dalmatinska, šta erska in dolenjska vina točijo se le v nad 25 let obstoječi, renomirani vinarni JPri Dalmatincu Tavčarjeva (prej Sodna) ulica štev. 4. 12754 Francoski automoblli ROLLAND & PILAIN 10 HP 12 HP Poraba bencina 9 litrov na 100 km. Hilrost 120 < m na uro GOODYEAR 13018 • amerik. pneumatiKe Telefon 541. E. ROSA, Angl. motorna kolesa 500 cm, OHV 5—18 HP, 1 cilinder, 4 ventili, 4 hitrosti, autom. mazanje. Turistovski, športni, superšportni tipi. Si-decari, hiti ost 125 km na uro. Poljanska 69. Kadar nuino rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA — Florijanska ul ca 14 — Kniigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. M ,v KEavirii zaloga: Za pravilno negovanje telesa Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tovarna 12922 cKubertus mita v Gelju. 125S4 in piamni . Ropaš, Celje Znižane cene in tudi na obroke. pokazuje se Fellerjev pravi blagodlšefl .Elsafluld* koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslafeemu telesu novih moči in svežost:, oživlja živce, jača mišice in kite in rija vsem telesn m delom. - Dren enje in uml-vame z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z v. do razredčen Izvrsten za isriranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako oriliubljen je storila baš njegova vsestranska vporaba odzunaj in znotrai ki.d zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši zato boljšega delovanja kod francosko žganje. Zahtevajte za poizkus povsod iz« rccno »FELLER.IEV. pravi blagodi« Seči ENaflu id. v poizkusnib -tckleni. čicah po 6— Din, v dvoinatih ste< klenicah po 9— Din ali -ipeciialnih steklenicah po 26— Din, po pošti pride tem ceneiše čim »eč se naroči naenkrat: z zavoinino in poštnino stane: 9 poizkusih ali 6 dvoinatih ali 2 speciialni steklenici 61 Din, 27 poizkusnih ali 18 dvoinatih aH 6 speciialinh iteklenic 133 Din. 54 po izkusnth ali 36 dvoinatih al' 12 spe. cljalnih steklenic 250— Din Naročila nasloviti razločno tako»le: EUGEN V. FELLER lekarnar v Stublci Dotji, E*aatrg it. 245 Hrvatska. ®sg)§® j Sumu ..SVETOL" neprekosljivo čistilo za vse kovine Je pravi domač i7ce!ek •JADRAN«, tovarna kemičnih Izdelkov LJuhliana Moste Zahtevatte ea v trvmvinahl mm lo je preprosto postopanje z Rinsom. Pripravi Rlnso kakor dilo na zavitku. Perilo naj se čez noč v njem namaka, izplahnimo ter obesimo da se posuši Rlnso Vam opravi težko delo pr« piše navo-zjutraj ga Za kopalnico in polira vse. čisti Ta stara obleka ie še popolnoma moderna — potrebuje le mrvico Twinka. Obvaru te oblačilo Svojega otroka mekko. da ne ram njegove nežne laže. — Vo nina se pn pranju ne skrči Zastopstvo in depot: Narbert Welss i drag, Zagreb, Sejm šče 51. Tel. 7-33. Brz. naslov: Nerbert. Tvrdka A. VOLK LJUBLJANA, Resljeva c. 24 prlporots m n o» n druge mlevske izdelke Trboveljski premog MEJOV&EK, TAtTENBAbHOtfA ULICA 13 Dokazano ie da kimiš primerno BOZČNO DARILO na ce-neie edmole v naš deiajlm trgovin na Eravcevi cesti št. 2. Ne nre^ri danes zadnji dan ogledati si veliko izbiro zimskih sukent, raslanov, kožuhov vseh vrst, oblfk za gospode in šo oobvezne otroke. Podpirajte domače »lovensko podjetje, ki je najceneje in najsolidneje. