____ 245 ----- Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. Ni ga skoraj dneva, da bi se zdaj ob času sadja, naj uže doma v izbi ali na vrtu sedim, ali pa po polji, vinogradih itd. hodim, ne spominjal besed nepozablji-vega rajrcega Matija Vrtovca, kateri je Vipavcem klical: „Vipavci! sadite pitaoega sadnega drevja, sadite zgodnjih sort grozdja več, kajti prišel bode čas železnic, v katerem se bode sadje prav lahko in prav drago v daljne daljne kraje, na Dunaj, v Prago, da še cel6 na Rusko v Moskvo, Petrograd itd. prodajalo!" In kako bi se teh besedi ne spominjal, ko vidim, da se uže mnogo let sem tako lepo izpolnujejo! Kakor sem uže pred več leti — pišoč v ravno tej zadevi v „Novicah" — povedal, obstala je nekdaj vsa vipavska sadna kupčija le v tem, da so Budajnci, Gaberci in Slapenci s svojimi oslički po dolini okoli lazili ter sadje, in to le najlepše, po zelo nizki ceni — po domače rečeno „pod špotoni" skupovali ter v Postojno, Ljubljano, Idrijo in v kranjske trge in mesta izpeljevali. Kakor da bi se bilo danes zgodilo, se spominjam, kako je pred veliko leti, ko sem še majhen deček bil, Budajnec k k mojemu očetu prišel, vse hruškovo drevje obhodil ter za vse najplemenitejše hruške, tako imenovane „bruta-bone" 8 starih forintov obljubil, a ne več tudi dal, hru-sek bilo je pa toliko, da je dvakrat z oslički po-nje prišel, ter jih vsakrat komaj odpeljal. A kako vse drugače je danes! Danes potegnil bi človek za ravno tiste hruške tudi 40 forintov, kajti spod 12 do 15 soldov kilo se najslabših, ne pa najfinejših hrušek ne dobi, in še za to ceno se blago nikomur ne usiluje, marveč kupec mora za drag denar skoraj sadja še prositi. Da! dandanes je v vipavski dolini s sadjem uže vse drugačna kupčija. Komaj odcvetejo češnje, uže dobi ta pismo iz Ljubljane, drug iz Gradca, tretji iz; Dunaja, četrti iz Prage, in v vseh pismih se povprašuje, kako kažejo kaj češnje, bode kaj marelic, hrušek, ringlotov itd.? In ko dobijo odgovor, da češnje ali to in uno sadje dobro kaže, glej! češnje se še prav ne porudečijo, uže se sliši: na Slapu jih skupavata dva „Nemca", v Vipavi dva, na Vrhpolju eden, v Mančah eden itd., in po cestah se vidi voz za vozom praznih cajn dohajati , polnih pa odhajati. In ako se človek podd, v vas ali pa tje na prostor, kjer „Nemec" nakupuje, kako je vse živo! Tukaj se ne vidi več nekdanji kisli obraz prodajalca, kateremu se je smililo, cel kup najlepšega sadja — prodati — no recimo ,,pet krav za en groš" dati, — ne vidiš več Budajnca s fajfco v ustih zaničljivo okoli sadja hoditi in memrati. Ne, ne! vsega tega ne vidiš več, ampak vidijo se veseli obrazi kupca „Nemca" in njegovih pomagaČev, kateri vsacega ali pa vsako, katera sadja prinese, šaljivo pozdravijo, malo z nizko ceno podražijo, potem jim pa vendar-le hitro koš z roke ali glave vzamejo ter na vago položijo, pošteno tehtajo, plačajo ter se prijazno „z Bogom! prinesite še" poslovijo. Vidijo se veseli prodajalci, kateri za sadje brez vsega truda pridelano lepe denarce dobijo, — znabiti edini denar, razen onega, ki ga skupijo za vinsko letino, ako ta popolnem ne izostane. Kako veselje je pa še le po vasi, ko se za kako sadje oglasa kupcev toliko, da ga celo nikomur ni treba ponujati, kakor je to na primer lansko leto slučajno bilo z marelicami! Tu vidiš resnobnega mešetarja „Nemca" po vasi po hišah upiti: „tje doli k nam prinesite robo, mi — druge besede kakor mi se ne poslužuje mešetar — jo plačamo po 15." Komaj pa ta pete odnese, pride že oni druzega „Nemca" kričč: „mi plačamo lepo robo po 18kS — oni tretjega: „mi po 20" itd. Vsak hip se vidi lahko ob takih prilikah fantič, ki z lističem v roki v Vipavo teče, na katerem se bere telegraflčno naznanilo: „waare bereits 18, bereits 20 itd., noch einkaufen? N. N." In fantič priteče z odgovorom nazaj; cena na to pri enem „Nemcu" poskoči, pri drugem, tretjem še više. Prodajalci imajo večinoma že sadje domd obrano, pa mnogi ga nočejo še prodati, ker se nadjajo, da mu bode cena še bolj poskočila, zato hodijo le od enega Nemca do druzega, pozvedovat, kako da plačujejo, smijaje se kupcu in mešetu, katerega silita, naj sadje prinese, rekši: „e, saj boste še dražje plačali". Vsak prostor, kjer se sadje skupuje, podoben je v takem času skoraj mali borzi. Po vasi, posebno po krčmah, je vse veselo, le „Budajnec" ta se drži klavrno v krčmi in čaka, bode li svoje škatle napolnil ali ne. Kar na enkrat dobi en „Nemcev" telegram : ,,Nicht mehr einkaufen, Waare zu reif angelangt. N. N.", — drugi pa ima „robe" dovolj! Pok! zdaj se prične tretji, še bolj pa Budajnec smejati, mešetje so klavrni, kajti cena ___246 ------ „robi" je padla kar na enkrat od 24 soldov na 8, —-prodajalci pa, kateri so obrano „robo" doma* spravljeno imeli, se poskrijejo ter pošljejo za ušesom se praskaje „punčko" k „Nemcu" ali pa Budajncu s poročilom, da bodo uže ob „vabi Mariji" —job mraku, namreč, ko je bolj tema, „robo" prinesli. „Caat bodi Bogii! da nam je sadje dal" — pravi kmetovalec, — ;,Bog bodi za-hvaljen za to božje sadje!" — pravi krčinar, — z eno besedo: vse je veselo, vse zadovoljno! (Dalje prihodnjič. *) *) Nadaljevanje kakor Vam drago. Vred. List 32. Gospodarske stvari. Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Kako vse drugaci je pa taka leta, kedar sadje ne obrodi, kakor je to — na priliko — letos. Nobenega „Nemca" ni v dolino, mali gospodar obhaja ves potrt svojo sadno drevje, misle si: oh! kaj bode G. z menoj naredil? Obljubil sena mu, da mu plačam dolg ,,ob češnjah in marelcah", zdaj pa je vse drevje prazno! — Kaj bode pa še le tisti mož z rdečo kapo, tista „seka-tura" ali kakor mu že pravijo, z manoj naredil? Davkov še nisem vseh plačal, na, sadja ni pa nič, da bi iz njega denar naredil? In lanskega prešiča pa tudi še nisem plačal, a zdaj bi imel druzega kupiti, pa s čem? E, Bog pomagaj! že vidim, da ne bode drugače, kakor da zaženem „sivko" na sejm! — Tako tarna majhni posestnik kmetic. Večji posestnik ima še vina v kleti, a kaj pomaga, kupca ni, in da bi tudi bil, vino je še prepoceni, ni še za prodaj; delavce, posle, davke itd. vse je pa vendar plačati treba. Kaj mu je storiti? E saj bodem ob sv. Jakobu aii pa za Šmarne dni vino prodal, voli se bodo tudi poredili, in vaaj nekaj vinske letine bode vendar tudi letos; k G—u grem, da mi par sto forintov posodi, dasiravno vem, da bodem presneto slane obresti od njih plačati moral in vsega tega bi mi ne bilo treba storiti, ako bi Bog kaj sadja dal. — Tako tarna boljši veči posestnik. Krčmar sloni na durih, ter toži memogredočemu sosedu: Jernej, vidiš, kako je letos lepo mirno pri meni, lansko leto kako živo je bilo o tem času, v izbi, na vrtu, tu na dvorišči in povsod, no; vec sem stočil v enem dnevu kakor letos celi božji teden, če ne skoraj o štimajstih dneh. Vidiš no, Jernej, tako je le, kedar Bog sadja ne da, pa upajmo, da bode k letu boljše. In cela vas je nekako čudno tiha, mirna, reklo bi se skoraj, da žalostna, kar se posebno ob nedeljah po krščanskem nauku prav dobro pozna. Vse pa za to, ker ni sadja, torej tudi ne cvenka. Io, glejte! kakor se godi po sadjerejskih srenjah v slabih sadnih letih, tako se godi v nesadjerejskih zel6 vsako ljubo leto uže cel6, ako trta le malo ali pa še cel6 skoro nič ne obrodi. Sleherni vipavski kmetovalec, se sme reči, prevzame z očetovim premoženjem tudi več ali manj dolga, katerega se nadja, nekoliko s priženjeno doto, posebno pa z vinsko letino poplačati. A preteče eno leto, preteče drugo, tretje itd., dobre vinske letine pa le noče biti, tasta ali svaka pa tudi ne more za ženino doto tožiti, ker bi ga razdejal; vrhi tega pa še v preteku petih let turšica dvakrat slabo obrodi, tako da si jo mora po 6 do 8, če ne še več mesecev kupovati« Dolg postane tako od leta do leta za par sto forintov večji. Konečno pride tak posestnik — kakoršnih je v vsaki posebno nesadjerejski srenji velika velika večina — tako daleč, da v štacuni ali kjer si bodi živeža ali pa denarja na „puf" več ne dobi, razen ako uže naprej vinsko letino — se ve da jako poceni — ne za kapital , ampak za obresti le ne proda. No, in naj bode par let zaporedoma vinska letina tako slaba, da še za dolžne obresti več ne zadostuje, no potem — repi so se ve da pod takimi razmerami uže davno skora vsi ali pa res vsi iz hleva — potem ga zgrabi upnik za kapital in obresti, posestnik pa ravno tako svojega v ravna tako slabi ali pa še slabši koži živečega svaka, — in, konec vsega tega je potem ta, da v nedeljo po maši „rihta" naznaniti da, da ta in ta dan bode temu ia temu poaestoiku vse na javni dražbi prodano. Nikakor ne morem tajiti, da bi se tako tudi pa sadjerejskih srenjah ne godilo, a to morem iz lastne izkušnje trditi, da ne v tako veliki meri, kakcr v nesadjerejskih, kajti ako je kmetovalec dolžan, vendar ima veliko veliko veče upanje, svoj dolg ali pa vsaj dolgž obresti poplačati, ker ni le edino na vinsko letino, ampak tudi na sadno navezan, Kako vse drugače je slišati, na primer, Slap en ca, kedar se zadolži, in kedar se vpraša, kedaj da bode denar vrnil, ali pa turšico itd. plačal; — kako vse drugače Šent-Vidca ali pa Po-d raza na. Slapenc odgovori: E, bode Bog dal češnje^ in plačal bodem ob češnjah, ali pa, če ne bode češenj, pa ob