Zetor - traktor leta 1 998 M ■ f m f kM: t ffl • 5 8fw VELENJE - Med pomembnimi programi Gorenja Trgovine je tudi kmetijska mehanizacija poznana še posebej po traktorjih Zetor. Kmetje jih imajo radi. To so pokazali tudi z glasovanjem - Revija Kmetovalec namreč že štiri leta izbira traktor leta, glasujejo pa seveda uporabniki. Letošnjemu izboru so se poleg bralcev revije Kmetova- lec, pridružili še bralci Dolenjskega lista, Gorenjskega Glasa in Tednika Ptuj. Največ glasov je dobil letos že tretjič Zetor. Priznanje je direktorju programa kmetijske mehanizacije Gorenja Trgovine Romanu Melanšku izročil slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj. Roman Melanšek gaje seveda sprejel s ponosom, saj pomeni priznanje, kot poudarja potrditev, da je Zetor dober traktor. Pomeni pa tudi , daje sodelovanje češkega Zetor-ja in Gorenja dobro, da imajo do- bro organizirano servisno mrežo in da jim kupci zaupajo. ■ mz, foto hj FIMEX fujItsu epson Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME Ipodhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a. tel.: 0 6 3/86 2- 7 2 0. Fax: 0 6 3/8 62 - 7 70 FISIN« RAJANJ? EA »IBCK^ Rdeča dvorana Velenje, v nedeljo, 22.2. od 15. do 18.30 ure* zabavali vas bodo globus band in jasmina. \Jr Konec tedna bo jasno in razmeroma toplo vreme. Sejem mode Stare nove smernice Edini sejem, kjer lahko vsako leto vidimo najnovejše dosežke slovenskih modnih oblikovalcev in proizvajalcev, je še vedno ljubljanski sejem MODA -FASHION, ki si gaje pretekli teden ogledalo blizu 13 tisoč obiskovalcev. Na letošnjem so se predstavili vsi navidnejši, kijih že dobro poznamo, nekaj imen, predvsem zasebnih oblikovalcev, je bilo novejših. Obiskovalci so si lahko ogledali smernice za jesen in zimo 98, ki so jih še najbolje videli na odlično obiskanih modnih revijah, saj nekateri razstavni prostori tega niso v celoti omogočali. S sejmom mode mnogi tekstilci niso zadovoljni, saj si želijo, da bi bil razdeljen na poslovni (po- slovnim partnerjem namenjen), šele potem pa bi se predstavili tudi vsem, ki jih moda zanima del in za širšo publiko namenjen predstavitveni del. To so nam povedali tudi predstavniki podjetij iz našega okolja; Elkro-ja, M cluba, Tekstilne tovarne Prebold... Pustni dnevi se nezadržno bližajo, z njimi čas sprenevedanja in odkritosti, dobrot in veselja. Pravzaprav so ti dnevi že tu, z nami in med nami. Priprave na rajanja v prihodnjih dneh so na višku, mozirski pust bo svoj sedemdnevi pohod pričel že danes, v četrtek, za nekaj dni pa so ga prehiteli ptujski kurenti, ki so že v soboto s srečanjem vseh slovenskih mask in likov odprli letošnje ku-rentovanje in karnevalske prireditve. Kurenti dajo veliko nase in svoj ugled in se radi predstavijo. V minulih dneh so se mudili po vsej Sloveniji, tudi v Zgornje Savinjski in Šaleški dolini, veselo plesali in pozvanjali ter po davnem izročilu odganjali zimo. Pa je v vročici toplih zimskih žarkov pošteno teklo po njih in marsikdo jih je povprašal, če zime letos ne privabljajo, namesto, da bi jo odganjali. Kakorkoli že, nadenite si maske ali jih snemite, predvsem pa si privoščite polno mero pustnega veselja in dobrot. O pustnih prireditvah na strani 24 ■ foto:jp ISSN 0350-5561 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Z Našim časom v pomlad j V ŽELENI PRILOGI - kmetijska in vrtičkarska ponudba - koledar biološkega vrtnarjenja - nasveti na straneh 16,17, 18,19, 20, 21 listina Slovenske akreditacije Velenje, 13. februarja - Na slovesnosti v Gorenju je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček podelil zavodu TCL, Laboratorijem za preizkušanje in certificiranje akredi-tacijsko listino Slovenske akreditacije. S to pridobitvijo stopa ta zavod v korak z vodilnimi svetovnimi ustanovami za preizkušanje in certificiranje, so pa tudi prvi v Sloveniji na področju industrije, ki so si pridobili to listino. Stran 3 9770350556014 -9—T- 2 NilS OS _ DOGODKI 19- februarja 1998 Še devet novih občin LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj, v sredo, pričel obravnavo svežnja zakonov s področja lokalne samouprave. V svežnju so med ostalim predlog spremembe zakona o lokalni samoupravi, predlog za spremembo zakona o financiranju občin ter predlog odloka o razpisu referendumov za ustanovitev novih občin in za izločitev delov občin. Predloge za obravnavo je pripravila komisija za lokalno samoupravo pri Državnem zboru, ki je precej spremenila in dopolnila predlog vladne službe za lokalno samoupravo. Vlada je namreč predlagala ustanovitev 20 novih občin, med njimi sta bili tudi Polzela in Solčava, parlamentarna komisija pa je dodala še devet novih občin. Pri tem je zanimivo, da je po uskladitvi med vlado in žalskim občinskim svetom na področju sedanje občine Žalec komisija Državnega zbora predlagala pet novih občin in ne le Polzele, kot je predlagala vladna služba. Nove občine naj bi torej bile Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in skupna občina Vransko - Tabor. Prav tako je parlamentarna komisija podprla predlog o izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitvi v občino Nazarje, ki ga vladni predlog ni niti omenil. mjp Izpiti iz slovenskega jezika VELENJE - Na Ljudski univerzi Velenje, kjer že več let v sodelovanju s Filozofsko fakulteto potekajo izpiti iz aktivnega znanja slovenskega jezika, je v začetku februarja izpit opravila že 19. skupina udeležencev. Žaradi velikega povpraševanja, mnogi izpit potrebujejo zaradi ureditve svojega statusa, so izpiti možni vsak drugi mesec. ■ mkp Obnova Trga bratov Mravljakov ŠOŠTANJ - Trg bratov Mravljakov v Šoštanju bo najbrž že letos dočakal lepše čase. V občini si že dolgo prizadevajo za njegovo obnovitev. Kot kaže so zdaj tako daleč, da bi lahko s prenovo začeli še letos. Počakati pa bo treba še na sprejem občinskega proračuna, ki naj bi ga svetniki v osnutku obravnavali v začetku marca, sprejemali pa aprila. ■ mkp Most čez Pečovnico bo varen! METLECE - Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje, ki je bilo izbrano za najugodnejšega ponudnika za dela pri obnovi mqgtu čez Pečovnico v Metlečah, bo v tem tednu že začelo dela. Naložba bo občino stala blizu 40 milijonov tolarjev. Obnova je nujna, ker je del dosedanjega mostu dobesedno porušen in tak nevaren za uporabnike. ■ mkp Obnova plazu pri Braliču ŠMARTNO OB PAKI - V občini Šmartno ob Paki so lani objavili razpis in tudi izbrali izvajalca del za obnovo plazu pri Braliču in Atelšku v vaški skupnosti Mali Vrh. V teh dneh naj bi se izvajalec obnove tudi lotil, končal pa konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca. Naložba, ki so jo predvideli v občinskem programu, bo veljala 6 do 8 milijonov tolarjev. Glavnino denarja bo občina zanjo pridobila iz republiških sredstev, in sicer iz naslova elementarja. ■ tp Spominska slovesnost SEDLARJEVO - 7. februarja se je na spominski proslavi v Sedlarjevem zbralo blizu 2.000 ljudi, nekdanjih borcev XIV. divizije, drugih partizanskih enot, aktivistov, pohodnikov planincev, somišljenikov NOB, gostov in mladine, ki so počastili spomin na pohod legendarne XIV. divizije. Ta je 6. februarja leta 1944 v Sedlarjem prečkala mejno reko Sotlo in prišla na Štajersko. Slovesnosti se je udeležilo tudi 70 udeležencev iz Velenja. ■ Julijana Hočevar Odgovor na vprašanje : kako v Evropo Tudi s projektom Zlato zrno Velenje,10. februarja - Za skupno mizo v prostorih Savinj-sko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje so predstavniki poslovne skupnosti Zlato zrno, kmetijske zadruge Šaleška dolina in Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, delavci svetovalne službe celjskega Zavoda za živinorejo in veterinarstvo ter predstavnica Mestne občine Velenje osrednjo pozornost namenili predstavitvi zamisli, ciljev, dejavnosti in organizaciji projekta Zlato zrno. Gre za projekt, ki povezuje slovenske proizvajalce pitanih telet, trgovine in turistič-no-gostinske ponudbe ter strokovnih ustanov ali (kot smo slišali) za enega izmed odgovorov na vprašanje kako v Evropo. Predsednik poslovne skupnosti Zlato Zrno Mihael Gajster je povedal, daje zelo zahteven projekt Zlato zrno pomemben za uporabnike in proizvajalce. To je namreč slovenska skupinska blagovna znamka za pitanje telet na visoko klavno težo po posebni tehnologiji na prežvekovalca naraven način (vanj naj bi vključili in dodelili licence tudi proizvajalcem mladega pitanega goveda). Namen in cilji pred letom dni uvedenega projekta (podprli sta ga republiški ministrstvi za kmetijstvo ter znanost in tehnologijo) so gospodarnejše ravnanje s sesni-mi teleti (v Sloveniji pokoljejo 35% sesnih telet, v bogatih in razvitih državah ta dosega manj kot 10%), manjša odvisnost od uvoza, velikokrat nekakovostnega, projekt pa naj bi med drugim pripomogel k zaščiti tistih, ki bodo pro- gram pitanja s suhim koncentratom in voluminozno krmo oziroma težnjo po pridelovanju bio mesa uresničevali, kar bo še kako pomembno pri vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pri omenjeni poslovni skupnosti pripravljajo pravilnike in druge potrebne aktivnosti, torej tudi sistem, ki naj bi ga tako dodelali, da bo potrošnik v tgovini lahko izvedel poreklo živali (sistem selekcijske službe, sledljivosti živali, klavno-predelovalne linije). Meso, označeno s slovensko skupno blagovno znamko Zlato zrno, naj bi bilo nadpovprečne kakovosti. Nosilci licence ne bodo mogli biti vsi zainteresirani, ampak le zavedni, taki, ki bodo spoštovali zahtevano tehnologijo in izpolnjevali določene tehnološke in etološke pogoje. Pa naj si bodo to rejci, predelovalci in seveda končni uporabniki, vključno z gostinskimi lokali. Seveda tudi ti ne vsi, ampak le tisti, ki se zavedajo novih tržnih priložnosti in jih želijo tudi izkoristiti. Po Gajsteijevih zagotovilih meso z oznako Žlato zrno ne bo dražje od junetine, ki jo je moč kupiti v trgovinah že danes. Predstavnika KZ Šaleška dolina Marjan Jakob in Ivo Drev, Ivo Ac-man z ZKZ Mozirje, ter Lidija Di- klič z velenjske enote kmetijsko -svetovalne službe(ta je povedala, da je na tem področju 5 do 7 interesentov za vzrejo telet po tehnologiji Zlato zrno) so povedali, daje interes med rejci precejšen. Težave se porajajo predvsem pri trženju tovrstnega mesa. Zato so poudarili, da bodo pri skupnosti morali še posebno pozornost - seveda v sodelo- vanju z vsemi vključenimi v to verigo - nameniti osveščanju potrošnikov in mesno-predelovalnim obratom. Slednjim zato, ker morajo ponuditi meso potrošnikom na drugačen način, kot so ga navajeni danes. Izdelke blagovne znamke Zlato zrno že prodajajo na nekaterih mestih v Ljubljani, čez dober mesec dni naj bi ga ponudili tudi potrošnikom na območju Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice Velenje. Po besedah Ivana Kukovca, predstavnika poslovne skupnosti Zlato zrno, šteje ta skupnost danes 40 članov. Med njimi so Jurmes Šentjur, Mesarstvo Arvaj, Žerak Rogatec, Mesnine dežele Kranjske, Otiški vrh, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, pred nedavnim je postala članica skupnosti tudi Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje. Kukovec in članice skupnosti pričakujejo, da se bodo v njihova prizadevanja vključile lokalne skupnosti, ki naj bi skupaj s člani zagotovile potrebna zagonska sredstva. Solastništvo blagovne znamke (podpis dogovora) velja 250 tisoč SIT, kmete, gostince, trgovce kot nosilce licenc 50 tisoč SIT, zadruge pa 105 tisoč tolarjev. Jakob, Drev, Di-kličeva in Acman so ob koncu predstavitve poudarili, da blagovno znamko slovensko kmetijstvo rabi, da v tej proizvodnji vidijo prihodnost, vendar pa morajo biti merila, koga vse bodo povabili v to verigo, dodelana in stroga, da ne bo prišlo do zlorab blagovne znamke. Poleg tega, kako naj bi se organizirali v pokrajini, so se dogovorili tudi za predstavitev blagovne znamke Zlato zrno potrošnikom in tudi drugim konec prihodnjega meseca v Velenju. ■ tp Čezmejno sodelovanje Pomoč odvisna od Avstrijcev Spet so pridno brali ŠMARTNO OB PAKI - V avli osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki je bila minuli petek priložnostna slovesnost. Na njej so med drugim nagradili tiste učence, ki so pridno prebrali knjige, predvidene za letošnjo Kajuhovo bralno značko. Ugotovili so, da so spet pridno brali. Na razredni stopnji so se vsi učenci vpisali med bralce, na predmetni pa 80% učencev. Od 337 otrok na šoli je osvojilo bralno značko 280 učencev, od teh jih je 23 sodelovalo v akciji vseh osem let. Kot vedno, so tudi letos povabili medse nekoga, ki ustvarja zanje in tako skrbi za njihove bralne navade ter lep jezik. Tokrat je dobitnikom Kajuhove bralne značke segel v roko mladinski pisatelj Primož Suhodolčan ( na sliki). ■ tp Projekt poslovnih con, ki gaje na razpis programa Phare in čezmejnega sodelovanja prijavilo osem šaleških in zgornjesavinjskih občin, ni edini s tega območja. Manjših projektov je namreč še več, nekaj že potrjenih, nekaj pa so jih prijavili januarja, ko je potekel letošnji rok za prijavo projektov čezmejnega sodelovanja v okviru programa Phare. Namen teh projektov je, da Evropska skupnost preko svoje članice Avstrije s sredstvi in znanjem pomaga obmejnim občinam na slovenski strani. V ta sklop ob avstrijsko - slovenski meji je zajetih vseh osem šaleških in zgornjesavinjskih občin. V lanskem letu prijavljen program "Alpski koncept" usklajuje Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, za turistično področje pa so nekaj projektov pripravili v Zgornji Savinjski dolini. Lani je Evropska skupnost potrdila projekt "Trajnostni turistični razvoj Solčavskega" s posebnim poudarkom umiritve prometa v krajinskem parku Logarska dolina, ki gaje prijavilo Ministrstvo za okolje in prostor. Prav tako je bil potrjen projekt "Integralni turistični produkt Kamniško-savinjskih Alp," ki so ga izdelali in prijavili Logarska dolina, Jezersko in Železna Kapla, prvi njegov del pa zajema razvoj po-hodniških in kolesarskih poti od Železne Kaple na avstrijski strani do občin Ljubno in Mozirje, seveda preko Smrekovca in Golt do Mozirja. Letos je Solčava prijavila nadaljevanje projekta trajnostnega razvoja s poudarkom na prostorskem urejanju Solčave same, v občini Ljubno so prijavili projekt flosarskega muzeja, nekatere občine so prijavile projekte izgradnje čistilnih naprav, lep zalogaj pa je seveda tudi izgradnja daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu, katerega prvi del bodo zgradili že do naslednjega kurilnega obdobja. Sredstva za projekte, ki so bili potrjeni lani, bodo seveda črpali že letos, za projekte, ki so jih prijavili letos, pa v letih 1999 in 2000, če bodo seveda potrjeni. Razumljivo je, da morajo pri izdelavi projektov upoštevati zahtevne pogoje. Odločilno namreč je, da so slovenski projekti usklajeni in čim bolj povezani s podobnimi projekti, kijih že izvajajo na avstrijski Koroški. Dežela Koroška je namreč že vključena v programa Phare Interreg in iz tega projekta črpa sredstva tudi slovenska stran. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini posebej poudarjajo, da so navezali dobre stike z osebami in ustanovami, ki na avstrijski strani usklajujejo in vodijo projekt s skupnim naslovom "Alpski koncept," zato je pričakovanje uspešnosti naših projektov na razpisih toliko bolj otipljivo. ■ JP v en LJUBLJANA - Zakon o varnosti v cestnem prometu je po tretji obravnavi v odboru za notranjo politiko in pravosodje končno v rokah poslancev Državnega zbora. Kmalu bo torej sprejet in bo zelo strog. Odbor je sicer zavrnil predlog, da bi vozniku z več kot 1,5 g/kg alkohola takoj prenehalo vozniško dovoljenje in bi izpit moral opravljati znova, strinjali pa so se s predlogom, da voznik z več kor 1,1 g/kg alkohola plača 90.000 tolarjev kazni. MARIBOR-Sredi marca bodo skušali na dražbi prodati celotno premoženje nekdanjega slovenskega giganta TAM. Premoženje med drugim pomeni 780.000 kvadratnih metrov zemljišč, 237.000 kvadratnih metrov pokritih površin, 163 objektov, strojno in tehnološko opremo, blagovni znamki TAM in TAM Bus ter konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo, izklicna cena pa bo 27 milijard tolarjev. LJUBLJANA - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič predlaga, da bi v Sloveniji našli denar za raziskavo o vzrokih številnih samomorov. V Sloveniji si je lani namreč vzelo življenje v povprečju 50 ljudi na mesec, skupno torej več kot 500. LJUBLJANA - Sindikat novinarjev Slovenije je pripravil prvo izmed 19 okroglih miz projekta Phare, njen naslov pa je bil "Novinar m zdravnik v službi javnosti." Namenjena je bila vzajemnemu spoznavanju dela in odgovornosti novinarjev in zdravnikov, saj so oboji pri svojem delu pogosto na različnih bregovih. Zdravniki trdijo, da pridejo na prve strani le, če storijo napako, novinarji pa jim očitajo pomanjkanje pravočasnih in strokovnih informacij. LAŠKO - Pivovarna Laško je od SKB Banke d.d. Ljubljana odkupila terjatve Štajerske pivovarne v vrednosti 125 milijonov tolarjev. Laški pivovarji tako uresničujejo resno namero, da kupijo Štajersko pivovarno v stečaju. Po Sloveniji pa kar gori To, kar so nekateri napovedovali, da bo namreč letos vroča tudi zima, se dobesedno uresničuje. Vreme je mnogo prevroče za ta čas, politično so mnoge st\>ari pregrete, pa še ognjeni zublji, ki se razprostirajo sirom naše dežele, ogrevajo ozračje. Vtem času, ko je narava močno ogrožena zaradi (pre)toplega vremena, se marsikje znova dokazuje, da se ljudje požvižgajo na vsa določila. Pokazalo se je, da so ljudje, ko je bila objavljena prepoved kurjenja na prostem, začeli še bolj kuriti različno dračje in druge odpadke. Gotovo v prepričanju, da se njim pač ne more zgoditi, da bi jim ogenj pobegnil. Uradno prepoved pa so imeli za nepotrebno zlo, na katero se lahko požvižgajo. In tako ni čudno, da so imeli zadnji čas gasilci dela kot že dolgo ne. Nekateri pravijo, da je tako tudi zato, ker gasilci ne izstavljajo računov za svoje delo. Če bi, bi morda kurjači bolj premislili, preden bi se odločili za nepremišljeno kurjenje. Ponekod so se za tako zaračunavanje res odločili in morda bo primer iz vojniške občine pokazal, če lahko udarec po žepu prinese več reda. Sicer pa je pri nas še vedno vroče tudi zaradi izgubljenih obveščevalcev. V zvezi s tem je minister za obrambo tudi tako čudno obveščal javnost, da se mu je smejalo veliko ljudi in se ni njim nasmihal le on. Ampak vse skupaj je očitno šlo predaleč, tako da se ga je bila njegova stranka pripravljena odpovedati kot ministra. Če ne drugega, bo lahko tako drugim dokazovala, da je za načelonost. Vroče je bilo zadnje dni tudi v našem zapom na Dobu in v prevzgojnem domu v Radečah. Mladeniči so si zaželeli prostosti in si jo tudi priborili. Zaporniki na Dobu pa so opozorili na težave, v katerem preživljajo svoje zaporniške dni Čeprav so nekaterim njihovim zahtevam "odgovorni" prisluhnili in jih bodo odpravili, so z nekaterimi svoji zahtevami zapornih le pogreli navadne ljudi. Še posebno, ko so spoznali, kaj vse imajo v zaporu in kakšni so njihovi jedilniki. Je že res, da navadni ljudje svobodo ne bi zamenjali za tako hrano, vseeno pa jim ni. Mnogi so namreč prepričani, da razne nepridiprave že preveč ujčkajo na naših sodiščih, tisti, kijih le obsodijo, pa po njihovem kar (pre)dobro živijo. Kar vroče je bilo tudi v zadružni listi, kije zadnje dni postala kar malo manj združena. "Nekdanjemu kadru" namreč niso všeč vse poteze novega mladega vodstva. Se posebno jim ni všeč, kako se loteva sprave in "obračuna" s preteklostjo. In tako so nekateri starejši izstopili iz te naveze. Eni pravijo, da bodo ustanovili svojo stranko, drugi bodo šli v strankarski "pokoj". Na to, da bi se pridružili (novi) komunistični partiji, ki pri nas tudi deluje, pa menda ne razmišlja nihče. Ob vseh teh pregretjih ne bi bilo slabo, če bi čim prej dočakali kakšno hladno prho. Za pogasitev in streznitev! ■ (k) 19. februarja 1998 AKTUALNO KAK ČAS 3 S 15. FEBRUARJEM DODATNO ZNIŽANJE OBRESTNIH MER PRI KREDITIH ZA OBČANE TCL, Laboratorij za preizkušanje in certificiranje Listina Slovenske akreditacije Velenje, 13. februarja - Minister za znanost in tehnologijo, dr. Lojze Marinček je podelil zavodu TCL, Laboratorije m za preizkušanje in certificiranje akreditacijsko listino Slo venske akreditacije. TCL, Laboratoriji za preizkušanje in certificiranje so neodvisna, neprofitna, akreditirana pooblaščena organizacija Ministrstva za znanost in tehnologijo (za preizkušanje in certificiranje električnih aparatov) in Ministrstva za gospodarske dejavnosti (za potrjevanje proizvodov v skladu z uredbo o določitvi enegetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke potrošnje). Sporazume o medsebojnem priznanju rezul- tatov preizkušanja imajo sklenjene z več kot 20 svetovno priznanimi inštituti. Na priložnostni slovesnosti ob podelitve akreditacijske listine je zbrane v Gorenju pozdravil generalni direktor Jože Stanič, ki je izrazil zadovoljstvo ob uspehu laboratorijev in ob uspehih, ki jih je Gorenje doseglo v lanskem letu. Izdelali in prodali so za 600 milijonov mark proizvodov bele tehnike. To so številke o katerih leta 1993, ko se jim je sesul dvajset milijonski jugoslovanskih trg, niti sanjati niso mogli. V tem času so prestrukturirali celotno proizvodnjo in vložili v prenovo programov in tehnologij več kot sto milijonov nemških mark. To je bilo seveda nujno, saj so se le tako lahko obdržali na zahtevnih svetovnih trgih, kjer so, kot smo omenili, lani svoj položaj še utrdili. Minister Marinček je bil vesel, ko je slišal, kako delajo v Gorenju, kjer se na vstop v Evropo več ne pripravljajo, ampak so že del nje. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, da nastajajo raziskovalni centri (takšen kot je laboratorij TCL v Gorenju) povsod po Sloveniji in obljubil je, da bo njihovo delo ministrstvo podpiralo tudi v prihodnje. Veselje ob podelitvi akreditacijske listine zavodu TCL je izrazil tudi dr.Bogdan Topič, predsednik uprave Slovenske razvojne družbe, saj je to dokaz, da je sposobno slovensko podjetje s svojimi strokovnjaki stopati v koraku z vodilnimi svetovnimi tovrstnimi institucijami. "Na vse kar smo dosegli, je vplivalo okolje, kije bilo izraziti razvojno naravnano," je dejal direktor TCL dr. Franc Seme. Poleg Gorenja iz katerega so izšli jim je veliko pomagala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, med drugim so z njihovo pomočjo dosegli, da za razvojno opremo niso plačevali carin. Vključevali so jih tudi v razvojne projekte v celotnem Slovenskem prostoru. Danes sodeluje več kot polovica zaposlenih tega kolektiva z državnimi institucijami. ■ M. Zakošek V mlekarni Celeia so lani predelali 47,9 mio litrov mleka Najboljši proizvajalci mleka iz Šaleške doline Dobrna, 13, februarja- Vmlek orni Celeia v Arji vasi so lani pre delali kar 47,9 milijonov litrov k ravjega (7% več kot lani) in 110 tisoč litrov kozjega mleka. Levji delež so k omenjenim količinam kravjega mleka prispevali kmetje - mlečni proizvajalci iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob P i aki oziroma člani Kmetijske zjad ruge Šaleška dolina. S 7,1 mil- Kar za 10 % so povečali produktivnost, 130 zaposlenih pa je povečalo promet za milijon nemških mark (letni promet je znašal 60 milijonov DEM ali 5.600 milijonov SIT), kar je za 19% več kot leto prej. Izvoz dosega 8%. Številni izdelki blagovne znamke Zelena dolina se že ponašajo z znakom slovenske kakovosti SQ, v podjetju pa so zelo ponosni tudi zbrane na slovesnosti med drugim seznanil tudi z najaktualnejšimi informacijami na tem področju. Celeia odkupuje mleko na posebnost in redkost v mlekarski industriji tega pasterizirajo ter tudi predelujejo v specialne kozje sire. K ugodnim rezultatom poslo- Tudi prva dva največja mlečna proizvajalca v letu 1997, ki sodelujeta z mlekarno Celeia, sta s področja Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Na kmetiji Franca Rotnika iz Raven pri Šoštanju so lani oddali kar 333.736 litrov kravjega mleka, na kmetiji lani nai-boljšega Petra Napotnika iz Topolšice 323.403 litrov, na tretjeuvrščeni kmetiji Franca Brišnika iz Prekope pri Vranskem pa 290.709 litrov kravjega mleka. lastnem območju pred kmetijskih zadrug in od 2000 kmetov z višinkih in drugih vzorno urejenih kmetij. Lani so nekaj mleka kupili še na ptujskem območju in tako skupaj pripeljali v mlekarno 47,9 milijonov litrov kravjega mleka, kar je za 7% več kot leto prej in 110 tisoč litrov kozjega mleka. Kot vanja in za kakovost izdelkov mlekarne so posredno zaslužni pridelovalci mleka. Na priložnostni slovesnosti na Dobrni so tistim, ki so lani mlekarni v Arji vasi oddali največ mleka, podelili priznanja. Priložnostni kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Žalec. *TP S priložnostne prireditve, na kateri so najboljši mlečni proizvajalci dobili priznanja, najboljši med najboljšimi pa pokale. ijona litra je bila omenjena zjadr uga med 24 organizatorji odkupa mleka za mlekarno Arja v as najboljša. Najboljši med najboljšimi so bili znova mlečni pri zvajalci KZ Šaleška dolina. Sled nje je mlekarna na priložnostni slovesnosti v prostorih Zdravil iškega doma na Dobrni tudi nagradila. Mlekarna Celeia, katere lastniki so 22 kmetijskih zadrug, na certifikat odličnosti ISO 9001. Z njim se do sedaj ponaša le še ena slovenska mlekarna. V podjetju so pred dvema letoma uspešno končali naložbo v avtomatizirano strojno linijo za izde-lovo sirov ter postali največji in najbolje opremljen proizvajalec poltrdih sirov v Sloveniji. Letos končujejo naložbo v posodobitev in Najboljši med najboljšimi so bili znova mlečni proizvajalci Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Ta zadruga je mlekarni lani oddala 7 milijonov 147 tisoč litrov kravjega mleka, kar je milijon in pol litrov več kot drugouvrščena zadruga Šmarje pri Jelšah. Tretje mesto je med 24 organizatorji odkupa osvojila Kmetijska zadruga Šentjur pri Celju z nekaj več kot 5 milijonov 700 tisoč litri mleka. Zadružna kmetijska družba, Kmečka družba za upravljanje in delavci v manjšem obsegu, so lansko poslovno leto - po besedah direktorja Zdravka Počivalška - končali uspešno. povečanje zmogljivosti polnilnih strojev za fermenti-rane izdelke (predvsem jogurti), kar jim bo omogočilo lažje premagovanje močne konkurence. Zdravko Počivalšek je 0 NOVA KREDITNA PONUDBA PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI GOTOVINSKI IN NAMENSKI KREDITI Z ODPLAČILOM DO 5 LET - NIŽJE OBRESTNE MERE PRI KRATKOROČNIH KREDITIH DO ENEGA LETA ŽE OD T + 5 % LETNO, - PRI DOLGOROČNIH KREDITIH OD 2 DO 5 LET ŽE OD T + 8 % LETNO, - Z GOTOVINO SE LAHKO UVELjAVLJA|0 POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA ALI ZA PLAČILO STORITEV LAHKO SE TUDI UPORABI ZA ODPLAČILO KREDITOV NAJETIH PO MANJ UGODNI OBRESTNI MERI. KREDITI SO NA VOLJO TAKOJ. S 15. FEBRUARJEM TUDI NIŽJE CENE KREDITOV PO POSEBNI PONUDBI ZA UPOKOJENCE! banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Rekli r8S Rasli F V a Jožef Školč, minister za kulturo: "Veseli me, da postajajo knjižnice, ne samo v Velenju, ampak v mnogih slovenskih krajih, žarišče pretoka najrazličnejših informacij , in so zaradi tega pretesne. Svetujem, da Velenjčani pripravite realne načrte reševanja prostorske stiske knjižnice in nam jih posredujete. Ko bomo takšen načrt dobili, ga bomo postavili ob bok ambicijam drugih knjižnic v Sloveniji in v skladu z možnostmi in v primerjavi s stiskami drugih, tudi ta projekt podj>rlL Vtem času kar precej sredstev namenjamo za knjižnice po Sloveniji in tudi med največjimi kulturnimi naložbami, kijih bomo podpri sta dve za knjižici, ena v Novi Gorici in druga v Novem mestu." M(mz) Krvodajalstvo v Šaleški dolini v preteklem letu Rekordnih 5500 krvodajalcev Člani komisije za krvodajalstvo pri Območni organizaciji Rdečega križa Velenje so bili nadvse zadovoljni pri pregledu rezultatov minulega leta na tem področju. 