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie, Liubljana ijl.JI i m Proda se radi lazdružitve lastnikov • VI iz kovinske stroke v Liubljani. Podjetle ie dobro upeljano in rentabiliteta zasieurana. Potreben kapita približno Dm SOO.OOO ostalo po dogovoru — Pismene ponudbe pod ,Gama* na jpravo .Jirra* 12719-a E 462/26 Dražbeni oklic. V ponedeljek, dne 10. januarja 1927 ob 9 uri :n po potrebi naslednje dni se bo vršila v Cankovi javna dražba različnih premičnin: 4 kon I, več koniskih o rem, drv, raz ičnega lesa, en tovorni avto, 2 osebna avtomobila, 1 kočija, več sani, 1 motorno kolo, več kletk za piščance, več zabojev za jajca, različnega sobnega in diugega pohištva, več opreme za pisarne, I pisd'ni, 1 šivalni stroj, 1 železna blagajna, različne knjige, 2 lovski puški, več Kadi. različni sod . I klavir in diuga godala, več tehtnic in še mnogo drudh premičnin lazlične vrste Takoj za tem se bode prodajalo po javni dražbi v Pucincih večje množine surove In žgane opeke različne vrste ter več pohištva posebno pisarniške opreme Interesenti si ahko ogledajo rubežni zapisnik pri podpisanem sodi'ču v sobi St. 17 med uradnimi uram' do dneva dražbe. Predmete pa si laiko ogledajo na dan dražbe in sicer eno uro o red pričet kom dražbe. Okrajno sodiftfie v Murski Soboti, odd. IV., dne 21 decembra 1926. 12955 . uuuuuuDannnDannnaoDLicoDcrinaa Altvater-Gessier-Jagerndorf liKerska znam dsiran a dlake z nog In rok, cen. Din IU> ,,Pa*ta Hegla" najboljša krem« za negovanje lica, cen Din 60, „WibPa" daje lepo rasi obrvlm In trepalnicam ln |lb •emno barva Din 65-— loimetika Milan J. Holka, Zagreb, lllca SO. Zabtevajta breinlarq štev • JI Razglas. Sekan e v mestnem logu mesta Metlike. Gospodarski odbor mesta Metlika razpisuje sekanje hrastovega lesa v mestnem logu. Posekati se sme in mora do 81 decembri 1927 okrog 1200 kubičnih metrov hrastovega lesa Ta les bi se moral zvoziti najdalj« do 24 aprila 1928. Ponudniki se naj oglasijo pismeno ali ustmeno do 81 decembra 192fi pri gospodarskem odboru mesta Metlika. Ta les se bo prodal najboljšemu ponudniku in naj iftl stavijo ponudbe do 15. jan. 1927 pri gospodarskem odboru mesta Metlike. Proda se ve« les na panju stoječ. Pismene ponudbe v «a-prtih kuvertah je vposlali gospodarskemu odboru mesta Metlike do vključno 15. januarja 1927 ter je navesti cene za kubični irieter Se stoječega lesa Les se lahko ogleda oa lita mesta v navzočnosti mestnega čuvaja. Gospodarski odbor za mestni 'metek v Metliki: Frano Kremseo, geiati Proda se ozuoina Ua tudi v najem v Gornj Radgoni na Spodnjem Grisu tik sodnije, davkarije, carinarne obmejnega komisarijata, linančne kontroie i« drugih uradov enonadstropna hiša, ki obsega dve kuhinji, enajst sob. obširne kleti ledenice, veliko skladišče, hlev, vrt betonirano dvorišče. Vpeliana je električna razsvetljava. Pojasnila daje do 1. februarja 1927 iz prijaznosti g. Dr. Lenart Boezio, odvetnik v Gornji Radgoni, kjer naj se vložijo tud kupne ponudbe - Generalno zastopstvo za brezkonkuienčn množinski predmet, ki pomenja pravi preobrat (nem-Iki d.