marelicah, hruškah, ringlotah itd., in pa vsaj bodem vendar tudi kaj vina pridelal, če Bog hoče. S t. Videč pa nima druge tolažbe, kakor: „plačal bodem ob bendimi." In neovrgljiva resnica je, da se nahaja v nesadjerejskih srenjah, pri primeroma veliko večjem posestvu veliko več uboštva, kakor pa v sadjerejskih, pri primeroma veliko manjšem arealu. Sadjereja je resnično še dandanes za vipavske kmetovalce važen faktor, kajti to vendar ne more biti vse eno, ali se sliši: „Slapenci dobili so letos več kakor 8000 gold. za sadje", ali pa: ,,Podražani in ŠentvidcI skupaj niso za vse sadje 1000 gold. skupili", dasiravno je sam Šentvid skoro petkrat večja srenja memo Slapa« Pa na vse zadnje je še vsa dandanašnja vipavska sadjereja, vsa sadna kupčija, proti temu, -— 252 ___ kar bi lahko bila — prava ničla; kajti ne le da je, žalibog, še dosti srenj tako rekoč še prav brez vse sadjereje, kakor, na priliko, Podraga, Šentvid z vsemi podsrenjami, Lozice, Št ur je, Vrabce itd., ampak še celo v takih srenjah, v katerih se uže dan-, danes primeroma dosti sadja prideluje, kakor v Vrh-polji, Budanjah, Slapu itd., pridelovalo bi se ga kaj lahko vsaj petkrat toliko in pa veliko finejšega. (Dalje prihodnjič.) Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Sadjereja je dandanes za tiste vipavske kmetovalce, kateri jo gojijo, a ne manj tudi za take, kateri je ne gojijo — za te se v6 da v negativnem smisla — resnično uže velevažen faktor postal. O tem se posebno potem prepričamo, ako tudi vipavsko vinorejo v poštev vzamemo, ter si njene dandanašnje razmere nekoliko bliže ogledamo. To je sploh dobro znano, dasi je vipavski kmetovalec nekdaj, to je, kakor pravimo „v dobrih starih časih" ves za obleko, pohištvo, davke in kolikor toliko tudi za živež — posebno ako je turšica spodletela — potrebni denar iz vinske letine naredil, kajti drugi pri-služek, kakor za živino, osobito pa za sadje strženi, bil je le bolj izginljiv. Tako kakor nekdaj, bi imelo tudi danes biti, pa — ni. In zakaj ne? Zato ne, ker je prvič resnica, da so dobre vinske letine čedalje bolj redke, — drugič zato ne, ker se ne more, ako bi Bog tudi dobro vinsko letino dal, nikakor toliko vina pridelati, kolikor se ga je nekdaj, kajti dobro obdelanih vinogradov, sploh rečeno, dobro obdelanih trt, najde se v vipavski dolini uže presneto malo, v primeri k nekdanjimi, ne polovice, ampak tudi tr6tjine ne več; — tretjič pa zato ne, ker je dandanes veliko težavneje, ali — c& kar naravnost rečem — popolnem nemogoče pridelanega vina tako lahko in tako dobro prodajati, kakor se je prodalo nekdaj. K prvemu vzroku mi ni nič kaj dodati, kajti dobra letina odvisna je od vse drugačnih okoliščin, kakor pa od edine kmetovalčeve marljivosti. K druzemu dodati pa moram pojasnilo ali dokaz, in ravno tako k tretjemu. Da se v vipavski dolini še tretjine dobro delanih trt ne najde memo nekdaj , temu ni nikakor to vzrok, da bi znabiti Vipavci leni, ne marljivi postali bili; to ne, Vipavci so pridni, marljivi in delavni kakor ------ 260 ------ nekdaj, ali morebiti se bolj, delajo „kakor živina", oso-bito v primeri z drugimi jugoslovanskimi kmetovalci. Da se v vipavski dolini tretjina nekdanjih dobro de-lanih trt ne najde, temu je vzrok pred vsem to, ker se je nekdaj , ko se je se vipavsko vino prav lahko in dobro prodajalo — posebno ob času najhujega razaa-janja trtne bolezni na Italijanskem — veliko preveč vinogradov, sploh trt zasadilo, brez ozira na to, da bodo trte , preje ali pozneje , dasiravno znabiti na najboljšo puščo vsajene, v rodovitnosti pojenjale, čisto opešale ter gnoja zahtevale, ne glede" tudi na to, da se potem več obdelovati ne bodo mogle. Matija Vrtovec je bil prvi, kateri je Vipavce na to opozoril, da treba tudi trtam gnojiti, Vipavci so se mu smijali, in gotovo pred vsem zaradi tega, ker so si mislili, ,>kje bodemo pa gnoja jemali, saj ga še za krompir itd. pomanjkuje". In res! Čas, ko trta brez gnoja v vipavski dolini več roditi noče, je dospel. Vsak pravi, previdni kmetovalec, kateri dolino vprvič vidi, more koj do sklepa priti, da je v nji veliko veliko preveč vinogradov, v primeri s senožeti, mejami, njivami, sploh gnoja potrebnimi zemljišči, in od tod izvira pred vsem tu veČe, tam manjše zanemarjanje vinogradov trt. Razen tega je pomanjkanje delavcev in to še dragih delavcev. Delavec, kateri na Hrvaškem, na pr., 25 do 30 kr. na dan stane, stane v Vipavi 65 do 70, pa tudi 80 kr. To pa na obdelovanje vinogradov kaj močno upiiva. Gotovo ne maDJ upiiva pa tudi uže splošno iz vedno slabih letin , iz vedno rastečih davkov , iz vedno niže vinske cene izvirajoča