5500 darovalcev krvi na 19 rednih in 2 izrednih akcijah je namreč najvišje število doslej. S tem so si občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki mesto v samem vrhu slovenskega krvodajalstva še krepkeje utrdile. Spodbudno je, pravijo, da se med ljudi, pripravljene pomagati sočloveku iz stiske na najlepši način, vključuje vse več občanov. Kar 12,9% glede na število prebivalcev. Manj spodbudno pa dejstvo, da je za te namene v proračunu Republike Slovenije za letos predvidenega manj denarja, kot narekujejo potrebe. Kaj pomeni manj denarja od predvidenega, glede na to, da krvodajalci za darovane decilitre krvi ne dobijo drugega plačila kot prosti dan? Mar to, da ti ne bodo dobili malice, morda plačanega prostega dne, ali kaj drugega? Damjan Slabe, strokovni delavec republiškega RK je na zastavljena vprašanja odgovoril: "Manj denarna ne pomeni neplačanega prostega dne, niti tega, da bodo krvodajalci ostali brez malice. Zavzemamo se za to, da je potrebno krvodajalcem zagotoviti tisto družbeno priznanje, do katerega so za človekoljubno dejanje nedvomno upravičeni. Trudili se bomo, da bodo krvo-dajalske akcije dosegale enako raven kot do sedaj, vprašanje pa je, če bo RK Slovenije v primeru izpada denarja lahko organiziral zadostno število krvodajalcev, ki bodo pokrili potrebe slovenskega zdravstva po krvi. Te so vsako leto večje. Strošek organiziranja krvodajalske akcije, pogostitev in priprava svečanih prireditev priznanj ter aktivnosti za spodbujanje ljudi za darovanje krvi znaša na krvodajalca 1100SIT." Za uresničitev načrta krvoda- jalskih akcij za letos je RK Slovenije predvidel 110 milijonov tolarjev. Če bodo potrebe slovenskega zdravstva po krvi (lani in letos naj bi znašale 55 tisoč litrov) večje od predvidenih, bodo sorazmerno temu porasli tudi stroški. Predlog letošnjega republiškega proračuna za program zbiranja krvi in organov za presajanje predvideva le 71.396 .000 SIT, kar pomeni za 38.604.000 SIT premalo denarja za predviden program. ■ tp KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 4 ms vas GOSPODARSTVO 19. februarja 1998 OBISK Z RAZLOGOM Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola SCV Nova možnost izobraževanja Novo šolsko leto na Poklicni in tehniški elektro ter računalniški šoli Šolskega centra v Velenju prinaša nekaj novosti. Poleg prenove programov, predvidene v Zakonu o gimnazijah ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju, je še posebej opazna možnost nadaljevanja izobraževanja na srednji poklicni šoli ali po starem v diferencialnem program za elektrotehnika elektronika v Velenju. Do sedaj so imeli dijaki to možnost le v Mariboru. Lokalna skupnost, velenjska in celjska enota republiškeg a Zavoda za zaposlovanje ter s vet staršev Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole S olskega centra Velenje so - po besedah ravnatelja šole Toneta Gamsa - že nekaj let spodbujali, da bi šola omogočila dijakom pridobitev višje ravni znanja doma. Z novim šolskim letom jim bodo to možnost ponudili, za ta program pa so predvideli 30 prostih mest. Glede na namere dijakov 3-letnikov ni bojazni za premajhno zanimanja zanj. Kar 30 jih je v anketi izrazilo namero po nadaljevanju izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji. Po opravljenem za- ključnem izpitu bodo dijaki pridobili naziv elektrotehnik elektronik in se na osnovi te izobrazbe bodisi zaposlili ali nadaljevali šolanje na višji strokovni šoli za inženirja elektronike prav tako na velenjskem Šolskem centru . Zaradi novosti glede mature (to bodo lahko opravljali le dijaki na strokovni gimnaziji) na Poklicni in tehniški elektro ter računalniški šoli kljub manjšemu zanimanju za tehniko ukinitve kakšnega programa ne predvidevajo. Napori pri reševanju nekaterih vprašanj bodo sicer potrebni, vendar jih bodo reševali v okviru Šolskega centra. Razpisano število mest po Tone Gams: "Če bo prijav za kateri koli poklic več kot je v razpisu za vpis v novo šolsko leto predvidenih prostih mest, bomo predlagali ministru povečanje vpisa." posameznih poklicih bo res nekoliko manjše, število predvidenih prostih mest pa ne. V razpisu za vpis novincev v šolskem letu 1998/99 so predvideli po 2 oddelka v pro- gramih pomočnik elektrikar-ja ter elektrikar energetik, po en oddelek pa za programe elektrikar energetik, elektrotehnik elektronik, elektrotehnik energetik ter računalniški tehnik. "Če bo za katerikoli od omenjenih poklicev prijavljenih več učencev kot je v razpisu za vpis predvidenih prostih mest, bomo republiškemu ministru za šolstvo in šport predlagali povečanje vpisa." Po Gamsovih besedah se obetajo novosti v naslednjih letih. Na pogovorih s predstavniki mariborske univerze so namreč izvedeli, da tudi tu razmišljajo (zlasti za področje tehnike) o spremembi zakonodaje. Z njo naj bi postopoma omogočili vpis v univerzitetni študij na tehniškem področju tudi boljšim dijakom, ki bodo končali izobraževenja z zaključnim izpitom. mrp Splošna in strokovna gimnazija ŠC Velenje Katalogi za zgledno sodelovanje Ljubljana, 9. februarja - Na priložnostni slovesnosti v prostorih Narodne galerije v Ljubljani so med drugim podelili priznanja tistim, ki so v ta hram v minulih treh letih prihajali najmnožičneje. Med dobitniki je bila tudi Splošna in strokovna gimnazija Šolskega centra Velenje. Za nagrado so si dijaki šole prislužil razstavne kataloge omenjene galerije, ki jih bodo 1 ahko s pridom uporabili pri pou ku likovno-umetnostne vzgoje. Kot je dejala Lidija Tavčar, kus- NA KRATKO Banka Celje znižala obresti Med bankami, ki so v tem mesecu znižale obresti je tudi Bank a Celje. Stanovanjska posojila odobravajo po novem po obresti meri T+6,25% do T+ 7,75% - odvisno od dobe vračanja. Obrestna mera za potrošniška posojila se gibajo po obrestmi meri med T+ 6,5% do T+ 9,5%. Znižali pa so tudi obrestno mero za posojila pravnim osebam in zasebnikom. Obresti se gibljejo med T+7,5 do t+8,5 %, za nakup deviz za plačilo v tujino pa znašajo T+4,9%. Za polovico pa so znižali tudi stroške za obdelavo zahtevkov za najetje kreditov in garancij. Stotisoci uporabnik Mobitela Ljubljana, 13. februarja - Z družbo Mobitel je v petek sklenil naročniško razmerje že sto tisoči uporabnik. Maja 1995 je imel Mobitel v svojem analognem omrežju (digitalni še ni bil vzpostavljen) 20.000 naročnikov, danes je skupno število uporabnikov obeh sistemov že petkrat višje. Prejšnji teden pa so zabeležili še en pomemben dogodek, vzpostavili so komercialno sodelovanje s črnogorskim operaterjem Monte GSM in s tem omogočili slovenskim uporabnikom, da lahko telefonirajo tudi na območju Črne Gore. Poslovne novice Združenje drobnega gospodarstva pri GZS vabi na strokovni ogled sejma v Muenchnu od 13. do 14. marca. GZS vabi na posvet "Kako poslovati z Veliko Britanijo" dne 26. februaija in na poslovno konferenco z britanskimi podjetji 3. marca. Ambasada Republike Poljske nam je posredovala spisek sejmov v republiki Poljski v letu 1998. Več informacij dobite po telefonu 856-920 ali na sedežu zbornice Velenje, Rudarska 6/a oziroma na internetu: www.gzs.si. tosinja Narodne galerije, pa je velenjska gimnazija kandidatka za njihovo najvišje priznanje, če bodo seveda njeni dijaki tudi v naslednjih treh letih pridno obiskovali njihove stalne in občasne razstave. Letos so priznanje in grafiko dodelili Gimnaziji Ljubljana Moste. Marjana Gmajner - Korošec, profesorica na Splošni in strokovni gimnaziji Šolskega centra Velenje je povedala, da so takšno priznanje pred leti že dobili. Na ogled stalnih in občasnih zbirk v Narodni galeriji v Ljubljani se odpravijo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Tako si dijaki prvih let- nikov ogledajo stalno zbirko Slovensko kiparstvo in slikarstvo od gotike do impresionizma, dijaki drugih in tretjih letnikov pa glede na interes. Po njenih izkušnjah so dijaki te ponudbe zelo veseli. Za lažje spremljanje in še večje zanimanje se pred ogledom razstave o njej pogovorijo na urah likovno-umetnostne vzgoje. "Cilj teh naših aktivnosti je spoznavanje pravih umetnin (ne le delovnega gradiva) in temeljnih del slovenske umetnosti," je še povedala Marjana Gmajner - Korošec. UtP in lav m uspešna reklamo! Zgornja Savinjska dolina Podjetje za turizem je zaživelo Že pred meseci ustanovljeno Podjetje za trženje, promocijo in razvoj turizma Zgo rnja Savinjska dolina, d.o.o., bo v februarju končno in dejansko pričelo delovati. Prve dni tega meseca so izvedli sku pščino podjetja in imenovali 9 - članski upravni odbor, pri čemer so upoštevali z astopanost članov po krajih in dejavnostih, denimo na stanitvene zmogljivosti, turizem na kmetijah in po4ob-no ter delež posameznih vlož kov v podjetje. Trenutno podjetje šteje 30 turističnih dejavnikov in vseh pet občin; slednje imajo v podjetju skupno 24 - odstotni delež, prav v tem obdobju pa se podjetje z njimi pogovarja o povečanju na 51 odstotkov, torej o večinskem deležu. O tem se morajo odločiti občinski sveti. V občini Luče so zamisel že podprli, vendar pod pogojem, da to sprejmejo tudi ostale občine. Takšna dokapitalizacija je torej možna in dobrodošla, ne glede na to pa bo podjetje pričelo svojo dejavnost. Sedanji družbeniki so se dogovorili, da bo sedež podjetja v Lučah v sedanjih prostorih pošte, ta se bo namreč kmalu preselila v nove prostore. Na istem mestu bo tudi osrednji informacijski sistem, kije pogoj za pravo delovanje lokalne turistične organizacije, sistem pa bo povezan z informacijskimi pisarnami po ostalih krajih. Kaj kmalu bodo zagotovili sprotne in takojšnje podatke o ponudbi, zasedenosti zmogljivosti in pretoku turistov za obe dolini. Sistem bodo seveda priključili državnemu informacijskemu sistemu, ki v tem obdobju tudi že nastaja. mjp HTZ kot hčerinski del Premogovnika Velenje V Premogovniku Velenje bi želeli še v prvi polovici tega leta, najpozneje do rudarskega praznika, 3. julija, pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001. V ta obsežen in zahteven projekt, s katerim so v Franc Druks: "Polovica zaposlenih se je lani udeležila različnih oblik izobraževanj, letos jih bo veliko to znanje še nad- Premogovniku začeli že leta 1995, se vključuje tudi njihovo hčerinsko podjetje HTZ (Higiena, tehnika, zaščita), ki zaposluje več kot 700 delavcev, od tega dobrih 40 odstotkov invalidov. Izredno velik poudarek v zadnjih letih zato namenjajo izobraževanju. Lani seje skoraj polovica vseh zaposlenih udeležila različnih oblik izobraževanj, večino znanj, ki so jih tako pridobili, pa bodo letos in v prihodnje še nadgrajevali. Podjetje se ukvarja s I I proizvodnimi in storitvenimi | dejavnostmi. S slednjim več | kot s prvim. "To dejstvo | narekuje še posebej skrbno | izbrane teme izobraževalnih I vsebin in naj se ne sliši čudno, I a pri nas v izobraževanje I vključujemo tudi področja, ki I v preteklosti niso bila tako I pomembna kot so danes, to I so znanja s področja komuni-' ciranja in obnašanja.' Zavedamo se, da prav pri' opravljanju storitev veliko ' naših delavcev prihaja v stik s' strankami. Če z njimi v [ proizvodnji prihajajo v stik posredno preko proizvoda, pri opravljanju storitev prihajajo v neposreden stik. Danes. pa je vse bolj pomembno,. kako se kdo vede in kaj poleg | osnovnega poklicnega znanja | še premore," pravi vodja | obrata HTZ Franc Druks. i Z rezultati, ki so jih dosegli i lani, so, kljub besedam, ki jih | je izrekel Franc Druks, češ, i "zadeva se bo izšla na tesno", i zadovoljni. Vedeti je namreč | treba, da poslanstvo podob- / nih podjetij, kot je HZT ni ko-) vanje velikih dobičkov, ampak \ ustvarjanje možnosti za za-1 poslovanje invalidov, v tem | primeru tistih, ki zaradi svoje | invalidnosti ne morejo opravi- | jati del pri pridobivanju pre- | moga, lahko pa delajo druga, | zanje čim bolj primerna in I produktivna dela. Kako so de- ( lali in poslovali, pa bo konec I tega meseca, med drugim, 1 ocenil upravni odbor podjetja I Premogovnika Velenje.' I Milena Krstič - Planine Ana Avberšek, predsednica dijaške skupnosti Gimnazije Šolskega centra Velenje o napovedanem ustnem preverjanju znanja že v tem šolskem letu: " O tem nismo bili obveščeni. Profesorji so nam povedali, da bo veljala obveza napove- dovanega izpraševanja prihodnje šolsko leto. Ker nismo vedeli, se o teh stvareh na dijaški skupnosti nismo pogovarjali. Niti ne vem, če vsi profesorji to vedo. Sama ocenjujem, da je napovedano preverjanje znanja dobro, čeprav je res, da ima tudi slabe strani. Odvisno pač od vsakega posameznika. Pri nekaterih predmetih, zgodovini na primer, vemo, kdaj bo kdo vprašan. Nekateri torej to že izvajajo. V bistvu ni tako hudo. Ce napovedo spraševanje za ves razred, se lahko vsak posameznik tudi pripravi. Sicer pa težko govorim za druge. Sama kot glasbenica (tudi športniki) imam urejen status in glede tega nimam težav." UTp 19. februarja 1998 POGOVOR S TEŽO KAK vas 5 Ob drobnarijah tudi veliki uspehi majhne občine Upravna enota Mozirje Neznosna prostorska stiska Na mozirski upravni enoti delovno uspešnost v lanskem letu ocenjujejo zelo ugodno, to med drugim potrjujejo sicer suhoparni statistični podatki in razveseljiva mnenja občanov, ostaja pa dejstvo, da se soočajo z zelo nezavidljivimi pogoji za delo. Soočajo se z zastarelo in slabo opremsko in računalniško podporo, še slabša pa je strokovna podpora ustreznih ministrstev, ki ne sprejemajo izvedbenih predpisov, meril in strokovnih usmeritev. Ob prostorskih in kadrovskih zadregah se je izjemno povečal obseg dela, zato je zelo ugodna ocena vredna toliko več. Upravna zgradba do leta 2000!? Na kadrovskem področju je bilo lani najbolj boleče dejstvo, da sta zaradi bolniške in drugih razlogov povprečno manjkala 2,5 delavca dnevno, da je število delavcev že sicer manjše kot predvideva sistemizacija delovnih mest, kljub temu pa so uspešno obvladali bistveno povečan obseg dela. Še hujša zadrega je prostorska stiska, kar velja za vse državne organe, ki trenutno do-mujejo v mozirski občinski stavbi. "Zaradi vsega tega je zares smiselna pobuda, da v Mozirju zgradimo novo uprav-no-poslovno stavbo, v kateri bi občanom na enem mestu nudili usluge in storitve poleg upravne enote še davkarija, inšpekcijske službe, geodetska uprava in center za socialno delo, milo rečeno slabi pa so tudi delovni pogoji mozirske policijske postaje. Vsi so se v en glas strinjali s takšno pobudo, z njo in z elaboratom sem seznanil ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja in dobil podporo v takšni meri, da lahko izgradnjo pričakujemo do leta 2000. Za občane bo to izrednega pomena, saj danes potujejo od vrat do vrat na razdalji več kot kilometer. Do takrat bomo stisko delno rešili s preselitvijo referata za kmetijstvo v prostore v neposredni bližini sedeža upravne enote," pravi načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Načelnika ob tem "peče" še ena zadeva, namreč uradne ure davčne uprave. Ta jih je v lanskem letu spremenila in niso več usklajene z uradnimi urami ostalih organov in ustanov. "Nesprejemljivo je, da mora denimo občan iz Logarske doline dvakrat v Mozirje, če želi prepisati