žavni patent zaKomto zavan van), za Jugoslavijo se išče. V poštev prihajajo samo «ospodje ali firme, ki razumejo veliko potezno organi/,aci io, bi, če treba ustanovili razpečeval'io družbo, ki delajo na lasten račun, razpo agajo z nekaj glavnice (okoli 30.00u uin) in morejo jamčiti za velik promet Je to neutrpljiv neprestano potrentn porabnostni predmet, zlasti za v-e iastnikt trgovin, kavarne, avtomob -liste itd Na razpolago siiajni izvidi in priznantce, trgovina za gotovino, kei je cenen mnodnski predmet, brez privatnega obiska. Zajamčenega je 30 000 do 40.000 mesečnega zaslužka. Ponudbe pod „Rasch u. zie. bew-jsst Za 777" n* Annonzen Exp. Rasteipet Graz 1., Steietmark 1291 Ma • ii ■! u4f> 2b. Razpis dobave KSestna občina I u >ijanska razpisuje za mestne režijske wožn e dob. sledečih krmil in sicer: 42.400 kg suhih, prvovrstnih pšeničnih otrobov, 50.000 kg banaškega ovsa, oziroma zdrave koruze in 20. kg pšenične slame Dobava se nai vrši sukcesivno in to tako, da bode otrobe in oves ali koruzo dobavljati vsak drugi mesec po en vagon Izplačevalo se bode istotako sukcesivno, kakoi se vrši dobava. Odtegljaji se vpoštevajo kot pri pobavah za državo t. i. 2 % takse 1 % poslovnega davka ter '/2 % kol kovine -Pavlino opremljene koikovane ponudbe z vzorci in navedbo cen je vposlati do dne 30. decembra 1926 opoldne mestnemu gradbenemu uradu. Cene se razumejo franko skladišče mestna pristava, Pov šetova cesta štev 8 Mestni maaistrat v Liublfani dne 22 decembra !Wb ooco^ociocnncioaaonnnaDDannDnnrinrinrii ;t ljan». Aleksandroma ces>a itev 7 Zdravje je prava sreča družine, ako pa tiočeie da uo sta na n trei^a misliti Kako boste nadomestili Vaše sile. koncentriram produkt Hranilnih snovi mleka, lajec m kakava ie pravi blagoi za vse- «a očeta, Katerega krepi in iač' on delu m v psami za maiei kater množ' sie; potrebno ie /a hišo za dete. kateremu /.agotovi najbolišt raz-viiek in ga oiači a šo'ski pouk. Ena skodel ca OVOMALTINt s -voio nranlnvostio ie vredna kakor 12 skodelic iuhe, 7 sko-lelic kakava al' 3 -aic ter pri tem še veliko lankeiša /a prebavo Ovomaltine «e dobi v vsaki apoteki In drogeriji po ceni: 100 gr 18 50 Din, 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev. sklicujoč se na list. od Dr. A. NVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnlh preparatov ZAGREB. Jurievska ul. 37. zoncjunuc o jlo uranano efektne loterije .INVALIDSKEGA DOMA" v Trbovljah zadeneš gotovo vsled mnogih dobitko". ako pa ne Dos zadel, oos pa Koristi! Tvoiemu bratu, sestri, s Tvopm, če tudi maio po zmernosti pritrganem orispe>ku za eno prvih in skozi lastno probujo ustvarienih sociiainih naprav, m to za di m Vojnih invalidov, vdo^ tn siror v Trbovljah. Torai samo za 10'— Din lahko zadeneš krasno m novo enonadstropno nišo, Ki |e že sama vredna 200.0U0-— Din, a k temu, če še kupiš več srečk, dobiš lahko celo soalno opravo, koleselj, konja in še mnogo krasnih dobitkov. Žrebanje se bo vršilo, čimprej bodo srečke razprodane. nepreklicno pa 1. septembra 1927 □□uuuuuuuuuuuuuuuuLjuuuijLji jtjL jl k j. ji n jui iUUL ji__it ii jijurn Maipopoinefši Stoewer šivalni stroji za Šivilje Krojače in čevljarje tei xa vsak dom Preden ti nabavit« stroj ogleite si to «*r«Mlii Olefon «t 980 lO^ID I IB) A N Specijalna irgovma pUdlr božičnih okraskov Ljubljana, Mestni trg 11. Papir svilei., laletni, ilai tn srebrni, stucoeč a, irep. z.iat* m srebrna penca