ubožnost. Veliko težavneje ali pa, kar naravnost rečeno, skoro popolno nemogoče je, vipavsko vino tako lahko in drago prodajati, kakor nekdaj, pred vsem zaradi tega, .ker mu je dandanes vsled železnice konkurenca veliko prevelika. Na Ogerskem, Hrvaškem in tudi drugod pride-ljuje se vino z veliko manjšimi stroški kakor v Vipavi, kajti prvič je tam zemlja tako lahka, da je v primeri k vipavski le igrača jo obdelavati, — drugič imajo tam, kakor je uže bilo omenjeno, delavcev kolikor hočejo, in to prav po ceni, — tretjič, rodi jim tam trta tako rekoč ,,na klubaj" kaj obilno. In tako pride, da stane Ogra ali pa Hrvata liter vina polovico, ako ne še veliko manj pridelovalnih stroškov kakor Vipavca. Zakaj bi ga torej lahko toliko cenejše ne dal? Vrh vsega tega se še v Cislajtaniji zoper ponarejanje in pomnoženje vina postave kujejo, med našimi producenti se pa posebno o kvantitativno najslabših letinah, ako bi tudi nikake dotične postave ne bilo, na kaj takega še zaradi sosedove zavisti in nevošljivosti misliti ne sme! Med tem, ko pri nas postava veleva: ,,ti vinorejec ne smeš svojega pridelka pomnožiti ali pa z bolj sati", med tem, ko pri nas sosed na soseda ^križajte ga!" upije, ako izve, da si je on svoj vinski pridelek po umetni poti kaj pomnožil ali pa le izboljšal, — med tem ali pa vkljub vsemu temu je pa tam unikraj Litave pod ogersko krono vse dovoljeno. Postava molči, ker je ni^ sosed sosedu pa po pregovoru, „da vran vranu oči ne izkljuje", k vsemu nič ne de\ In tako se godf, da se v Gorici, Trstu, še cel6 v Postojni, na Razdrtem itd. pod imenom ,,hrvaško vino" tudi po 9 goldinarjev hektoliter hrvaškega „petiota", ne pa vina dobi, kajti po tej ceni moglo bi se pravo hrvaško vino le potem v Postojni itd. oddajati, ako bi se tam doli čisto zastonj dobivalo, to je, kradlo. Ubogi Vipavec pa ne more svoje s krvavimi žulji pridelane »poštene kaplje" nikakor v denar spraviti! (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Sicer se pa tudi nikakor tajiti ne more, da Vipavci, kar se tiče naprave vin, tako ne postopajo, kakor bi morali. Dosti preveč gre se „po starem". Večkrat sem imel uže priliko, postojnske in druge gostilničarje slišati: „napravljajte Vipavci taka vina, da bode hrvaškemu ali štajerskemu itd. podobna, pa bode šlo". Večkrat tudi sem imel priliko „vipavca" v takih krajih in takih gostilnicah sam piti, katerih duri bi se smele takoj zapreti, kakor hitro bi se izvedelo, da se tu „vipavec" toči; vino je bilo za oko in jezik pravo, a šlo je, za kar je kdo hotel; eden ga je pil za „bize-larja", drugi za „hrvata", tretji za „štajerca", vsak po svoje. Sicer se pa tudi nikakor tajiti ne more, da se — žalibog na veliko škodo vipavskim vinorejcem — o vipavskem vinu dosti dosti preveč predsodkov, dosti preveč, da kar naravnost rečem, gnjusnega obrekovanja gojf. O vsem tem dalo bi se še mnogo resnobnega, žalostnega pa tudi v smešnost segajočega pisati; al to mi danes namen ni; držati se moram stvari. No, stvar je pa uže taka , da dandanes vipavski posestniki, bodi-si kajžarji ali grajščaki, s cel6 majhno izjemo o slabem stanji tožijo. „Kaj bode z nami! Kmetija nič več ne nese , saj še trt obdelovati ne moremo več; česa se hočemo lotiti, da bodemo izhajati mogli?'6 To je vsakdanja tožba, katera se sliši zmerom in povsod. Da bi se slabe vinorejske razmere v kratkem predru-gačile, zboljsale, na to ni misliti, kajti proti temu so tako rekoč naravni vzroki vipavske trtoreje in kletarstva samega, — proti temu so tudi moralni vzroki, kakor predsodki itd. Proti temu so pa še pred vsem avstrijske vinsko-trgovske razmere, katere se nikakor pre-drugačiti ne dajo, kajti abotno bilo bi misliti, da bi se mogle avstrijski vinski kupčiji v državi sami vvožne in izvozne colnine naložiti, izvzemši to, da bi bilo mogoče, Ogersko proti Cislajtaniji, in ravno tako narobe za inozemstvo pripoznati. Trgovina in obrtnija daje, kakor je sploh znano, v primeri s kmetijstvom veliko veče, posebno pa malotrudne dohodke; al da bi vsi vipavski kmetovalci trgovci in obrtniki postali, je pa zopet „absurdum". Pustimo še ono, sicer mogočo pa nikakor lahko izpeljivo pomočnopot, to je, izseljevanje v boljše dežele iz računa, in prepričali se bomo, da ima vipav- ski kmetovalec le Bam v sebi, v svojem stanu, in nikjer drugod pomoči iskati. Ako vinoreja uže danes tako malo nese, ako tudi upanja ni, da bi se še toliko za časa zboljšala, da bi uže prepozno ne bilo, zakaj bi se Vipavci druga kmetijske vejice, zakaj bi se resnobno sadjereje v veliki meri ne lotili? — Vsakovrstno sadje, in to posebno prav zgodnje, postalo je, odkar so