avto, ker zaradi uradnih ur na davkariji ne more opraviti vsega naenkrat. Z naše strani smo že posredovali in računamo na novo in za vse sprejemljivo uredbo o uradnih urah," pravi Darko Repenšek. "Turistične" poroke Na področju mozirske upravne enote lahko mladoporočenci sklepajo zakonske zveze v poročnih sobah v Lu-čah in v nazarskem gradu Vr-bovec. Ustava in zakon določata, daje sklenitev te zveze mogoča le pred pooblaščenim državnim delavcem in matičarjem s posebnim državnim izpitom. "Do tu je vse v redu, vendar prihajajo pobude, da bi za popestritev turistične ponudbe lahko poroke opravljali tudi v drugih prostorih. Prepričan sem, da je to glede na možnosti praktično neizvedljivo. Predstavljajte si, da bi se recimo šest parov želelo poročiti v soboto popoldne v šestih različnih krajih ob približno enakem času. Kadrovsko tega upravna enota ne more zagotoviti niti teoretično," trdi načelnik. Za gradnjo radarja niti pike Vročica glede gradnje radarskega sistema na Menini še ni pojenjala, mozirska upravna enota pa je deležna precej očitkov glede vodenja postopkov. Darko Repenšek: "Upravna enota Mozirje s temi postopki nima prav ničesar, ker tudi nima pristojnosti za kaj takega. Res je samo, da smo lanskega maja Telekomu izdali dovoljenje za gradnjo prve faze optičnega kabla od Šmartnega ob Dreti do gozdar- ske koče v rezervatu na Menini. Poudarjam, da v vlogi niti z eno samo besedo ni bilo omenjena kakršnakoli povezava z gradnjo radarja, torej ni bilo nobenih zadržkov za izdajo dovoljenja." Knjiga za bodoče rodove Pa se na mozirski upravni enoti ne ubadajo le s težavami, ponosni so tudi na dosežke posebne sorte. "Preprosto nas veseli dejstvo, da bomo po letu in pol trdega dela naših strokovnjakov in z založništvom Zavoda za kulturo Mozirje 27. februarja javnosti predstavili pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Zgornji Savinjski in Za-drečki dolini. Po zagotovilih strokovnjakov je to prvi in edinstven primer takšne predstavitve v Sloveniji, za upravne enote pa to velja še bolj zanesljivo. To bo barvna knjiga s fotografijami na 176 straneh, celovit prikaz stanja v današnjem času in s tem verodostojen dokument za bodoče rodove. Zamisel smo dobili ob dejstvu, daje bivša mozirska občinska skupščine že leta 1986 sprejela odlok o zaščiti naravnih in kulturnih spomenikov, ki pa mu niso sledili upravni postopki dejanske zaščite. Da smo dosegli zares nekaj posebnega priča dejstvo, da je obisk na predstavitvi že zagotovil minister Mirko Bandelj, imamo pa tudi obljubo ministra za kulturo Jožefa Školča," je zadovoljen in že kar ponosen načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. ■ JP Društvo upokojencev Velenje Zlati jubilej Z današnjo številko Našega časa pričenjamo predstavitve petih društev upokojencev, kolikor jih je vključenih v Medobčinsko zvezo društev upokojencev Velenje. Začenjamo z velenjskim društvom, kije v zvezi tudi najštevilčnejše. Društvo upokojencev Velenje letos praznuje visok jubilej, to je 50 - letnic a delovanja, trenutno pa šteje preko 3.300 članov. Za večjo povezavo upokojencev deluje pri društvu osem pododborov, ti pa so Desni in Levi breg, Šalek - Gorica, Šmartnopri Velenju, Konovo, Vinska gora, Šentilj ter Paka - Paš-ki Kozjak. Poleg moškega in ženskega pevskega zbora, te imajo tudi nekateri pododbori, pri društvu deluje še sedem športnih sekcij. Društvo največ svojega dela posveča dobremu počutju in razvedrilu svojih članov. Vsako leto organizira več izletov po domovini in tujini, izvaja piknike, martinova-nje, silvestrovanje in podobno. Ob novem letu predstavniki društva in pododborov obiščejo upokojence na domovih, ki so starejši od 75 let in nepokretne in vsem izročijo praktična darila. Obiščejo tudi vsakega člana, ki je v bolnišnici več kot 14 dni. Ob tem moramo poudariti, da so pri društvu ob vsakem času pomagati upokojencem in jim svetovati, če imajo težave in so v stiski. Vrata društva so odprta na Kidričevi 9/a vsak dan, razen soboto in nedelje. V 50 - letnem odbobju se je zvrstilo precejšnje število predsednikov Du Velenje, od leta 1991 pa društvu predsednikuje Ivo Josip Povh, ki je o letošnjih načrtih povedal: "Letos bomo zanesljivo največ aktivnosti namenili razpravi pri sprejemanju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o "beli knjigi" in prav tako o vsebini "sive knjige," ki jo pripravlja stranka upokojencev. Pričeli in nadaljevali bomo z letnimi konferencami pododborov in jih sklenili z konferenco društva. Aktivno bomo seveda sodelovali v "tednu upokojencev" in se udeležili vseslovenskega srečanja upokojencev. Predvidoma jeseni bomo dostojno proslavili tudi 50-letnico našega društva. Seveda je še mnogo stalnih aktivnosti, ki jih bomo kot vselej izvedli tudi v letošnjem letu. Sem sodijo izleti, pikniki, družabna srečanja in vse ostalo. Seveda ni treba posebej poudarjati, da bodo pridno delovali pevski zbori, športne in rekreativne sekcije ter literarni krožek," je sklenil svoje misli predsednik DU Velenje. ■ B.Mugerle Ivo Josip Povh V Mislinji zadovoljni, ker so odšli na "svoje" Nekaj posebnega v slovenskem merilu Mislinja je prostorsko izredno ragibana občina, zato nas je zanimalo, kako je s poselitvijo. "Občina Mislinja je v slovenskem merilu nekaj posebnega. 112 kvadratnih kilometrov meri po površini, povprečna poseljenost pa je 40 prebivalcev na km2, kar je daleč pod slovenskim povprečjem. Poseljeno je vso območje, razen predela Mislinskega jarka, kar pomeni, da imamo v občini veliko cest, da moramo voziti 60% učencev v osnovno šolo, kar nas stane okoli 20 milijonov tolarjev. To so posebnosti, ki terjajo od nas veliko več denarja kot v podobnih občinah drugje." Letošnje leto bo zagotovo za vse občinske svete in župane po slovenskih občinah čas, ko bodo poskušali uresničiti še vse tisto, kar so pred dobrimi tremi leti obljubili volilcem. Ob koncu leta se jim namreč izteka mandat. Tako je tudi v mislinjski občini, ki je znana tudi po tem, da velikih političnih zdrah tu ne poznajo, da delo sveta poteka dobro, brez afer. Mislinjski župan Mirko Grešovnik, ki smo ga povabili na klepet, je ob tem poudaril, da sam pred volitvami ni veliko obljubljal, z dosedanjim delom pri vzpostavitvi nove občine pa je zadovoljen. Kot tudi s tem, da število prebivalcev v občini zopet narašča in da se počasi izboljšujejo tudi pogoji za življenje mladih, ki bodo, upa, sedaj raje ostajali doma. To je ob podatku, da v občini, ki šteje 4530 prebivalcev danes kar 490 takih, ki so starejši od 65 let, zelo razveseljivo. % Lahko rečete, da se vaša občina, odkar ste samostojni, lepo razvija? Mirko Grešovnik: Če poslušam ljudi, moram reči, da so v glavnem zadovoljni in se strinjajo, daje Mislinja postala nova občina, čeprav je bila na referendumu za to samo četrtina naših prebivalcev. Menim, daje ves denar, ki smo ga dobili od države, ostal doma. To pomeni, da je bil napredek občine hitrejši, kot bi bil, če bi še bili v skupni občini s Slovenj Gradcem." 9 Veliko ste postorili na področju izgradnje infrastrukture, zdi pa se, da tudi na drugih po- ^ I Župan Mirko Grešovnik: "Mislinja se zagotovo hitreje razvija, kot bi se, če ne bi dobili samostojne občine, ves denar namreč ostaja doma!" dročjih. Bi lahko izpostavili tisto, kar se vam zdi najpomembnejše? Mirko Grešovnik: "Naše področje je bilo zlasti na komunalnem področju zelo slabo opremljeno. Podatek iz delitvene bilance pove, da je slovenjgraška občina do 31. decembra 1994 v Mislinjo vložila 3% sredstev, vse ostalo je ostajalo na območju sedanje mestne občine. Zato smo se morali najprej lotiti dograjevanja komunalnega sistema. Pri tem je imela vodooskrba prednost in zase menim, daje največji uspeh, da bo v tem mandatu v občini dograjen vodovodni sistem, da bodo vsa naselja, kjer je možno, oskrbljena z vodo iz javnih vodovodov. Za tem prihajajo na vrsto ceste in druga infrastruktura. Potrebno pa je še marsikaj drugega. Vlagati bomo morali v izobraževalni sitem. Menim, daje dograditev domala nove osnovne šole na Paškem Kozjaku, ki nas je veljala 100 milijonov tolarjev, ena od investicij, ki je imela prednost, denar pa je bil dobro naložen. Opravili pa smo še veliko drobnarij." # Svoje industrije nimate prav veliko, zato se vaši občani vozijo na delo v sosednje občine. Že na začetku mandata ste se odločili, da boste poskušali pomagati obrtnikom in podjetnikom, da dobite še kakšno delovno mesto. Ste jim v tem letu lahko kaj pomagali, se je število delovnih mest kaj povečalo? Mirko Grešovnik: "Malo. Trenutno je v občini 189 delovnih mest. Namenskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva od države ne dobivamo, kljub temu pa manjši del denarja namenimo za razvoj malega gospodarstva. Do sedaj smo to delali v obliki kreditiranja, zanimanja med našimi občani za najemanje kreditov pa ni bilo. Zato bomo letos način pospeševanja malega gospodarstva spremenili. Razmišljamo o tem, da bi regresirali obrestne mere, tako da bi dobili naši občani poceni kredite. S prostorskim planom pa bomo zagotovili tudi prostorske možnosti komunalne opremljenosti zemljišč, kjer bo mogoče graditi objekte za namene obrti ali malega gospodarstva." # Kako daleč pa ste s prostorskimi plani? Mirko Grešovnik: "V marcu in aprilu bo osnutek prostorskega plana razgrnjen in v javni razpravi. Računam, da ga bo občinski svet sprejel še pred poletnimi počitnicami in da ga bomo jeseni predložili v soglasje slovenski vladi. Če ne bo imela večjih pripomb, je možno, da bi do konca leta že imeli veljaven prostorski načrt." # S sosednjimi občinami še vedno zelo dobro sodelujete? Mirko Grešovnik: Predvsem dobro sodelujemo z MO Slovenj Gradec in MO Velenje. Letos bomo skupaj dogradili vodovodni sistem na Graški Gori, pa tudi sicer sodelujemo pri reševanju drugih reči." # Veliko ljudi Mislinjo pozna zaradi "slavnega", prometno počasnega mislinjskega klanca. Imate za tiste, ki se pogosto vozijo po njem kakošno vzpodbudno novico? Mirko Grešovnik: "V letošnjem dražvenem proračunu več denarja za to področje ne bo. Kot mi zagotavljajo naši državni poslanci, pa je to predvideno v letu 1999. Upam, da bomo takrat skupaj z državo uredili promet skozi Šentlenart in da bo država ustrezno uredila mislinjski klanec, ki je najožje prometno grlo od Arje vasi do Dravograda. # Kakšni so letos vaši investicijski načrti, kaj vse boste naredili? Mirko Grešovnik: "Naš letošnji proračuna naj bi obsegal 405 milijonov tolarjev. Od države pričakujemo za redno dejavnost 195 milijonov. Zbrali bomo na- jbrž do 370 milijonov, za 35 mil-ijov pa predlagam občinskemu svetu, da se zadolžimo in naš program investicij, ki smo si ga zadali na začetku mandata, skoraj v celoti izpolnimo. Na področju komunalne dejavnosti bomo vložili 115 milijonov tolarjev; med temi je že omenjen vodovod na Graški Gori z 45 milijoni SIT, pa vodovod v Straže in v Dolžah. V naselju Mislinja želimo povečati varnost otrok, zato bomo, planiramo, za 15 milijonov SIT zgradili pločnike. Pripravljamo plinifikacijo, v cestno dejavnost pa nameravamo vložiti samo 24 milijonov. Na področju družbenih dejavnosti moramo v šoli končno urediti jedilnico, kajti mislinjska šola je verjetno daleč naokrog edina šola, kjer morajo otroci jesti na hodniku, popravili bi radi tudi vezni hodnik med šolo in telovadnico. Skupaj z ministrstvom za kulturo pripravljamo tudi gradnjo knjižnice in sicer v novem stanovansjkem bloku v Šentle-nartu, s površino 160 kvadratnih metrov. Nameravamo pa zgraditi tudi stanovanjski blok z 8 ne-profitnimi stanovanji." ■ Bojana Špegel V marcu in aprilu bodo na občini pripravili javno razgrnitev prostorskih načrtov, kijih pripravljajo mariborski urbanisti. Prejšnji teden so jih že predstavili županu in predsedniku sveta. 6 NAŠ ČAS TO IN ONO 19. februarja 1998 MNENJA IN ODMEVI Izjava za javnost Slovenska civilna skupina Gibanje 23. december (ime društva se nanaša na datum plebiscita leta 1990, ko se je preko 90% Slovencev odločilo za samostojno državo Slovenijo), potem ko ji je bilo preprečeno, da bi z zakonitimi sredstvi dosegla referendum o Pridružitvenem sporazumu Republike Slovenije z Evropsko Zvezo, želi sporočiti slovenski in mednarodni javnosti, da vsebuje ta Pridružitveni sporazum, ratificiran 17. julija 1997 v slovenskem parlamentu, elemente destabilizacije Srednje Evrope. Ta sporazum vsebuje določilo, po katerem bodo imeli pravico nakupa zemljišč v Sloveniji tisti tujci, ki so kdajkoli živeli na ozemlju Republike Slovenije vsaj tri leta, drugi državljani držav EZ pa ne. Tujci, ki so živeli na ozemlju Slovenije tri leta, so predvsem sodelavci in potomci fašističnega in nacističnega okupatorja iz druge svetovne vojne, ter tako imenovani optanti, ki so prostovoljno optirali za Italijo po letu 1954. Želimo opozoriti na dejstva, ki potrjujejo, da je omenjeni del Pridružitvenega sporazuma dobro premišljen element italijanskega prodiranja v slovenski in pozneje v širši vzhodnoevropski prostor. Ta so: 1. Italijanski podtajnik za zunanje zadeve g. Fassino je izjavil, da se bodo vrnili v Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško vsi tisti italijanski državljani, ki so po Londonskem memorandumu leta 1954 zapustili takratno Jugoslavijo in prostovoljno optirali za Republiko Italijo in da je bilo teh optantov 350000 (v resnici jih ni bilo več kot 25000). 2. Italijanski finančni minister g. Vista je dejal, da lahko Republika Slovenija izbira samo med dvema možnostima: ali bo italijanski ali pa avstrijski protektorat. 3. G. Fassino seje pohvalil, daje Italija v pogajanjih s Slovenijo dosegla to, kar Nemčija ni z ozirom na Republiko Češko in Šlezijo ter Republiko Poljsko in Sudete. Rekel je tudi, da ima Italija pravico razširiti svoje interesno območje proti vzhodu. 