Žica ta rože. Žica ta obešanje okraskov Briljantna vrvica, svečke, drike ta svečke, čudeint svečke Prtički ta v kot, res ciaani in poceni, 2o vzorcev in veličin. Obrazci ( Krippenbilder), rojstva (Stahce;, lameta, Jirlande od lamete, Jirlande papirnate, angelski laski Feenhaar) Razglednice, blok1 in hrbtičk' -.e kole-tarje, krinke in lampiioni. Listje ta rože, pradntki Pfltzeln) ametne cvetlice in vene te neveste Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v oblik' ptičkov, ivončkov, možičkov, ■ladis Sunkic 4niee okraski od lamete te> ^llasnikovs -r> dr"-'fil ?instes pratika 'td.. 'td MARKO ROSNER Zaloga manufakturnega blaga MARIBOR Slovenske ul. 13 Telefon št, 232 Samo na debelo I 157a Havre - Newyork samo 6 dni čez morje Cie Chargeurs-Rčunis, Sud Atlantique, Transport -Maritimes za pomorske votn t Južno Ameriko, Avstralijo, Ar-gentinijo n Kanado tozadevna po;asmia m vozne listke da e zastopnik 1 Kolodv.Tska n ca si I hi ie! za m s LJUBLJANI prodaja premos iz slovenskih premogovnikov vseli kakovosti, v cel b vagon b po origt-n. lnih censb premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijski podjetji in razpeCava oa debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora tei pripo roča posebno prvovrsloi teikosiovaški il angleški kok» ta livarne Is domačo opo. rabo, kovaiki premog, trni premog n briket« Naslov: Prometni zavod za premog. 11 v Miklošičeva cest« itev. IS/L n>« udu kožo ii oradovicc cetud MStarelt, gotovo in ■ rez bo lečm odpravlja v 4 dnevih >■ koren ko vred pr hoji neob čaUiivo edini no zakonu zavarovani obliž: LAMICO .SMRT ZULJEVIMA". -Uvitek Din I (j-— Ne dajte se pregovo riti da vzamete imitaciio v tekočini Ga ranto ano deluje samo originaln (.biiž LAMICO »SMRT iUUEVIMA" POTENJE in nepriiete<. duh nog, tok in dr. orenreč' popoln, ma neškodljivi prah .GALMOL* Cena Din I2-- Dobiva »f y vsen lekarnah in drogerijah. i ijubliani: ORuGERiJIi ADRIJA. izieMmt '> LABORflTOKUA LAMICO. geograt '.333.5 i Ksndin >j! 15 Tvornica sifonskih glav, strojev in kovinastega biaga Najpopolnejši so svetovno znani proizvodi Soc. aii- 99 FIAT Torino Automobili vseh vrst; osebni tvpe: 509A, 503, 507, 512, 519B. Tovorni type: 509 F, 503 F, 507 F, 603, 605. Nedosegljivi »pecijalnl izdelki tovornih automobilov posebne type za autobusei $P$k" Torino type 36 Stroji za čiščenje cest $OC- fin. 99Srn la i i« MHsnO požara« brizgah«. tys*e 31 Soc. aa oSaJave! fi OSI EK Pejačevičeva 7. Izdeluje. stro'e za sodavco, sitnnske friavice so il že od naših pradedov n« boli vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna 'zdaja se odlikuje po bogati vsebini 'n »likah Opozarjamo na davCnt spise, koje mota vsak fitati, da bo vede . Kaj smo plafrval> nekdaj. Kai in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh fTgovinah po Sloveniji tn stane 5 Din. Kjei bi io ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih tiskarna in iltogratitat za*ad Uubliana. Breg *tev. 12. nmm »ni mi r tutoaXt s i tž (Jbrestovania vlog. nakup in prodaia vsako-vrstnih vrednostnih oatunev devu ;n vmot, borzna naročila areduimi in krediti vsake vrste. esKompj in .nkasv menit >ei nakazila v tu- in inozemstvo, >ate deposils itd, gd. IrtoioAe *ieai. l uoiiriii.. ie.eiui. i:. «5,- mi. -C? i< lOf % nad 30 letno prakso popolnoma samostojen delavec v vseh notarskih, zemljiškoknjižnih, ložbenih in izvršilnih poslih, vajen !epega občevania s strankami, sedai še v iiulbi, iš&e a uitba vsled smrti svoie^a šeia, pri kale rem je sluzbovai nepretrgoma nad 25 let. 12794-.