južne dežele po železnicah s severnimi zvezane, kaj važno trgovinsko blago. Da je temu res tako, dokazal sem uže v pričetku tega sestavka — res, da z nekoliko humorističnim načinom — z navedenjem razlik med nekdanjo in dandanašnjo vipavsko sadno kupčijo. Veliko veče dokaze, da j*e temu res tako, še zajemamo kaj lahko iz druzih avstrijskih južnih dežel, iz goriško-primorske, osobito pa južno-tirolske. Koliko sto in sto vagonov sadja ne gre vsako leto iz Gorice in Kormina na Dunaj in druge kraje! Koliko tisuč le iz južnega Tirolskega, kakor iz Bočna, Trienta, Merana itd.! Na južnem Tirolskem je v novejšem času —to se sme kar naravnost trditi — sadna kupčija najvažnejša cele dežele; vinska, svilna in vse druge, so uže precej let sem popolno nazaj pomaknjene. In pri vsem tem, da se iz teh dežel toliko sadja izvaževa, ni ga nikdar, tudi v najboljši letini ne preveč, ampak vedno le premalo. I kako bi ga tudi premalo ne bilo, ako pomislimo, da imajo te, primeroma tako majhne dežele, za vse severne avstrijske in vse neavstrijske dežele zgodnje sadje pridelovati. Kako bi ga še mnogo mnogo premalo ne bilo, ako še dalje pomislimo, da se vse zgodnje sadje, katero so dandanes na sever izpeljuje, le za največo gospodo izpeljuje , kajti dosti premalo ga je še , da bi mu cena toliko padla, da bi ga mogel tudi premožni mestjan, kaj še le manj premožni človek kupiti. Da, jaz grem še dalje in rečem, ako bi vse južne avstrijske dežele, čez in čez edino samo sadje pridelovale, in ako bi se do zadnje češnjice ne izpeljalo, — Še bi ne bilo samo v avstrijskih severnih deželah zgodnjega sadja toliko, kolikor je, na primer, v dobrih pomarančnih letinah pome-ranč v Trstu, kjer si more vsak fakin pomerančo za 1 krajcar kupiti. In pri vsem tem je pomerančja reja za Sicilijo itd. ena najvažnejših kmetijskih vejic. In jez grem celč še dalje in si upam kar naravnost trditi, da južnega zgodnjega sadja se ne bode nikdar zadosti, kaj še le preveč pridelovalo, ako se v socijalne razmere prebivalstva severnih dežel kar mahoma nepričakovana vesoljna prekucija ne vrine, kar pa skoro še mogoče ni. Nikakor se ne sme pozabiti, da kupčija List 35. ___ 276 ___ zgodnjega sadja tudi nikakoršne konkurence nima in da je skora tudi imeti ne more, kajti ona je odvisna od ugodnega podnebja, katero se pa nikakor po volji človeški preatvariti ne da. (Dalje prihodnjič.) ----- 284 _— Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Zraven tega, da se kupčija z zgodnim sadjem v obče konkurence bati nima, se še cel6 vipavski konkurence sosednih južnih dežel bati ni treba, in to zaradi tega ne, ker je z Dunaja do Postojne, to je, Vipave, po železnici veliko bliže kakor je z Dunaja v Bolcano (Botzen) na Tirolskem, kjer je glavna štacija tirolske sadne kupčije. Bližina pa stori v sadni kupčiji prav veliko, kajti ne le da je vožnfna zato ceneja, je tudi za sadje veliko manj nevarnosti na kratkih potih, kakor ca dolgib, kjer sadje rado gnjije. Glede* na vse to so vipavski kmetovalci po navedenih okoliščinah tako rekoč primorani, se sadje-reje prav krepko poprijeti; oni so pa tudi v tako srečnem položaji, da jim je dober gospodarsk vspeh zagotovljen, in to prvič po kaj ugodnem zgodnjem podnebji, drugič pa tudi po kupčiji ugodni gecgrafični legi vipavske doline. Zdaj pa nastane glavno vprašanje: kaj naj bi se v vipavski dolini storilo, da bi sadna kupčija brž ko mogoče do izdatnega gospodarskega pomena dospela, da bi za Vipavce ne dosti manj važna postala, kakor je uže zdaj vinska kupčija? Da bi se Vipavci krepkeje in prav resnobno sadje-reje poprijeli, o tem se je uže veiiko govorilo, veliko pisalo. Spominjam tu zopet le na rajnega Matija Vr-tovca, na našo kmetijsko družbo, na te stvari se tikajoče članke v„Novicahu in drugod. v Matija Vrt o ve c je, sme se reči, ves čas, dokler je v St. Vidu vikaroval, neprenehoma ljudi nagovarjal, in to še celo v cerkvi, da naj se sadjereje čvrsto poprimejo , in veliko veliko je o tem v „Novicah" pisal, a vse to bilo je skoro brez vsega vspeha. Najmanj, skoro da prav nič sadjereje nahaja se ravno v Št. Vidski okolici. SI. kmetijska družba prijavila je v svojih »Naznanilih" 1. 