4. Zunanjepolitično strateško usmeritev, da je po padcu Berlinskega zidu Italiji spet odprta pot ekspanzije na vzhod, je opisal tudi bivši italijanski zunanji minister g. DeMichelis. Pridružitveni sporazum načenja tudi doktrino nedotakljivosti meja. Širjenje italijanske interesne sfere na vzhod in "razstopitev" italijansko-slovenske meje, ki ju vsebujejo izjave italijanskih politikov, ekskluzivna pravica do nakupa zemljišč v Sloveniji za tiste tujce, ki so živeli v Sloveniji tri leta in s tem očitno predvideno načrtovano italijansko naseljevanje bodo Italiji omogočili postopno priključitev dela ozemlja sedanje Republike Slovenije. Svobodni demokratični svet bo spoštoval dejstvo, da je bila že leta 1930 na slovenskem Primorskem pod italijansko oblastjo zaradi pritiskov raznarodovanja ustanovljena slovenska organizacija TIGR, ki je bila prva protifašistična organizacija v Evropi. Prav v Sloveniji se je začel oborožen odpor proti fašizmu. Kdo lahko zagotovi, da se kaj takega ne bo spet ponovilo? Ob severni Irski in Baskiji bi v Evropi nastalo še eno žarišče nemirov in nestabilnosti. ■ Za Gibanje 23. december: predsednik dr. Borut Korun Odgovor na odprto pismo g. Franju Bartolcu V prejšnji številki Našega časa je g. Peter Kovač (LDS), predstojnik urada, pristojnega za otroško varstvo, naslovil odprto pismo na g. Franja Bartolca v zvezi z njegovim pojasnjevanjem stališč koalicije SDS, SKD in SLS do zvišanja cene v otroškem varstvu, ki je bilo objavljeno v oddaji Aktualno VTV studia. Razmišljal sem, kako naj na tako pismo sploh odgovorim, ker ne vem, ali je odprto ali zasebno. Glede na naslov in objavo v časopisu Naš čas naj bi bilo odprto pismo, glede na to, da je prišlo v sredo, 11. februarja, tudi na moj osebni naslov, pa predpostavljam, da naj bi bilo tudi zasebno. Kakorkoli že, ta zmedenost g. Petra Kovača (LDS) niti ni najpomembnejša, pomembnejša je zmedenost, ki veje iz vsebine njegovega pisma. Za g. Petra Kovača (LDS), predstojnika občinskega urada, pristojnega za otroško varstvo, so stališča in predlogi koalicije SDS, SKD in SLS v zvezi z otroškim varstvom predvolilno nastopaštvo, v katerih je veliko neresnic, ki jih je treba zavrniti. Ni kaj, obetajoč začetek pisma tako za starše kot koalicijo. Prepričan sem, da si oboji želijo resnice. Pri tem sploh ni pomembno, ali so se za koga že začeie volitve ali ne. Pomembno je, kaj je res in kaj ne, kajti v tem je bistvo upravičenosti ali neupravičenosti podražitve in na tej osnovi tehtne presoje sprejemljivosti cene tako za starše kot občino. Toda obetajoč začetek pisma se v nadaljevanju žal sprevrže v demagogijo, sleparjenje in podtikanje. Preden odgovorim g. Petru Kovaču na njegove navedbe v pismu, naj povem, da lahko pljuva kolikor hoče, tako po koaliciji SDS, SKD in SLS ter meni osebno, kot njenemu predsedniku po naročilu svoje stranke LDS ali kogarkoli drugega, vendar naj že enkrat odgovori kot pristojni na občini za otroško varstvo, kaj se je zgodilo v otroškem varstvu v zadnjih nekaj letih, da bo potrebna 24 % podražitev pri 9 % letni inflaciji, če ni posledica negospodarnega ravnanja. Res je, g. Peter Kovač, bil sem predsednik izvršnega sveta od novembra 1990 do februarja 1993. Prav tako je res, da je "moja ekipa" v tem času imela možnost urejanja otroškega varstva in ga je tudi urejala. Organizacijo otroškega varstva je uredila povsem na novo in pri tem pazila, da se posledice teh sprememb ne prevalijo na pleča staršev. Tudi za ceno možnosti štrajka zaposlenih v vrtcih, ki je bil v tistih časih nekakšna moda v javnih službah oziroma priročno politično sredstvo aktivistov nekdanjih partijskih celic v boju zoper politične nepridiprave. Nikoli pa si izvršni svet ni domišljal, da je možno katerokoli področje urediti dokončno in za vselej, ker bi s tem zanikal razvojne potrebe. Take "hohštaplerije" si ni privoščil. Če je res, da vam spomin dobro služi, ste ga pri premišljevanju o naložbah v vrtce v času mojega vodenja izvršnega sveta takratne občine dokazano podredili svojim političnim potrebam. Pri tem vam na žalost ne morejo pomagati ne ravnatelji in direktorji. Namreč, edina naložba na tem področju od leta 1990 doslej je bila popolna obnova vrtca Lučka v Šoštanju. O tem se lahko prepričate iz dokumentacije vašega urada. Ker imate dostop do teh dokumentov, vam ni treba, da s svojimi izjavami iz-padete bebasti. V svojih osmih točkah dejstev, kot jim vi pravite, dokazujete, da vam je program otroškega varstva, za vodenje katerega ste profesionalno zadolženi, popolnoma tuja reč. Celo pojem nenamenske porabe občinskih sredstev vam je neznan. Kako si drugače tolmačiti vaše dejstvo, da je v času mojega vodenja izvršnega sveta prihajalo do nenamenske porabe sredstev v škodo otroškega varstva, kot pa je evidentno, da je otroško varstvo v tem času dobivalo veliko več denarja, kot ga je država opredeljevala za ta namen. Država je tak svoj odnos utemeljevala na višini sredstev, ki jih je v preteklosti občina avtonomno zagotavljala s prispevno stopnjo za otroško varstvo. Na žalost je občinska skupščina (nekdanje DPO) v najobčutljivejšem obdobju leta 1990 dvakrat drastično zmanjšala prispevno stopnjo, in sicer junija iz 2,38 na 2,02 in avgusta na 1,86. S tem je višino sredstev za otroško varstvo zmanjšala celo za 22 %. Več kot dve leti smo dokazovali pristojnim državnim organom, da je bilo to zmanjšanje napaka. Zanimivo, da so bili v otroškem varstvu najbolj napadalni prav tisti, ki so to napako zagrešili. Posledice tako velike napake nismo prevalili na pleča staršev kljub pritiskom in grožnjam, ampak smo otroško varstvo financirali iz drugih virov. Na žalost, g. Peter Kovač, leta 1995 ste ponovili isto napako, kot so jo zagrešili vaši strankarski prijatelji leta 1990, kljub temu, da so vas na to opozorili svetniki SDS, SKD in SLS. Posledice so tukaj. Občina ni več zmožna finan- Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi, vendar so bila ta doslej pogosto predolga. Zato smo se odločili, da ne bomo objavljali prispevkov, ki bodo daljši od 40 tipkanih vrstic. Sicer jih bomo krajšali po lastni presoji. Danes smo naredili zadnjo izjemo. Upoštevajte! Vsak prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtotja. Če imate telefon, navedite tudi številko telefona. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti. Nepodpisanih pisem že doslej nismo objavljali. Uredništvo cirati otroškega varstva z denarjem, ki ga dobi od države, zato se zatekate k zviševanju ekonomske cene in plačevanju staršev najvišjega prispevka v tej ekonomski ceni. Oprostite, ampak še enkrat bom ponovil trditev, ki sem jo izrekel v televizijski oddaji: "Posledice negospodarnega ravnanja in nespametnih odločitev plačujejo starši." Za drugačno ugotovitev ni argumentov, razen vaše samohvale, ki pa ne more nadomestiti argumentov. Glede resnične porabe sredstev iz občinskega proračuna za otroško varstvo se boste morali pogovoriti z županom. Namreč, s svojimi navedbami v pismu ste župana postavili na laž. Vi trdite, da je bilo v letu 1995 porabljenih za 29 milijonov in v letu 1996 za 20 milijonov manj sredstev, kot ste jih dobili od države za otroško varstvo. Župan pa je javno zatrdil, da je bilo le v letu 1995 porabljenih manj denarja, vsa naslednja leta pa več kot so opredeljevali republiški normativi. Kaj je zdaj res in kaj ni? Vidite, kako prav je imela koalicija SDS, SKD in SLS, ko se je odločila, da pozove nadzorni odbor, da ugotovi pravo stanje stvari. Koalicija SDS, SKD in SLS je predlagala sprejem sklepa o določitvi prispevka, ki ga plačujejo starši v ekonomski ceni. Vi trdite, da bi bil z izdelavo le-tega proč vržen čas, ker je za to na voljo Pravilnik Ministrstva za šolstvo in šport. Res je ministrstvo izdalo pravilnik in pred kratkim sprejelo spremembe, vendar ta pravilnik opredeljuje najvišji prispevek staršev. Pravilnik ne zapoveduje občinam, da tega prispevka ne smejo zmanjšati. Nasprotno, občine to lahko storijo, ker je otroško varstvo naloga lokalne samouprave, o kateri občina določa povsem avtonomno. Metodologija za izračun ekonomske cene, ki jo, mimogrede, ministrstvo obljublja že lep čas, je metodologija za potrebe ministrstva za oblikovanje obsega potrebnih sredstev, do katerih je občina upravičena v zagotovljeni porabi. Občina jo lahko neposredno uporablja za urejanje programa otroškega varstva, lahko pa tudi izdela svojo, v kateri upošteva specifične razmere. Koalicija je predlagala slednje, ker meni, da je za občino Velenje program otroškega varstva zelo pomemben in ga ne sme prepustiti zgolj sistemski ureditvi. Glede ekonomske cene je dejstvo, da so indeksi rasti stroškov komunalnih storitev nenormalno visoki. Povedal sem, da se je nad tem treba zelo zamisliti. Sprašujem vas, kaj je v tem neresnica. O sociali ste vse povedali. Za vas je socialna politika pomoč revnim. Strinjal bi se z vami, če bi živeli v devetnajstem stoletju in liberalnem kapitalizmu. Ker, vsaj kar se časa tiče, to ni res, je socialna politika bistveno več oziroma je politika, ki ščiti prebivalstvo pred riziki industrijskega razvoja in urbanizacije s težnjo, da bi postala socialna blaginja in kvaliteta življenja čim večjega števila prebivalcev. V zvezi z vašo grožnjo s kazenskim zakonikom, točneje s 305. členom, zaradi, po vašem hujskanja občanov k neplačevanju računov, vam moram povedati, da ste si člen prikrojili v smislu verbalnega delikta, ki je bil kaznivo dejanje v prejšnjem režimu. Namreč, 305. člen obravnava hujskanje k nasilnemu upiranju. Poziv za neplačevanje računov ni poziv k nasilnemu dejanju, ampak poziv k državljanski nepokorščini, ki je legitimno sredstvo v pravnih državah. Očitno imate kot nekdanji sodelavec službe državne varnosti težave z razumevanjem sedanje pravne ureditve. Na vprašanje, koliko me je v hlačah, ki so pod tistimi, ki jih vidite, ne mislim odgovarjati. Ljubi bog, menda ja niste .... Če samo pomislim na to, se zgrozim, da tak človek vodi program otroškega varstva. ■ Franjo Bartolac Nerazumljivi interesi nekaterih svetnikov in župana V Velenju še vedno močno odmeva sprejem zadnje, 15 % podražitve otroškega varstva. Vsa zadeva pa se poroča na način, kot da republikancev na seji sploh ni bilo, čeprav smo predlogu zelo odločno nasprotovali.Težko razumemo politiko župana in strank ZLSD, LDS, DeSUS in SDA, kije vse prej kot v interesu občanov Velenja. Župan ponovno prepričuje svetnike in občane, da v blagajni nima dovolj sredstev za otroško varstvo in je zato nujno potrebno prenesti to breme na hrbte staršev, v istem trenutku pa dokazuje, da ne zna denarja pobrati niti s ceste. Pri tem imamo v mislih sprejet odlok o reji psov v Velenju, po katerem bi moral vsak lastnik psa plačati občinsko takso, pa se ne izvaja. Tudi pobiranju parkirnin so naspro-* iv, li tako mnoga parkirišča.zaseda-jo stari in zavrženi osebni in tovorni avtomobili, na račun občine in občanov. Vse to bi bistveno napolnilo občinsko blagajno in istočastno zagotovilo nekoliko več reda v mestu, ki si ga večina občanov zelo želi in to je jasno prav vsem svetnikom v občinskem svetu. Njim je jasno še marsikaj drugega, vendar pa njihovi strankarski interesi bistveno odstopajo od interesov občanov, kar je razlog prav kaotičnemu stanju v Velenju. Povsem jasno je, da stranka upokojencev ne da kaj dosti na socialno in otroško varstvo, saj so njihovi otroci že zdavnaj pri kruhu. Pa tudi sicer glasujejo proti interesom občanov in upokojencev, če tako narekuje politika ZLSD in LDS. Da bo podražitvi otroškega varstvanasprotoval predstavnik SDA, bi biio normalno pričakovati, saj volivci te stranke na takšne podražitve niso neobčutljivi in nimajo ravno malo otrok. Vendar pa so osebni interesi predstavnika SDA najpomembnejši pri vseh odločitvah, dosti manj pa ga zanimajo interesi njegovih volivcev. Kam vodi politika obeh vladajočih strank ZLSD in LDS, pa je ljudem postalo jasno potem, ko je televizija posnela in občanom prikazala nekaj sej. Odmevi občanov na politiko župana in omenjenih strank so bili za njih tako neugodni, da so nadaljnje televizijsko snemanje sej sveta enostavno ukinili, kljub sprejetemu odloku, po katerem bi se seje morale snemati in prikazovati občanom. Žal pa takemu stanju v občinskem svetu botrujejo tudi nekatere odločitve svetnikov opozicijskih strank, ki županu in njegovemu vse preveč popuščajo. V triletnem mandatu so svetniki opozicijskih pomladanskih strank preveč popuščali županovi politiki. Tudi na zadnji seji se je zgodilo tako, da so omenjeni svetniki podprli predlog župana, kljub predhodnemu dogovoru in nasprotovanju. Več kot dve uri je tekla razprava o regijskem povezovanju, čemur je nasprotovala vsa opozicija predvsem zato, ker še ni sprejet zakon o regijah, iz katerega bi bilo razvidno, kakšne bodo njene pristojnosti. Na povsem identičen način so razbile občine in pri tem obljubljali, kako velike pristojnosti jim bo dajal zakon, ki še danes ni sprejet, občine pa imajo manjše pristojnosti, kot so jih kdajkoli imele. Zelo enotno smo nastopali svetniki opozicijskih strank in upravičeno zavračali možnost ustanavljanja regije brez ustreznega zakona. Ko pa je napočil čas glasovanja, so vsi dvignili roke za ta županov predlog. Proti smo glasovali Republikanci in dva svetnika iz vrst spomladanskih strank. Smešno je, da so pozicijske stranke v nekajminutnem odmoru uspele prepričati večino svetnikov opozicijskih strank v takšno poslušnost. Potem ko so svetniki strank pomladi v nasprotju z nami podprli dr. Matjaža Kmecla, vodjo Kučanovega volilnega štaba, za častnega občana Velenja in nas še nekajkrat pustili na cedilu, smo republikanci ostali še edina resna opozicija v Velenju. ■ Republikanci, svetnik v svetu MO Velenje Adolf Štorman ■■■pidrušteuJ Škale Ob praznovanju 40-letnice delovanja društva pred tremi leti so člani Prostovoljnega gasilskega društva Skale načrtovali, da bodo jubilej zaznamovali z novo avtocisterno. Pa takrat ni šlo, ampak jim je ta namera uspela lani. Levji delež denarja so zanjo prispevali Mestna občina Velenje, krajani Škal, Hrastovca, Cir-kovc, Plešivca, obrtniki in podjetja. Kljub temu, da so v opremo vozila vložili precej truda, po besedah bivšega predsednika društva Eda Lipnika, niso pozabili na ostalo dejavnost, kot so izobraževanje članov, skrb za njihovo čimboljšo usposobljenost, družabnost. Poleg tega so v minulem letu opravili približno 3900 prostovoljnih ur, v zadnjih petih letih pa kar 12 tisoč. Ob sprejemanju letošnjega delovnega programa so poudarili, da jih čaka še veliko dela, zlasti pri prenovi ostrešja, kurilnice in drugih prostorov v domu. Pomoč sokrajanom v stiski bo seveda tudi v prihodnje v ospredju vsega delovanja. Za uspešno uresničitev programa ni dovolj le denar, ampak tudi ljudje. Vse manj jih je namreč pripravljenih prevzeti kakšno delo. Ob koncu občnega zbora so* imenovali novi upravni odbor društva ter za predsednika izvolili Jožeta