-Na«lov se ;zve v oglasnem oddelku .jutra* j [ P lii i Ris. io les M i tvornica ♦ % UU ,UAiiA, Prešernova ul ca ši. S, ViC Tfiašks cesta t nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči * ♦ modernih obiik in modelov, kmečke peč:., štedii- I i nike, bele češke emajlne ploščice za obložitev sten f | v kopalnicah, kuhinjah itd. ! | Prevzemamo tudi vsa v to s t/oko spadajoča po \ i pravila mi j : • t .....................■■IIIIIHIIIIIIHIIHi ....................................................____- .{s civoKolei, motorjev, ouoškir ^o*'čkov šivalni; stro;ev vsa-■tovrstnih r.adomestnih 6 i ov, oneumatike 'osebn oddele* ^laJar u "-»P01"0 opravo .maiSira-Turnir ^^ n noniklan e dvokoles, otroštfh voi>čkov. šivalnih stro-cv .tA friioš iVSaricovib. 12663a Orismaine psrreasdne ze OPALOČRIPIL in zaloge švedskih moških snežnih čevljev raz prodajamo zalogo po znatno znižani ceni Din 345"— Posebno pripravni za šoferje, izvoščke, železničarje, lovce in Športnik«. Ključavničarstvo JOS. U/EIBL LJUBLJANA čopov« oeita itev. tO (vbod z Retljeve eeate) $e prxai tn druge potrebščine. Originalne barve in matrice zs Gesiemei CyklostiL ■ Litovm 1SAHAGA n * ^JUSUASA. Seienburnova u5ic» št. S. feleter. 6t. 5St- • Prodajalne: Sreg št Aleksandrova c. 1. LIGNOSE glasovlte originalne brezdimne lovske patrone. Enoročne pištole Otaaralno lastcpstvu Ui rnrnliku skMiUt PIRAO.D. Zagreb, RaCkoga ulica 7 d. L. Mikuš - LJUBLJANA, Mastni tr« M Isdelovatel} tfsiatkov Na drobno I Na afbelot Zaloga sprehajalnih pal!« Stan fHilmlfi li umw oraaMataia. Stanje vloženega denarja I 000,000.000 kron alt Din naO ,50000 milijonov. Sprejeme vloge na hranilne kmižice kako; iudi i na tekoči račun, in sicei proti najugodnejšemu O obrestovaniu ii hranilnica plačuje zlasti vloge proti dogo-m voriem odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče |g obresti. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ Talafon »ta«. IS UatiMtijMa 1. «8M Pefttnl 6ak tO,MS Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) 5 Prešernova ulica. Jamstvo za »«e vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje koi kjerkoli drugod, kei lamči zanje poleg lastnega branilničnega premoženja ^e mesto Ljubljana z vsem premoženjem tei davčno močjo Vprav radi tega nalagajo pri njei sodlifa denai nedoletnih, tnpsilakl uradi, cerkveni in obtiat občinski denar. v nav hranilnia, k& je denar tu popolnoma var«ia. iirsaiitia dsi« ossttiia po atki oferasta mt m mwlw m DONNET avtomobil , «n^lno zastopstvo za Ing. G.Ionmes vsakega Ljubljana 1 za pume Pozor11 PozorI Zahtevajte pri kupovanju samo naše žeblje za podkve z naznačemm zaščitnim znakom So najboljši in najdovr- šenejši. — Največja m najproduktivnejša ivornca MUSTAD, Jugoslav. tvornica (avala te ielezne i Celične robe d. d. Karlovao- Proti reumi, bolezni v sklepih in mišičju, utrujenosti, sploš. telesnim s abosiim, želodfcn»m bo i> t i'«»»» * h « NAJCENEJŠI VIR BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH 41 D A R I L & MODNE POTREBŠČINE ZA DAME IN GOSPODE PARFUMI EAU DE COLOGNE T. EGER SV. PETRA CESTA 2 SVILA NARAMNICE NOGAVICE ROKAVICE KRAVATE SPECIJALNE ČIPKE MODNI TOALETNA^ MILA f NAJCENEJE! ^ }UMB \1D.S k. ITD NAJVEČJA IZBERA! 