1870. \ 2. zvezku temeljiti govor njenega tajnika, gosp. dr. J. Bleivveisa v občnem zboru 4. maja tistega leta. V tem govoru nasvetuje on , kako naj bi ravnali Vipavci z zgodnjim sadjem, da se naredi boljša in veča kupčija z večim dobičkom. Konečni predlogi njegovega govora bili so sledeči: 1) iz zbora današnjega naj se pošlje odprto pismo vsem vipavskim gospodarjem v smislu mojega govora, — 2) do podružnice kmetijske v Vipavi naj se pošlje prošnja, da na vso moč dela na izrejo pitanega zgodnjega sadja, — 3) predsedstvu prihodnjega tabora vipavskega naj se želja izreče , da na dnevni red stavi govor o pospebu vipavskega trgovstva s sadjem, —- 4) sadje- in vinorejcem, ki zasade obilo takega sadja in grozdja, naj se naklonijo premije v denarjih , — 5) prihodnji vinski in sadni šoli naj se priporoči, da skrbi za izrejevanje zgodnjega sadja in grozdja na zgled vipavski dolini. Glejte! vsi ti predlogi so se izpolnili, poslalo se je vipavskim gospodarjem doticno odprto pismo, poslala se je vipavski kmetijski podružnici dotična prošnja, na vipavskem taboru govorila sta še celo dva govornika za povzdigo vipavske sadjereje, podelila so se nekaterim odličnejšim sadjerejcem pohvalna pisma, ustanovila se je na Slapu sadjerejska šola, — storilo se je, z eno besedo vse, kar je gosp. dr. Bleiweis dobrega nasve-toval, in od takrat do sedaj je uže skoraj deset let preteklo, a, Bogu bodi potoženo, reči morem iz prepričanja, da je toliko da ne vse še ravno tam, kjer je pred devetimi leti bilo! Druzega napredka v vipavski sadje-reji skoraj nič ni zapaziti, kakor ravno to, da so se je nekateri mladenči, bivši učenci deželne vino- in sadje-rejske šole na Slapu, prav krepko poprijeli, med njimi posebno hvalevredno Ferdinand Malik, — da so se siapenski mladenči, potem ko so se novega načina po-žlahnovanja dreves od vino sadjerejskih učencev navadili, sploh zarejanja sadnega drevja marljivo poprijeli, — da so se Slapenci sadjereje sploh krepko poprijeli, in tako tudi nekateri bivši nedeljski učenci vino-sadjerejske šole, posebno Ložani. Sicer je pa po celi dolini vse pri starem ostalo. Ako izvzamemo, na primer, v veliki St. Vidski srenji štiri gospodarje (ti so gospodje: B. Dolenec, F. Kavčič, F. Vrtovec in A. Žvanut) reči smemo o vseh ostalih, da v desetih letih niso vsi skupaj toliko sadnega drevja zasadili, da bi na vsacega 5, — a kaj pravim — da bi^na vsacega le dvoje dre-vesic prišlo. In kar velja o St. Vidski srenji, isto velja zeld tudi o vseh druzih, na primer, o Podragi, Gočah, Planini itd. (Dalje prihodnjič.) ___ 292 ___ Gospodarske stvari. Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Iz vsega rečenega je razvidno, da gola beseda, Daj je še tako goreče govorjena ali pa pisana , pri vipavskem, pa tudi sploh nobenem drugem kmetovalcu čisto nič ne užge ali pa še le kaj kasno. Jaz sem ae o tem uže davno prepričal, in se temu prav nič ne čudim, cel6 vipavskemu kmetovalcu — boljše bi bilo skoro rečeno — vipavskemu kmetu ne. Ako se namreč vipavskemu kmetovalcu, to je, takemu, kateri se ssadjerejo še čisto nič ali pa le kaj malo peča, pravi, kako lepo ceno da ima sadje, kako lahko in drago da ga, na pr. Vrhpoljci, Budanjci, Slapeoci itd. prodajajo, odgovori on: ,,da, da, vidim, res lep denar skupijo za sadje, al oni imajo uže staro drevje, katero so njih predniki uže zasadili, mi ga nimamo, pa kaj pomaga pri nas tudi sadje saditi^, vsaj se nam vse pokrade ali pa ga burja otrese/' Ce se mu še dalje pravi, da je vse dandanes veliko drevje vendar enkrat majhno bilo, in če bi on in njegovi sosedje sadno drevje saditi pričeli, da bi sčasoma dorastlo, in če znabiti ne ravno njemu, pa vsaj gotovo njegovim otrokom in otr6k otrokom sad rodilo in denarja doneslo , — ako se mu tudi še dalje pravi, da sadje ravno zaradi tega pokradejo, ker ga je le malo malo sajenega, — če se mu pravi, da burja več let prav nič, včasi le malo škoduje, in da še celo v takih letih, kedar močno razsaja, vendar-le vsega sadja ce vzame, nekaterega in to ravno najdražega, kakor marelic in breskev, čisto nič ne vzame, —odgovori on: „res, gospod, prav imate, v vsem tem vam pritrdim, al vsaj mi kmetje še skoraj časa nimamo se z zasadbo in cepljenjem sadnega drevja pečati, kupiti ga pa tudi ne moremo, vsaj kmalo še za sol ne bodemo imeli denara." In v vsem tem mu jaz popolnoma pritrdim; v resnici teh besedi leži ravno vzrok, zakaj da se z golo , še tako pametno besedo , bodi-si pisana ali pa govorjena, do zdaj vipavska sadjereja povzdignila ni, — ravno po resnici teh besedi, mislim, da se mi utegne posrečiti, da pravi ključ pcvzdigi vipavske sad-jereje najdem. Kmetovalca prav spoznati, treba je , da je človek sam kmetovalec; potem je pa tudi še potrebno ž njim živeti, s pravim premislikom, pravim prevdarkom ž njim živeti, kajti na ,,zeleni mizi" se vse drugače orje kakor pa na zelenem polji. Oglejmo si vipavskega kmetovalca, osobito kmeta, kateri sam dela (in takih je ravno največ), nekoliko bliže, in prepričali se bodemo, da ima popolnem prav, ako reče, da za sejanje, cepljenje itd. sadnega