Lemeža. ■ tp Nazarje Člani nazarskega gasilskega društva so v soboto izvedli letni občni zbor, na katerega so povabili tudi podporne in družinske člane ter številne goste in vseh udeležencev je bilo preko 140. Izvolili so tudi novo vodstvo, pri čemer bosta predsednik in poveljnik še naprej Roman Krajner in Miran Krefl. Med najpomembnejše bodoče naloge sodi nakup novega kombiniranega vozila, ki naj bi ga kupili do leta 2000, dokončno pa želijo pridobiti koncesijo za delovanje tehnično-reševalne enote, ki je imela lani obilo dela pri reševanju na cestah in drugod. Kakorkoli že, nalog je veliko, dosedanje dobro delo pa zagotavlja uspešnost tudi v letošnjem in prihodnjih letih. UJp Šmartno ob Paki Člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki so prejšnjo soboto na rednem občnem zboru ocenili, da so v minulem letu bili pri uresničevanju obsežnega delovnega programa bolj ali manj uspešni. Danes že bivši predsednik društva Robert Ci-njac je v svojem poročilu večkrat poudaril, da bi brez razumevanja in pomoči krajanov, podjetij, občine, donatorjev in nenazadnje tudi članov društva težko uresničili predvidene potrebe. Lani so med drugim opravili nekatera vzdrževalna dela v domu, dokupili nekaj opreme, skrbeli za družabno življenje članov, predvsem pa so pozornost namenili usposobljenosti desetin za tekmovanja ali morebitne intervencije.Po besedah pove^niVa društva Alojza Ježovnika so lani pohiteli na pomoč lastnikoma dveh avtomobilov, ki ju je zajel požar, žal pa niso mogli preprečiti večje škode pri gašenju požara na njihovi uti. Za vaje, ureditev okolice doma in odstaranitev pogorele ute so opravili 1248 prostovoljnih ur. Z 240 tisoč litri vode, ki so jo vozili s cisterno, pa so pomagali občanom pri oskrbi s pitno vodo. Tudi letos bo v ospredju skrb za požarno varnost, usposobljenost deesetin, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, družabnost. Med drugim bi radi kupili še novi avtomobil ter obnovili drugi del ostrešja doma. Novi predsednik Franc Kumer, ki so ga izvolili na sobotnem občnem zboru, upa, da se bodo v zastavljene aktivnosti vključili po svojih močeh vsi člani društva in da bodo razumevanje za njihove potrebe imeli tudi tam, kjer bomo iskali pomoč. ■ tp Šalek Društvo letos praznuje 65. letnico obstoja, hkrati pa so zelo ponosni, da bodo v tem letu proslavili tudi 30. letnico nadvse uspešnih mednarodnih gasilskih tekmovanj za Šaleški pokal. Franc Jošt, predsednik PGD Šalek, je povedal, da so ob obletnici še posebno ponosni na lep, obnovljen in razširjen gasilski dom, ki ga brez truda gasilcev ne bi bilo, saj so vanj vložili preko 1000 udarniških ur dela, vendar dom še ni povsem urejen, da pa upajo, da bo kmalu. V društvu je 147 gasilk in gasilcev. Franc Jošt \ Njihov požarni okoliš je eden izmed največjih v velenjski gasilski zvezi. "Za stoodstotno varovanje smo preslabo opremljeni. Imamo zelo staro in slabo opremljeno cisterno, neprilagojeno našim razmeram, saj imamo vedno premalo vode. V sedanjem sušnem obdobju bi brez sosednjih društev težko delovali na našem področju, kjer je najbolj pereč Paški Kozjak. Zato pričakujemo od MO Velenje, da bomo letos dobili novo cisterno," je poudaril Franc Jošt, ki je bil kritičen tudi do naše vlade in nove zakonodaje, ki je gasilskim društvom praktično preprečila organizacijo gasilskih veselic. "Vsaj mesec dni dela imamo, da pridobimo vse papirje, dobiti moram izvajalca in ne vein kaj še vse. Že zaradi krajanov se vseeno trudimo, a od tega nimamo prave koristi. To mislim, daje sramota. Vprašanje je, ali bomo zmogli še naprej prirejati tekmovanje za pokal Šaleške doline, ki je ena največjih gasilskih prireditev v Sloveniji, s tradicijo nadaljevati, saj tudi pokrovitelje pridobivamo vedno težje." Na prireditvi so podelili tudi 5 občinskih,2 državni in 5 jubilejnih nagrad svojim članom, potem pa so se po stari gasilski navadi še poveselili. Franc Jošt 19. februarja 1998 Naših ■■■■■■i KAK vas 7 Zaleščanski portreti 39 Prva številka tretjega leta izhajanja Velenjskega rudarja, v kateri so objavili tudi urbanistični načrt Novega Velenja, članek z naslovom "Za ali proti jazzu" ter predstavili idejo o okrepčevalnici na rudniki, je izšla 20. januarja leta 1955. Časopis je še vedno veljal 10 dinarjev, v daljšem uvodniku z naslovom "Naš odnos do "Velenjskega rudarja"" pa je urednik Franjo Kočar med drugim zapisal tudi naslednje: "Kratko zajeto: odnos do našega sindikalnega glasila je nemogoč in s strani večine organizacij in posameznikov v podjetju popolnoma negativen. Mislim, daje malokateri, ali pa nobeden urednik kateregakoli našega časopisa v tako težkem in nehvaležnem položaju, kot urednik našega "Velenjskega rudarja". Resnično bi moral biti čarovnik, da bi mogel sam poskrbeti ali celo napisati prispevke za celo številko, ki naj bi bila kvalitetna in pestra ter ne le revijalna in strogo ak-tivistična, kot je pravilno ugotovil tov. Miško Kranjec. Ker noben časopis, niti majhno glasilo kolektiva, ne more biti namen samemu sebi, smatram, da se moramo odločiti za dobrega, kvalitetnega "Rudarja", za katerega bomo delali vsi, ali pa ga prenehajmo izdajati." ■ dk Ob obletnici rojstva Frana Kocbeka Mož za slovensko zgodovino Spomin na Frana Kocbeka, ki je močno zapisan v zgodovini slovenskega planinstva in našega širšega območja, je v teh dneh vreden še posebne pozornosti. Mož vsestranske ustvarjalnosti sej je namreč rodil 26. januarja 1863 v Loč-kem vrhu pri Gornji Radgoni in tudi zaradi tega je njegova življenjska pot še posebej zanimiva. Sin ravnice se je namreč posebej navdušil za planine in veliko storil za slovensko planinsko organizacijo, saj je bil prav Franc Kocbek pobudnik za ustanovitev Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki so jo avgusta 1893 ustanovili v Moziiju in je delovala na območju celotne Štajerske, v čemer je njen posebej velik pomen. Po mariborskem učiteljišču je najprej služboval v Žalcu in na Rečici ob Savinji, kasneje pa vse do smrti leta 1930 kot nadučitelj v Gornjem Gradu. Že kot mlad učitelj je veliko pisal in objavljal, kasneje tudi v slovenske časopise kot so bili učiteljski Popotnik, Planinski vestnik, Slovenski narod in celjska Nova doba. Malokdo ve, daje izdal t udi izjemno zanimivo knjigo tedatv^h rekov in pregovorov, izderi je prvi vodnik pa Savinjskih Al-pah in p/aninah, temu je sledil obsežen Vodnik po kočah Savinjsko-kamniških Alp, njegovo največje delo pa je knjiga Savinjske Alpe, ki je izšla 1926 v Celju in je za raziskovalce še danes izrednega pomena. Zelo velik je njegov prispevek v boju proti ponemčevanju slovenskih planin, saj so tujci že označevali nemška pota, začeli preimenovati vrhove in počeli še marsikaj. Zaradi tega je pisal tudi v nemške časopise in želel pojasniti zmoto takšnega početja in pri tem spoznal univerzitetnega profesorja v Gradcu dr. Johannessa Frischaufa. Ta ga je takoj podprl in do konca sta ostala prijatelja, pri tem pa seje toliko izpostavil, da so ga na univerzi v Gradcu prisilno upokojili z utemeljitvijo, da je bil "bolj slovenski kot Slovenci sami." Franc Kocbek je bil dolga leta načelnik podružnice, novo načelstvo pa je odklonil leta 1927, ko so se pričela neljuba trenja o sedežu podružnice v Mozirju ali Celju, namerno so mu marsikaj podtaknili, ostal pa je častni načelnik. Ob tem je bil Kocbek tudi_ na čelu slovenskega učiteljstva na Štajerskem in tudi pobudnik in podpisnik slovite resolucije, ki so jo napisali v Mozirju in predali cesarsko-kraljevemu ministru za šolstvo na Dunaju, z njo pa zahtevali uvedbo slovenskih šol. Bil je tudi pobudnik ustanovitve posojilnice v Gornjem Gradu, ki je zgradila še danes najlepšo stavbo v tem kraju, že leta 1908 je ustanovil pašniško zadrugo v Gornjem Gradu in s tem veliko pomagal kmetom. Ti so bili namreč v hudih sporih z nadškofijsko upravo za pašnike. Pašniki so bili za takratne živinorejce usodnega pomena, uprava pa je zanje terjala izjemne najemnine, čeprav so imeli kmetje pravico do pašnikov že stoletja zagotovljeno. Prav so pomočjo te zadruge so se kmetje organizirano uprli in dosegli pomembne uspehe v boju z nadškofijskimi oblastmi. Franc Kocbek je torej ogromno naredil za slovenstvo, za slovensko planinstvo in slovenske učitelje, bil je plodovit pisec in velik človek; vsestranska osebnost z veliko začetnico in si torej zasluži posebno mesto v slovenski zgodovini. Mjp Muzej Velenje - Strokovno vodstvo po razstavi V soboto pripravljajo v Muzeju na Velenjskem gradu poseben dan, saj bo avtor razstave Šaleška dolina med romaniko in barokom, kustos Tone Ravnikar, obiskovalce vodil po razstavnem prostoru z obširno razlago. Vse, kijih zanima to zgodovinsko obdobje in razstavljene muzeal-ije, vabi v razstavišče na podstrešju gradu od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Prireditve Kulturnega centra »Ivana Napotnika« Velenje PREDSTAVITEV VINSKEGA BRE-VI RJA Lani je bila odlična letina. Založba »Rokus d.o.o.« se ji je pridružila in izdala VINSKI BREVIR, izpod peresa našega znanega publicista DRAGA MEDVEDA. Brevir je napisan z eno samo željo: da bi vino razumeli in ne le poznali. Ker vinu prijata mir in zbranost tega dogodka nismo izpeljali v dneh, ki so bili natrpani s praznovnan-jem našega kulturnega praznika. Zato predstavitev danes. Z veseljem vas vabimo da skupaj prelistamo brevir, ki ga bosta odpirala avtor Drago Medved in književnik ter vinogradnik Tone Pavček. Za prijetni glasbeni uvod bodo poskrbeli: Maja Lesjak, sopran, Tanja Meža, alt in Marjan Marinšek, citre. PUST, PUST, KRIVIH UST Na pustni torek, ob 15.00, bosta Medobčinska zveza prijateljev mladine in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje priredila pustno rajanje na titovem trgu. Sodelujeta skupina »Kanta« in mlada pevka Laura Pešak. Zgodilo se je... 19. svečana Leta 1954 Savinjski vestnik je v članku z naslovom "Predavanje o hmeljarstvu v Šmartnem ob Paki" nekaj svojega prostora odmeril problemom pridelave "zelenega zlata" v krajih ob spodnjem toku reke Pake: "Prihodnjo nedeljo, dne 21. februarja 1954 bo zanimivo predavanje o hmeljarstvu. Predaval bo ing. Lojze Kač iz Žalca. Trdno smo prepričani, da bo to predavanje prav dobro obiskano, kajti o vseh perečih problemih hmeljarstva na njem se bodo pogovorili." V zadnjih letih je tudi v teh krajih nasadov hmelja vse manj, saj je to kulturno rastlino vse težje prodati. Leta 1958 Tudi naša naslednja novica, ki je bila objavljena v nekdaj osrednjem slovenskem časopisu Slovenskem poročevalcu, govori o kmetijski dejavnosti v Šmartnem ob Paki: "Na izrednem občnem zboru kmetijske zadruge so razpravljali o delu zadruge v letošnjem letu in o perspektivnem načrtu za prihodnja leta. Oba načrta so navzoči z manjšimi spremembami tudi sprejeli. Osvojili so tudi predlog, naj bi v sušilnicah, ki jih bodo letos zgradili, uredili tudi pralnici in javni kopalnici s prhami in kadmi. Zbor je bil zelo živahen in je trajal nad štiri ure. Tudi občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa je dobro uspel, kar je predvsem zasluga krajevnega odbora, ki je znal pritegniti v to človekoljubno organizacijo čimveč ljudi." Javna pralnica in javna kopalnica, kaj je že to!? Pa je od objave te novice minilo šele štirideset let. Leta 1960 Naslednik Slovenskega poročevalca, časopis Delo, pa je dve leti kasneje poročal iz Velenja: "Prejšnjo soboto so Velenjčani prvič gledali cin-emaskopsko predstavo^ Aparat je kupila kinosekci-ja Svobode Velenje. Že v treh krajih šoštanjske občine so začeli s šolo za starše. V Velenju so imeli že 4 predavanja. V ciklusu 12 predavanj bodo učitelji in zdravniki predavali o vzgoji otrok." Kaj kmalu bodo lahko Velenjčani uživali v "ein-emaskopskih predstavah" v novi dvorani, ki jo gradijo poleg hotela Paka. ■ Damijan Kljajič MILAN G0RSEK Gorškov Anton z velike Srakovnikove kmetije iz Raven pri Šoštanju je oženil mlado šiviljo, Janovo Vido iz Šoštanja in pri Vidinih starših v Šoštanju /nad gostilno Eržen/ sta zgradila svojo hišo. Četrtega septembra 1956 se jima je rodilo prvo detece. Milči je bil šibkega srca in prva otroška leta kar precej časa prebil po bolnišnicah in morda bil zaradi svoje bolezni malce razvajen. Edinčekje pri šestih letih dobil sestrico Diano. Milči se je kaj hitro navadil potikati po Šoštanju in njegovi okolici, s prijatelji so vtaknili nos v vsak kotiček. In čeprav je od vojne minilo že precej let, so jo fantiči na svoj način le še doživeli. Nekoč so našli zaboj ročnih bomb in jih, radovedni, kaj se bo zgodilo, na skrivaj podtaknili v pripravljen prvomajski kres. Na srečo je to v zadnjem trenutku opazil gospod Hren in preprečil katastrofo. Veliko prahu pa so v Šoštanju dvignili, ko so na Gorici, kjer je oblast likvidirala "sovražnike" države, iskali zlato - pravzaprav zlate zobe. Našli niso nobenega, so pa zato izkopali kar lep kup lobanj in ostalih kosti nesrečnežev... Od šole je bilo najlepše pohajanje po Šoštanju, skakanje na bližnji skakalnici in lovljenje rib v Pečovnici. Zaradi bolnega srca je bil ves čas oproščen telovadbe in šport ga počasi niti ni več zanimal. Rad je imel glasbo in je pel v zboru osnovne šole Karela Destovnika Kajuha. Dobro se je razumel z učiteljicami, še posebej mu je bila všeč tovarišica Šmigovčeva, z učitelji pa ne. Nadvse gorka sta si bila z matematikom, ki mu je v osmem razredu prisodil popravni izpit /za to potezo, se mu je Milč kasneje, ko je že stregel v mamini gostilni, maščeval z mnogo previsokim računom. Učitelj je "zmoto" ugotovil, ne da bi trenil račun plačal, a v gostilno ga ni bilo več/. V osnovni šoli je.bil že tudi bil zaljubljen, toda natančnejših podatkov o tem v šolskem dnevniku ni... Medtem ko je oče ves čas delal na rudniku, se je mati iz šivilje prelevila v natakarico in leta 1969 v Zavodnjah odprla gostilno pri Vidi, kamor so se leto kasneje tudi preselili. Vsi, tudi domači, so mu odločno odsvetovali, da bi šel po osnovni šoli za natakarja, saj je ta poklic za srčne bolnike prehud napor. A Milč se ni dal prepričati in 1971. leta je odšel na gostinsko šolo v Celje. Stanoval je pri stari materi v Šoštanju, da je imel bliže na vlak in veliko več svobode za pohajanje. Ni bil niti najboljši, niti najslabši, užival je najbolj pri strežbi. Opravičilo za izostanke od pouka je dobil mimogrede /srce/ in to tudi s pridom izkoriščal za sprehode na Celjski