99,999 999 99 Seštevanje I Računanje Burroughs Fortabie Dolarjev 180-- 13 nmetnlii nfiroKov Brezplačno n neobvezno predočen;e GlOSOOSKI £ Co. £ A & AEB, Ba£ho*a ulica 11 €^66©©©66©566©©6©©©@©66 Si zopet pozabil C Pozor* love! in koiarli! Pri tvrdki Erman & Arhar v Št. Vidu nad Ljubljano. Pišite po ilustrovan cenik. kje se dobi najcenejše, najfinejše in najtrpežnejše pohištvo I 12787« Kostanjev les ? razžagan do i m 20 cm, aUKo ua IU do 40 cm nekian tn neobeijen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu piačuu, eventueino akreditivu &KN£Si lOilRlflt, tcltc, ZrtnsKega ulica 4. — Posredovalo dobe proviziio. IVAN ZAKOTNIK H.Si"i I V. Jaz D. Zdravič v L'ubi;an:, Plorljanska ulica št. 9 sem tisti inozemec, ki ima zveze z vsemi večjlm< trgovci in kateri mpuje skozi celo leto v svoji prodajalni in vsakokrat na »Ljubljanskem velesejmu" naiveč kož vseh vr»t divjačine po najvlšj h ce.ah. 12924 MESTNI TESARSKI MOJSTER Teletoo it 379 Tsakovrstna tesarska dela, moderne lesene start)«, •strešja ia palače, trše, rile, tovarne, cerkve ia gvoaike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogaje Ltd. fiiadba lescoiA oostav. jeiav ia mlinov. Parna Zaga. o« Tovarna furnir!«. pozor Lovci, Slovite ori?. angleške polne patrone Eley Castinght z Diamond brez-dimnim smodnikom in tvrduni angleškimi Eley šibrami. S. Kočonda, Zagreb, (lica broj 40 u prolazu. Gumbe bnpite najbolje in najceneje direktno o tooarni! Maribor, JtouensRn 8. Prodaja na oeilho In drobno u M rt « rt rt H rt rt rt M rt rti rt K donaša: MALI TATRA 4/i2 HP. Toliko si vsakdo vsako leto prihrani na bencinu, olju, gumiju popravilu itd. AUTO je na višku moderne in zanesljive kon-strukciie, motor zračno hlajen, ter se nikoli ne pregreje. NUDI VAM, ker se radi svojih nihajočih osi prilagodi vsakemu terenu, zelo udobno vožnjo, kakor veliki avtomobili. BREZ KONKURENCE je na slabih in gor-skik cestah. Poskusite avto pri nas! JUGO-AVTO, d. z o. z. LlUBUANA. voziš VSAKOMUR so znani BSA motocikli JE - li to čudno? ŽEP je pred božičem napolnjen IN čaka olajšanja ŽIVLJENJE je pa lepo samo, če se motociklom DRAGO to ni, ker je BSA skoraj zastonj ZATO se požuri in hitro KUP! svetovnoznani priljubljeni BSA - MOTOC1KEL, ki nudi sigurno udobno vožnjo PRI domači tvrdki JUGO-Ai/TO d. z o. z. LJUBLJANA Telefon *tew. 23$ „SP£CTRUM" d. d. Inž. Kopista, Dubsk» In Krstlč. tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII. Medvedova uL 38, teL 343 Zagreb, Beograd Osiek. Središnjica Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče vsteklevanje v med Ptaa, navadna ogledala * :•. r n:-:m | ? Ii Kupimo E Ponudbe z navedbo cene in množme na Slograd Spodnja Šiška || f f f Novo leto Nova - sreča! Žrebanje 1 .»..m«, 11. januarja 1927 d •račka Oin 1 * - « S 1 J srečne Oin □ srečke Oin iio I Izvolite točno paziti na naslov in adresof Bančna kom. družba A. REIN in DRUG. Zagreb. Galeva ul. a