drevja časa nima, najmanj pa denarja, drevja si kupiti. Gorenec, Pivčan, in se cel6 Dolenec, kedar v jeseni svojo letino pod streho spravi, pravi: ,,no, hvala bodi Bogu, zdaj bodemo pa celo zimo počivali." In temu je res tako, kajti pozimi obstaja celo njegovo delo v krmenju živine, v popravi kakega orodja, kidanji, napravi drv , in k večemu še v vožnji gnoja na njive, vožnji pridelkov na trg, — pri Vipavcu pa temu ni tako. Vipavec, komaj spravi poslednjo repo pod streho, lotiti sy mora uže obrezovanja, zemljanja, gnojenja trt, sekanja vinogradnh kolov, vožnje drv iz gozda, gra-bitve listja itd. Vipavec dela celo zimo. Spomlad je na enkrat pred durmi, in še zimsko delo ni vse opravljeno, zelo vsako leto zakasnjeno. Po zakasnjenem zimskem delu zakasni se pa spomladansko, in potem poletno itd. Najmarljivejšemu kmetovalcu sadjerejcu se utegne kaj lahko primeriti, da v nujnosti najpotrebnejših, neodložljivih vinorejskih in poljedelskih del na sadjerejo pozabi, ali če tudi je ne pozabi, je izvršiti ne more. Osebno poznam dva mlada posestnika na Slapu, katera sta, ko sem pred 5 leti na Slap prišel, za kaj marljiva sadjerejca veljala — eden je leta 1875. ali 1876., sam ne vem prav, dobil še ce!6 od c. kr. kmetijske* družbe pohvalno diplomo. Obedva imela sta takrat, še kakor ,,fanta" svoje drevesnica; danes je nima ne eden ne drugi več; postala sta namreč gospodarja; oženila sta se in si velike skrbi na glavo nakopala, za oskrbovanje drevesnice pa ne veselja, ampak čas izgubila. Obadva sta za sadjerejo še vedno kaj goreča, obadva bi rada vsako leto na stotine sadnega drevja zasadila, toda sama ga ne moreta več pridelovati, ker za to časa nimata; kupujeta ga pa tudi ne, dasiravno imata ravno za to najlepšo priliko na Slapu , kjer viao aadjerejska šola vsako leto na tisoče najlepšega sadnega drevja in to kaj poceni za prodaj izgojuje. In zakaj ga ne kupita? Zato ne, ker ima deoar, katerega si prislužita, sto druzih silnih potov. In tako, kakor gre v tej zadevi tema dvema, gre ravno tako mnogim družim, in, reči se sme, vsem družim. (Dalje prihodnjič.) Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. Ako hočemo torej, da sadjereja v Vipavi sploh brž ko mogoče važen kmetijski faktor postane, skrbeti se mora za to, da kmetovalci uže dorastlo sadno drevje v kar le mogoče veliki množini in kar le mogoče poceni, to je, skoraj zastonj, v roke dobodo. Ima enkrat kmetovalec sadna drevesa v svojih rokah, potem ni vrag, da bi jih ne vsadil, in če je to enkrat vsajeno, potem mora tudi preje ali pozneje dobiček doneati, če tudi gospodar le malo na odgojo dreves pazi. Da je temu res tako, da namreč kmetovalec prav rad sadno drevesce vsadi, ki ga je v roko dobil, o tem prepričal sem se do dobrega ravno letos. Iz srenje Loži ce v vipavski dolini ni še živa duša nobenega drevesca ali pa kake trte od deželne vino- in sadjerejske šole slapenske kupila. Letos ostalo je šoli precej ja-belčnih dreves neprodanih. Po svojih zemljiščih jih ni mogla posaditi, ker ima uže zel6 veliko sadnega drevja zasajenega in ker je tudi vedni in vedni spomladanski dež zasaditev, na gotovo škodo družim zaostalim vino-rejskim delom, močno v pozno spomlad porinil. Oddalo se je toraj s privoljenjem si. deželnega odbora 150 ostalih jabelčnih dreves gosp. Janezu Hladniku, kuratu na Loz:cab, z dostavkom, jih ložiškim gospodarjem razdeli. In glej čudo! vsi vsi so hoteli dreves imeti, in tisti, kateri so zaradi prepozne oglasitve praznih rok ostali, so se še prav močno hudovali, zakaj da tudi oni dreves dobili niso. Tako se je na L o žicah v eni sami ----- 300 ----- spomladi 150 sadnih dreves zasadilo, pa lahko bi se jih bilo veliko več, ako bi jih še več pod enačim pogojem na razpolaganje bilo. Ako bi se pa bilo za drevesce le po deset soldov plače zahtevalo, vsadilo bi se ne bilo skoro gotovo — čisto nobeno. Ta slučaj kaže tudi do dobrega, kako jalov da je izrek nekaterih za blagor našega kmetovalstva ,,čudao;< skrbečih gospodov, kateri pravijo, da človeka to, kar zastonj v dar dobi, nič ne veseli, in da kaj takega nič ne ceni. Izšolano, to je, za presaditev na stalno mesto uže dovolj odrastlo sadno drevje, zamoglo bi se pa po mo- jem mnenju v prav veliki množini in prav poceni, to je, skoraj čisto zastonj , le na ta način med vipavske kmetovalce spraviti, da se osnuje v vipavski dolini posebno sadjerejsko društvo. Kako naj bi to društvo se osnovalo, hočem naortati bolj inteligentnim domoljubnim gospodarjem v prevdarek. (Kon. prib.) List 39. Gospodarske stvari. Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Konec.) Po vsem vipavskem okraji, a, recimo tudi, po vremski dolini in sosednjem Primorskem (Rifenbergu, Dornbergu itd.) naj bi se pred vsem za sadjerejo in splošni blagor domovini vneti inteligentnejši kmetovalci pa tudi nekmetovalci, to je, osobito gospodje duhovni, gospodje učitelji itd. za to potrudili, da pridobijo novemu sadjerej skemu društvu prav veliko udov. Vsi boljši posestniki morali bi brez izjeme, udje sadjerejskega društva biti, potem pa tudi vsi gospodje duhovni, vsi gospodje učitelji, uradniki, in v obče vsa inteligenca. Z iskrenim potrudom nabralo bi se prav lahko vsaj 200 udov, in kaj bi imeli ti storiti? Nič druzega, kakor vsako leto le en sam forint v društveno blagaj-nico plačati. In kaj bi bilo s temi forinti? Z 200 forinti vzdr-žavalo bi se kaj lahko veliko sadjerejsko drevesnico, iz katere bi se vsako leto 3000 do 4000 najlepših, sadni kupčiji najprimernejših sadnih dreves med ude razdelilo. Tako bi prejel vsak ud 15 do 20 dreves vsako leto, — za 1 sam forint, katera bi ga sicer, ako bi jih hotel kupiti, vsaj 3 do 4 forinte stala. Kmetovalci bi drevesa na svoja zemljišča zasadili, nekmetovalci pa razdelili bi jih po svoji volji med kmetovalce. Po tej poti bi prišlo v 10 letih 30.000 do 40.000 sadnih dreves v zemljišča, in naj vsako, kedar enkrat prav dobro roditi prične, vrže le 1 forint, zneslo bi to uže 30.000 do 40.000 forintov na leto. Koliki dobiček! Za drevesnico primerno zemljišče bi se moralo, se ve da kupiti, in to na državne stroške. Visoko c. k. ministerstvo kmetijstva bi z ozirom na — reči se sme — velikansko korist sadjerejskega društva, gotovo rado dotični znesek privolilo. Društvena drevesnica stati bi morala pod brezplačnim vodstvom vodstva deželne vino-sadjerejske šole slapenske; skupni letni doneski udov porabili bi se za plačanje davka, za plačanje dnin društvenega sadje-rejca vrtnarja, za plačanje potrebnih delalcev itd., za kar bi svota 200 for. brez dvoma popolno zadostovala. Razen sadnega drevja pomnoževale bi se v društveni drevesnici tudi najfinejše sorte zgodnjega namiznega grozdja, katerega se dan danes v Vipavi tako ubogo malo — da ne rečem, skoro čisto nič — prideluje, dasiravno bi ravno ono med vsem sadjem lahko največi dobičke donašalo. Sčasoma vzelo bi društvo tudi lahko prodajo sadja na Dunaj itd. samo v roke. Sčasoma ustanovilo bi lahko društvo svojo lastno tovarno za izdelovanje raznega finega suhega sadja, za izdelovanje finih sadnih žganih vin, za izdelovanje raznega vkuhanega in kan-didiranega sadja itd. Z eno besedo: ravno sadjerejsko društvo postalo bi lahko sčasoma pravo središče vipavske kmetijske, kmetijskemu blagostanju namenjene delavnosti. Brez tega društva bomo pa še dosti dosti let, še sto let, lahko rečemo, z vipavsko sadjerejo, vipavsko sadno trgovino, z vsem še ravno tam, kjer smo danes, ali pa še bolj v zastanku. Za vse to sem porok z lastne skušnje jaz. Tako sem s ,,prijazno besedo vipavskim kmetovalcem" pri koncu. Da pa ta beseda glas upijočega v puščavi ne ostane, kakor so žalibog vse jednake doz-dašnje ostale, si dovoljujem nasvetovati sledeči praktični način. Za vsako društvo, katero se misli osnovati, treba je najprej osnovalnega odbora, kateri stvar v roke vzame ter jo razvijati prične. Da se tak odbor tudi za vipavsko sadjerejsko društvo hitro , to je , po najkrajši poti osnuje, si dovoljujem, sledeče gospode najuljudnejše povabiti, da se blagovolijo 28. dne oktobra popoldan — ta dan je v Vipavi ravno velik somenj — v Vipavo potruditi, kjer se bodemo v gostilnici pri K. Dolencu našli. Ti gospodje, katere prosim v shod, so: gospod L. Dekleva, posestnik iz Buj pri Košani, gosp. Novak, posestnik iz Britofa pri Vremab, gosp. Janez Hlad ni k, kurat na Lozicah , gosp. Ant. Žvanut, posestnik na Lozicah, gosp. Fr. Kavčič in gosp. Filip Vrtovec, posestnika v Št. Vidu, gosp. Jože Vrtove/) in gosp. Aleks. Žgur, posestnika v Podragi, gosp. Stef. Habe in gosp. Franc Mer čina, posestnika na Gočah, gosp. Jože Mayer, grajščak v Ložah, gosp. Jože Vovk, župan na Erzelju, gosp. Jože Poljšak mlajši, in gosp. Jože Ferjančič, posestnika na Slapu, gosp. Jože Žužek in Fortunat M are, posestnika na Planini, gosp. Anton Brati na, župan na Ustjah , gosp. Defra nčeški, župan, in gosp. Erjavec, vikar v Šturijah, gosp. Deak, kurat v Budanjah, gosp. Matevž Lavrenčič, posestnik in deželni poslanec na Vrhpolju, gosp. Jurij Grabrijan, dekan, in gosp. Karol D o 1 enec, posestnik v Vipavi. ----- 308 ___ Sicer vabim pa tudi sploh vse za to dobro stvar se zanimajoče gospode domoljube k udeležitvi tega razgovora. R. D o le ne c, vodja deželne vino-sadjerejske šole na Slapu pri Vipavi.