grad, pri čemer je vlogo medicinske sestre navadno odigrala prikupna sošolka Cvetka. Že po praksi v prvem letniku je direktorica celjske restavracije Koper izjavila, da je fant izjemno spreten, zato so gft na naslednjo prakso poslali v čisto novi hotel Metropol v Portorožu. Zdaj je Milč končno ugotovil, da šola ni samo zato na svetu, da bi mučila otroke. V Portorožu je bil čisto drugačen lokal, čisto drugačni gostje kot v Celju in samo na svet prinešeni talent še zdaleč ni dovolj, da znaš postreči zahtevnega gosta. Ker ni šlo brez italijanščine, je fant sam od sebe vzel v roke učbenik in se jezika tudi naučil. Strežba mu je šla kot po maslu, čeprav marsikatero noč ni očesa niti zatis-nil. Kaj bi ga tudi, saj se je po polnoči, ko so končali z delom, življenje za mlade fante šele začelo - Piranski zaliv je bil vedno poln rib, Milč pa je z njimi že kar nekaj časa znal. Od časa do časa se je celo zgodilo, da je prespal strežbo pri zajtrku in mama Vida je v Zavodnjo parkrat dobila zaskrbljeno pismo hotelskega šefa... Vse do konca gostinske šole v Celju /končal jo je leta 1974/ je opravljal prakso v Metropolu, kjer so ga vzljubili in cenili in ga zato istega leta poslali v dvoletno hotelirsko šolo v Ljubljano. Tam so gostince učili prav vseh opravil v hotelu - od kuhe in strežbe do re-ceptorskih del... ves čas šolanja v Ljubljani je stanoval na prekrasnem mestu - nad gostilno Cviček na Kodeljevem. Prakso je še vedno opravljal v Portorožu, da bi si prislužil kak dinar, je s prijateljem Francijem / ki je danes šef motela Podlehnik/ konce tedna stregel v mamini gostilni. Tudi v Ljubljani je imel težave s srcem, zaljubil se je namreč v Nado, ki je po koncu hotelirske šole že čakala na njegov prstan. Ampak Milč je stisnil rep med noge... Končana hotelirska šola mu je odprla vrata v najboljše slovenske gostilne in hotele, toda odločil se je drugače. Vedel je, kako mati v svoji gostilni gara in zaposlil se je pri njej, ter že kar v začetku naslednjega leta sam prevzel obrt. Iz šole in Portoroža je prinesel znanje iz strežbe in organizacijo dela, mati pa je dodala svoje izkušnje iz poslovanja. Ko se je sin dokazal, ga je samo še vodila, odločal je sam. Poleg strežbe, ki mu je čez vse, je prijetna plat gostilne nabava. Takrat pride on k ljudem na obisk, naužije se drugačnega okolja in ... spozna nove ljudi. Tako je Milan v šoštanjski trgovini Mere leta 1977 spoznal prodajalko Vrhovnikovo Ivico iz Gaberk. Kljub izkušnjam je imel nemalo težav preden jo je dobil in ji štirinajstega oktobra naslednjega leta nataknil prstan... Saj je bil že tudi skrajni čas, kajti že čez dobre tri mesece se je rodil Miha, ki je potem na bratca Luka čakal kar dobrih sedem let. Milan je bil vojaščine seveda oproščen /spet srce/, a po nekem naključju in zameri so ga leta 1979 vseeno vpoklicali. Bil je nepripravljen, očka in obrtnik - nič kaj prijetno se ni počutil. Poslali so ga k težki artileriji v Pula, kjer se je že po treh dnevih /kajpak zaradi srca/ uspel prebiti v "bolovanje". Po enem mesecu je prevzel mesto evidentičarja in se tako pretolkel skozi dolg do domovine. Po povratku je vse moči usmeril v gostilno. Dozidal je zgornjo restavracijo, uredil prenočišča, veliko klet, povečal parkirišče, obnovil kuhinjo in v lanskem letu lokalu dodal še zimski vrt. Dve stvari sta najpomembnejši za to, da je gostilna polna gostov: Dobra ponudba in odnos do gosta. Milan je k Vidi prinesel drugačen pristop do mize, vsakemu gostu posebej se posveti, mu da vedeti da je dobrodošel, pa četudi bo samo spil "špricerček". Nikoli, pa če je še tako utrujen, tega gost na njegovem obrazu in vedenju ne sme zaznati in noga ne sme zastati. Toda, če ni kaj dobrega dati na mizo... Gostilna Pri Vidi je znana predvsem po domači kuhinji, po dobri goveji juhi /"pa ne kostni, bognedaj!"/, domačih rezancih, kolinah, gobovi juhi, borovničevih palačinkah... Pred dvajsetimi leti so se mu gostinci večinoma posmehovali, ko je začel z "nedeljskimi kosili" - za nizko ceno je ponudil slovensko slavnostno kosilo: govejo juho z rezanci, pražen krompir z govedino in solato - danes nekaj podobnega počnejo skoraj vsi. Prvi dan v gostinski šoli jim je ravnateljica povedala, da kot gostinci prostega časa ne bodo imeli - ko drugi ljudje spijo, imajo praznike, konce tedna in počitnice, gostinec dela. Kruto, a resnično. Edini prost dan v tednu je ponedeljek, ko je čas za kakšen obisk. Milan gre na obisk z veseljem, zdrži pa nikoli prav dolgo. Dopusti so prav redki, težko je zapreti gostilno, poleg tega pa je vsako leto treba kaj postoriti na novo, vložiti denar v prostore... Edini praznik, ki ga v gostilni vsa leta strogo spoštujejo, je Novo leto. Na Silvestra popoldne gostilno zaprejo, družina sede k večerji in ponavadi že pred polnočjo ležejo k počitku. Zato pa je naslednja noč dosti bolj burna - takrat je Pri Vidi ples... Naglica in napetost sta postali v dvajsetih letih stalni Milanovi spremljevalki, ampak živčen je najbolj takrat, ko tega divjega ritma ni. Kdor ve, koliko je gostilna Pri Vidi oddaljena od Šoštanja, bo težko verjel, da je Milan to razdaljo prevozil že v pičlih šestih minutah... Je nagle, hude in kratke jeze, ko zarohni na mlajšega sina/zdaj on za njega kdaj dobi priporočeno pismo iz šole/, se ga sliši skorajda na Urško. Nekoč, v osnovni šoli, je bil celo predsednik razreda, kasneje, ko je odrasel, se v politiko nikoli ni spuščal. Razpravljal je o njej že rad, samo opredeljevati se kot gostinec ni hotel, saj bi v poslu hitro potegnil kratko. V nobeno stranko se ni včlanil, nekaj časa je bil naklonjen ekologom /prav v njegovi gostilni so prvi začetki Zelenih Slovenije/, zdaj se morda bolj nagiba k razmišljanjem liberalnih demokratov. V gostilni je postregel že vrsti pomembnih ljudi, cerkvenim dostojanstvenikom, kulturnikom, rdečim, črnim in zelenim poltikom, direktorjem in privatnikom - vsem skuša kot dober gostinec ponuditi najboljše - in zato se radi vračajo... Včasih se zgodi, da je v gostilni vsega skupaj nekaj gostov, domačinov. In Milan je z njimi, rad jim sam postreže, saj jo so mu najmanj toliko pri srcu in pomembni kot oni od drugod. Prihodnosti ne vidi v tem, da bi nenehno širil zmogljivosti gostilne /zaposlenih je pet ljudi/, temveč, da ohrani tradicijo dobre domače gostilne in, da z novostmi še izboljša ponudbo. Že zdaj se veseli, da bo sin Miha, ki je kot kuhar na pripravništvu v zasebnem hotelu v Kobaridu, v njegovo kuhinjo prinesel kaj novega... Nekoč, ko bo Milan v pokoju, bo sedel na soncu pred gostilno in si grel stare kosti. Lahko bo dremal po mili volji in nikamor mu ne bo treba hiteti. Bogve, če bo vtem miru znal uživati...!? ■ U. Hrast 8 k\AŠ (as V VAŠEM KRAJU 19. februarja 1996 Sladko leto! Kaj vse to v aktivu počeli lani! Pekle so potice, na Jože-fovem sejmu v Petrovčah segale po nagradah, bile zlate s kruhom na Ptuju, pripravile razstavo o kulinariki in kruhu ter drobnem pecivu ob krajevnem prazniku Vinske Gore, izvedele tečaj o peki drobnega peciva in tečaj o pripravi in serviranju narezkov v Petrovčah. Srečanje KREKOVA BANKA TA VAS NA SVOJI LADJI STE VI KAPITAN! Ni domačin. Preselil se je v Šentilj. Všeč mu je ta kraj na obrobju Mestne občine Velenje, ker ga vse skupaj spominja na pomanjšano sliko slovenskega naroda. Tu čas nekoliko bolj počasi teče. "V Šentilju seje ohranilo kar nekaj tradicije, ki jo prinašajo iz roda v rod. Pridni ljudje so tu doma. A, žal nekateri tudi trmasti in kar težko "shajajo" brez medzaselčnega rivalstva, ki pa je včasih kar dobro. V zadnjih nekaj letih smo krajani, zlasti po zaslugi marljivih predsednikov krajevne skupnosti, bogatejši za kar ne- kaj pridobitev. Kaj dosti za mestom ne zaostajamo, čeprav je povsem drugače priti do dobrin v mestu kot na podeželju. Na slabšem smo mi, kjer nam nekaterih težav nikoli ne zmanjka." Takšni so Šentilj, njegov razvoj in sokrajani v očeh Vitka Pungartnika, ki je že skoraj 20 let tako in drugače vpet v delo KS. Na srečanje z njim se nismo povabili zato, da bi kramljali o njegovem delu v svetu KS, ampak nas je bolj zanimala njegova ljubiteljska kulturna ustvarjalnost. Tiste zagnanosti, kot jo je imel pred leti, ni več, pravi, nekaj malega pa mu je od tega še ostalo. Pred nedavnim se je podpisal pod režijo gledališkega dela domačina Klemšetovega Tončka Elektriko hočemo in s skupino požel pri občinstvu v nabito polni dvorani velik uspeh. Nad vsemi pričakovanji, je priznal, so jih ljudje nagradili za njihov trud. So se mu za odrom ob spremljanju nastopa skupine kaj tresle hlače? "To ravno ne, vseeno mi pa tudi ni bilo, kako bo občinstvo sprejelo vse skupaj. Skupina je res dobra, ampak odločili smo se, da bomo zaigrali igro v domačem narečju, kar ni enostavno in za vse sprejemljivo. Na vajah smo se izvrstno zabavali, veliko improvizirali in kar malo sem se bal, če se bodo na premieri igralci še bolj razživeli kot na vajah. Odlični so bili. Igra v sedmih slikah je uspela tudi zaradi Mirka Kralja -Venturinija, ki mu "paše vse, kar zine". Da sem jih moral pred tem "peglati", je seveda jasno in samo po sebi umevno. Ampak, pomembno je, da so nas ljudje dobro sprejeli in nas nagradili tako, da bomo še enkrat igrali na domačem odru." To ni bilo njegovo prvo, najbrž tudi ne zadnje režijsko delo. Veselja za neko stvar pač ne moreš kar tako odložiti. Če bo dovolj razumevanja, če bo primerna igra, če se bodo skupaj dobili, le zakaj ne bi spet poprijel za režijsko palico. Vitko Pungartnik: "Ker me čas preganja, se v zadnjih letih bolj malo vključujem v delo našega kulturnega društva. A, takrat, ko se, se pa res z vso vnemo." Nenazadnje, kar škoda bi bilo, če ne bi nagnjen nekaterih v kraju za ljubiteljsko odrsko dejavnost izkoristili. Malo odmora si bo privoščil, saj tudi njega preganja čas. Po poklicu je komercialni tehnik, rad pa del prostega časa nameni še drugim konjičkom. Je namreč vnet zbiralec starih dokumentov, knjig, priden bralec, sploh zanima ga zgodovina. Z mislimi je danes seveda pri ponovitvi igre Elektriko hočemo. Menda bo ja vse steklo, tako kot mora.Če se bodo dobili na vajah pred tem vsi, je že novo vprašanje. Pri pripravi na premiero so bili namreč "kompletni" le na zadnjih dveh vajah. ■ Tp Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki Komedija, ki zagotavlja uspeh Po dobrem letu in pol člani Gledališča pod kozolcem iz Smartnega ob Paki znova vabijo ljubitelje odrskih desk na premiero komedije zmešnjav Marca Camolettija BOEING BOEING. Kozolčani soji dodali še pomenljiv podnaslov Mednarodni harem. Premierno jo bodo uprizorili v petek, 20. februarja ob 19.uri,, v nedeljo, ob 18. uri na odru šmarškega kulturnega doma. Delo je priredil Jaka Jeršič, režiral pa jo je domačin Jože Krajnc. Boeing boeing ali Mednarodni harem je komedija, ki sojo na ljubiteljskih odrskih deskah Kozolčani že zaigrali pred več kot dvema desetletjema. "Zakaj smo se odločili za komedijo, je znano. O delu sem razmišljal kar nekaj časa, nekako mi je ostala v zavesti kot besedilo, ki skoraj v najprej zagotavlja uspeh pri občinstvu. Zlasti pri tistih, kijih komedija zanima in vsaj v Smartnem ob Paki, njegovi bljižnji in dalj-nji okolici je največ takih. Ko seje v Gledališču pod kozolcem pokazala priložnost za režiserko delo, ker je bila na voljo tudi primerna igralska ekipa, sem to izkoristil in po štirih oziroma petih mesecih, po več kot 40 vajah vnetega ustvarjanja jo bomo premierno postavimo na oder," je povedal Jože Krajnc. V igri popolne zmede, nenevadnega ljubezenskega četve-rokotnika, ki se po mnogih burnih, dinamičnih in duhovitih zapletih razplete ter spremeni še v nekaj ljubezensko geometrično bolj zanimivega, nastopajo tri dekleta in trije fantje. Skupaj z nekaj tehnične pomoči obljubljajo za gledalce zanimiv in privlačen gledališki dogodek. Za novo sezono novo delo? Po Krajnčevih besedah je v šmarš-kem gledališču že stara praksa po letu, letu in pol postaviti na oder znova nekaj novega. Kaj bo to, bi bilo v tem trenutku reči preu-ranjeno, saj so z vsemi močmi vpeti v "Boeing boeing". Ali bo znova v "svojem" gledališču nastopil kot režiser, ali lahko celo pričakujemo, da bo zaigral, pa je Jože Kranjc dejal:"Na vprašanje v tem trenutku težko odgovorim. Po dolgih letih igranja se v zadnjem času res ukvarjam bolj z režijo, kar pa še ne pomeni, da ne bi na odrske deske stopil tudi kot igralec. Sam pri sebi o tem še nisem razmišljal. Lahko se zgodi eno ali drugo, zagotovo pa ne, da bi se hkrati pojavil v vlogi režiserja in igralca." ■ Tp "Joj, da se kaj na zažge," so tarnale tečajnice, ko je Stane kar predlogo zavlačeval s posnetkom. V prvi vesti na sredini v belem Marija Projner, kijih je popeljala v skrivnost pripravljanja slanega peciva, ob njej na levi gostiteljica Dragica Lesjak in na desni predsednica AKŽ Vinska Gora Rezka Lesjak. Bili smo zraven, ko so ženske iz Vinske Gore pekle slano pecivo Toda z dobrim krmariem boste lažje in varneje pluli po moiju vsakodnevnih obveznosti. VAŠ TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI ZANESLJIVO UPRAVLJANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, t kijih lahko pričakujete od dobre banke: čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev... KREKOVA BANKA v p«, 'jo MtvAS v fl^J-l/i bhvtfa pro-FPCUS Še s ceste so se ozirali gor! Sloveniji in tukaj sem že tretjič. Veselje je delati z ljudmi, ki se radi kaj naučijo. Osnovni namen je ohranjanje domačnosti. Na sploh pa ugotavljam, da se še posebno veliko tečajnic, pa naj bo tečaj v katerem koli delu Slovenije, zbere takrat, ko pečemo kruh. Kruh je na kmetih kot član družine. Če ga ni na mizi, je tako, kot bi eden manjkal," pravi Marija Projner. Ko smo jih spraševali, če "aktivistke" kdaj dobijo kar tako, da kakšno rečejo, so vse v en glas rekle: "Ja, ko pa za to ni časa. Ko pa se dobimo na takih tečajih in na različnih predavanjih, ki jih tudi imamo, se pa o vsem pogovorimo. 19. februarja (torej danes, op. pisca) imamo v Grižah občni zbor vseh članic iz Savinjske, skupaj nas je 250. TU pa bo veselja, rajanja in smeha." V torek ni dišalo samo pri Les-jakovih v Prelski, oblizovali so se tudi družinski člani vseh tečajnic. Tisto, kar pripravijo, razdelijo na enake dele in odnesejo domov pokazat in poskusit svojim bližnjim. No, tokrat so nesle nekoliko manj, poskušala sva tudi dva z Našega časa. In bi danes spet! ■ Milena Krstič - Planine Fotografiji: Stane Vovk Mislili smo, da bomo težko našli, ko so nas povabili, da pridemo v Prelsko. Kar za dom Dragice in Antona Lesjaka naj vprašamo in težav z iskanjem ne bo, so nam rekli. Pa seje potem izkazalo, da bi lahko šli tudi kar za nosom, pa bi tudi prišli prav. Zdelo se nam je, da so se še s ceste, ki vodi skozi Vinsko Goro, ozirali v ta, vedno s soncem obsijani hrib, kjer so se tokrat zbrale ženske iz Vinske Gore in kjer je dišalo, da se ne da povedati. Aktiv kmečkih žena Spodnje Savinjske doline Žalec, pododbor Vinske Gore, ki združuje 26 članic, je pripravil tečaj v peki slanega peciva. "Človek se vse življenje uči," je rekla Rezka Lesjak, predsednica AKZ Vinska Gora, in nadaljevala: "To, kar se mi učimo, je pa nekaj čudovitega. V decembru smo pekle kar osem vrst potic. Si predstavljate? Kar se v teh tečajih naučimo, potem priprav- ljamo tudi doma, da ne boste mislili, da ne. Kruh, recimo, spečen po teh receptih, ki jih dobimo v tečajih je odličen, boljši kot tisti, ki smo ga znale peči pred tem. Naši možje so zadovoljni." Marija Projner, ki je tečajnice vpeljala v pripravo slanega peciva, prihaja iz Maribora. Tam je do upokojitve učila na živilski šoli, zdaj pa iz svoje kože, na srečo, ne more. Gostoljubna gospodinja Dragica Lesjak, ki za take tečaje večkrat odstopi prostor, je še posebej dobra, kaj dobra, že zlata je bila, v peki kruha. Pa, da ne boste mislili, da zna kruh speči samo za tekmovanja, vsak teden v krušni peči doma speče toliko hlebcev, daje za vso družino, pa še za kakšnega prijatelja ostane. Kolikor bi ga spekla, toliko bi ga šlo, tako dober je! "Tečaje pripravljamo po vsej Kaj vse znajo te ženske! 19. februarja 1998 VRTILJAK Magister Ivan Marin, ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, kjer imajo v zadnjem obdobju, odkar je zgrajen prizidek z lepo orgelsko dvorano, kar naprej kakšne koncerte in prireditve, sije konec minulega tedna brisal pot s čela, Edo Vuči-na, "tehnični organizator" pa je tuhtal. "Koncert na koncert, le kako dolgo bova še zmogla?" REZANJE ŠOŠTANJA w SOLA Za časa Marije Terezije je šola pričela dobivati na veljavi. Kljub temu je bila še naprej privilegij "bogatih. Postopoma pa se je z zakonskimi določili morala uveljaviti tudi med revnejšimi sloji prebivalstva. Mlada država Slovenija je skrb za osnovno šolanje zaupala lokalnim skupnostim, torej občinam. A suverenost občine na področju osnovnega šolstva je močno omejena, kar je tudi prav. Prepričani smo lahko, da bi bila zmeda popolna, če bi vsaka občina sama določala, kaj je potrebno v šolah učiti. Ko se je sprejemal zakon o ustanovitvi novih občin, je bil eden od pogojev za občino tudi utečena osnovna šola. Razumljivo. Ni pa razumljivo, da je občina hkrati ustanoviteljica zavodov, v katerih se odvija obvezno osnovno izobraževanje. Naslednja neumnost je, da ustanoviteljica šole te v glavnem sploh ni dolžna financirati, ker osnovni program šolanja zagotavlja država. Lahko pa občina, če hoče in če ima denar, skrbi za takoimenovani nadstandard. Danes v to kategorijo sodi računalniško opremljanje šol, šole v naravi in strokovne ekskurzije ter nenazadnje sam Standard osnovnošolske "infrastrukture". Država je torej odložila, da šole morajo biti in da občin brez šol ni, ker občine lahko zagotovijo vse tisto, česar država v osnovnem paketu ne more. Pa smo zopet tam. Pri Mariji Tereziji, ko je bila količina znanja odvisna od bogastva, v našem primeru pač občine. Zanesenjaki nam bodo brž postregli s tolažbo, da bogastvo ni samo denar, ampak tudi poštenje, čisti zrak, veselje, brezskrbnost, ... No, ja. Začuda se tudi te vrednote bolje razvijajo v spodobno urejenih in preskrbljenih šolah kot pa tam, kjer učitelja skrbi, da ne bo strop zgrmel na šolarje. In to se ne dogaja samo na Goričkem in v Prlekiji. Tudi v Šoštanju je pred leti padel velik kos lesa na učilniška tla in gaje prejšnji ravnatelj kot posebno trofejo hranil v svoji pisarni. Šola so ljudje, predvsem učiteljski zbor. Nad njim v pedagoškem in ekonomskem smislu "kraljuje" ravnateljica. Znano pa je, da vodjem ekonomija jemlje neprimerno več časa, kot pa pedagoško delo. Zato ni razumljivo, da so ravnatelji postavljeni na svoje mesto z "volitvami" sveta zavoda, saj biti ravnatelj ni ravno privilegij. Poleg tega ravnatelji nimajo skoraj nobenega vpliva na višino sredstev, s katerimi razpolagajo. Za varčevanje s papirjem in fotokopiranjem pa vemo, kako je in lahko verjamemo, da so ravnatelji osnovnih šol v neprimerno slabšem položaju kot ravnatelji otroških vrtcev. Slednji v finančni stiski pač povišajo ceno oskrbnine, kajti vrtci pač niso obvezni, a kljub temu silno potrebni! Zaradi povedanega bi človek pričakoval, da se na delovna mesta ravnateljev osnovnih šol kandidati ne prijavljajo ravno trumoma. In se res ne. Zadnji dokaz imamo v Šoštanju, kjer se je za drugi mandat Biba Roeckove šole potegovala samo dosedanja ravnateljica. Ob takšni "formalnosti" bi lahko pričakovali, da kandidatka ne bo vlagala bog ve kako velike napore v svojo kandidaturo, ker druge izbire ni. Zgodilo pa se je nasprotno. Kandidatka se je potrudila in tudi občinskim svetnikom predstavila obširen program za svoj naslednji mandat, ki je presenetljivo ambiciozen. Poleg vrste drugih nalog, ki si jih je v programu zadala, pravi tudi takole: "Sicer pa bom vse moči usmerila v aktivnosti za izgradnjo nove šole, ...".Te obveze - obljube na seji sveta še omenili niso. Kljub temu, da o njenem programu ni bilo razprave, ravnateljici želimo veliko uspehov in veliko podpore, ki jo bo zanesljivo potrebovala, če bo hotela uresničiti ta cilj. Koliko denarja bo lahko občina odrinila za uresničitev te potrebe, je seveda veliko vprašanje in lahko smo prepričani, da bo glavna smer dogovorov stekla na relaciji šola - TEŠ -Premogovnik. Tudi od pristojnega ministrstva ni pričakovati resnejše pomoči, dokler se šola ne bo začela podirati. Ob koncu zaželimo ravnateljici več uspeha pri potrjevanju njenega mandata s strani resornega ministra, kot gaje bil deležen njen kolega na Kajuhovi šoli. Minister menda zaradi domnevnega kršenja postopka izbire ravnatelja le-tega ni potrdil. Upajmo, da tudi pri ravnateljici ni takšnega kršenja, saj je ministru veliko laže odreči potrditev imenovanja ambicioznega ravnatelja zaradi formalnih razlogov, kot pa štiri leta poslušati zahteve za pomoč pri izgradnji nove šole. ■Perorez Srečko Katanec novi trener nogometašev Hita Gorice, Dragu Kostanjšku, novemu trenerju Rudarja:" Čuj, kaj misliš, kdo od naju bo ostal dlje?" Nekdanji svetnik v državnem svetu in današnji direktor Zdravstvenega doma Velenje dr. Jože Zupančič, je spreten plesalec. Z ženo dr. Margareto Seher - Zupančič je pred dnevi galantno odplesal angleški valček na velenjski način. Razkropljeni aplavzi iz ozadja so dali vedeti, da pleše tako, kot muzika igra. Podobno je menda v Zdravstvenem domu, le da tam ansambel še ni tako uigran Jože Kavtičnik (levo) ravnatelj osnovne šole Šalek in mag. Peter Kovač, predstojnik Urada za negospodarske javne službe v Mestni občini Velenje, sta nedavno tega sedla skupaj. Njun namen je bil, naliti si čistega vina o tolarju, ki ga urad namenja za šolstvo, in da ne bi o tem samo govorila, sta si ga tudi nalila. Čistega vina, namreč. Kot se je zvedelo je prav v času nastajanja tele fotografije Kavtičnik vprašal magistra Kovača: "Kaj že pomeni, če te srbi leva roka? Da denar dobiš, a da ga daš?" Varčnost Najbolj varčni Velenjčani so svoje partnerje ali partnerke za Valentinovo povabili v razstavišče Gorenje Servis. Tam je razstava z naslovom šopki. m Ob Prešernovem prazniku je bilo marsikje zelo prešerno. Da ne bo za pusta pusto! Mačke iz Zadrečke doline "mijavkajo" širom Slovenije. Tudi v Velenju "se iščejo" brigadirji. Vendar ne zato, da bi obnovili nekdaj znano prostovoljno delo. Le zaradi srečanja in F R K A N J E levo in desno obujanja spominov na nekdanji udarniški čas. V tem zimsko-pomladanskem času je pri nas velika nevarnost, da bi kdo kaj zanetil. Javno na tako nevarnost opozarjajo le za naravo. Marsikje drugod že dolgo tli. Na torkovi skupščini NK Rudar so sprejeli nova pravila. Ne vem, če ta določajo, da morajo odslej igrati bolje. Phare je tujka, ki bi jo v mnogih naših krajih radi čim bolj udomačili. r^j G^nTiMr«!! ti Doslej je menda veljalo, da iz krajev (Zgornje) Savinjske doline pošiljajo nesnago proti Celju le po potokih in Savinji. Zdaj jo bodo Mozirjani menda še s kamioni po cesti. Slišimo, da so nekateri v Šaleški dolini dobili nov izgovor za pozno vračanje v domače zavetišče. Vključili so se v akcijo iskanja naj gostinskega delavca. Toliko se dogaja... pa vendar nič novega! Etnološka paberkovanja 54 Piše: mag. Jože Hudales V predpustu so bile nekdaj "zrele neveste" pravi stari pregovor; res se je nekdaj spodobilo "v adventu snubiti in v pustu ženiti" in tako so večino porok še v 19. stoletju sklenili v januarju in februarju. Matične knjige župnije sv. Martina v Šaleku kažejo, da so se v predpustu v prvi polovici 19. stoletja ni oženil oz. možila le vsak(a) tretji(a) ženin ali nevesta. V drugi polovici 19. stoletja pa je v predpustu stopila pred oltar polovica parov iz okolice in le še nekaj več kot vsak tretji par iz Velenja. Skoraj nihče pa se v tem času ni poročil v času posta in v adventnem času. Dokaj bogto šaleško izročilo o porokah v Šaleški dolini nam pove tudi, da se je veliko parov našlo kar v domači fari, saj je veljalo, da je treba "botre iskati daleč, ženiti pa se mora blizu." Tudi pregledane poročne matične knjige za 19. stoletje kažejo, daje bilo blizu 90% zakoncev iz iste fare, večina drugih pa je šla iskat svojega zakonskega druga najdalj v sosednjo faro, pa še pri teh porokah je šlo pogosto za dve sosednji vasi. Zanimivo sliko nekdanjih porok in ped-pustnega časa nam posreduje izročilo o izbiri neveste, ki ga lahko najdemo v Mlinškovih zapisih iz časa pred II. svetovno vojno: "Enkrat bi se bil eden rad oženil. Ponujale so se mu tri neveste, in sicer ena farovška kuharica, ena stara vdova in ena mlada in bogata. Šel je vprašat svojega graščaka za svet. Ta pa mu pravi, naj gre na dvorišče, tam mu bo njegov grajski norec povedal, katero naj si izbere. Ko pride dol, vidi, kako norec ravno jaše na palici kot otroci in poganja svojega konja z "div div". Vsa stvar se mu zdi močno smešna in skoro ne verjame, da bi mu ta norec mogel kaj pametnega svetovati. Vendar mu pove svoje težave in ga vpraša, ali bi vzel kuharico. Norec mu odgovori: "Kakor bo hotela." Ko drugič prijaše okrog, ga vpraša, če bi vzel vdovo. Norec pa: "Kakor boš hotel." Ko tretjič prijaše okrog, ga vpraša, če bi ono bogato. Norec pa sedaj odgovori: "Pazi, da te moj konj ne udari!" Kmet ne razume prav vsega in gre zopet h graščaku ter mu pove, kaj mu je rekel norec. Nato mu graščak pojasni, češ vse je prav pametno povedal: če vzame kuharico, bo moral tako delati, kakor bo ona hotela, če vzame staro vdovo, bo on gospodar, če pa mlado bogato, pa se ga zna kmalu naveličati in se ga bo skušala znebiti." Izročilo je zanimiv spomin na čase, ko je bodoči par potreboval za poroko dovoljenje gosposke, ki ga je izročilo spremenilo v "graščakov svet". V zgodovinskih virih najdemo podatek, da je šele reforma iz leta 1781 zemljiškim gospodom v habsburškem cesarstvu odvzela nadzorstvo nad porokami podložnikov. Tako so bile šele konec 18. stoletja odpravljene prepreke, s katerimi je fevdalni red z dajanjem in odrekanjem dovoljenj za poroko uravnaval življenje svojih podložnikov, čeprav je iz velenjskih matičnih knjig razvidno, da so poročenci iz okolice Velenja, kot tudi tisti iz trga, še v 19. stoletju potrebovali neke vrste "politični konsenz" za sklenitev poroke, ki je bil naperjen predvsem proti porokam najnižjih socialnih slojev. Zanimiv pa je seveda tudi nasvet graščakovega "norca" naj raje kot farovško kuharico ali mlado in bogato nevesto izbere vdovo. Ponovne poroke vdovcev in vdov namreč v preteklih stoletjih niso bila nobena redkost, čeprav cerkev na take poroke ni gledala s prijaznim očesom. V 19. stoletju namreč v Velenju in okolici niso bila redka desetletja, ko je celo vsak tretji ženin ali vsaka četrta nevesta že drugič ali celo tretjič stal(a) pred oltarjem. Tako je bilo v okolici Velenja v prvi polovici 19. stoletja v 220 zakonih med vsemi nevestami preko 11% vdov in kar 22% vdovcev. Za konec pa si oglejmo še del ženito-vanjske pesmi, ki jo je prav tako zapisal Fran Mlinšek: Veselo bod pozdravljena lokoviška okolica, kjer danes vsi včakali enga para novega. Nevesta se en mal solzi, ker ledik stan zdaj zapusti, pa Bogu zročta se oba, in s tem se potolažita. Mi smo pa davno vedli že, da bomo tukaj lušni vsi, so nam fajmošter oznanili, že pred dvema tednami. V ponedeljek zjutraj zgodaj ži so zlo začeli streljati, tud muzika se sliši vmes, ker ona vabi nas na ples. Mat nevestna so tak djali, kadar smo slovo jemali, sam večni Bog požegnaj naj te zdaj ino na vekomaj. Potem smo lepo v cerkev šli, smo sveto mešo slišali, ko pride vrsta na ta par, sta stopila pred oltar... 10 MS ias — ŠPORT IN REKREACIJA - 19. februarja 1998 Gorenje - Celje Pivovarna Laško 16 :17 (7: 7) Celjani so pač Celjani Velenje, 14. februarja -Podobno kot na uvodni tekmi drugega dela tekmovanja v Dobovi, kjer so domači v zadnjih sekundah ulovili točko, so bile za rokometaše Gorenja tudi v sobotnem derbiju v Rdeči dvorani s Pivovarno Laško usodne zadnje minute, vendar s to razliko, da so v soboto ostali praznih rok. Nezasluženo. S tem seje strinjal tudi gostujoči trener Zdravko Zovko, saj je po tekmi priznal: "Gorenje si je zaslužilo zmago." V Velenje je prišel brez poškodovanih Stefanoviča, Šer-bca, Likarja in Načinoviča, Puca pa je vendarle postavil na klop - za vsaj slučaj. Zovko je dokazal, daje imel dober nos - v drugem delu. V prvem polčasu je Puca poslal na parket le v 11. minuti, ko sta sodnika za goste piskala prvo sedemmetrovko, to pa je na tej tekmi odlični domači vratar Senica ubranil. Toda drugi Pucev prihod na parket je bil za domače usoden. Gostje so v prvih minutah povedli z 2 : 0, toda že sredi polčasa je bilo 6 : 3 za domače, po tridesetih minutah pa je bilo na vsaki strani po sedem zadetkov. So domači izgoreli ob (pre)veliki želji za zmago, seje verjetno marsikdo vprašal med odmorom. Začetne minute nadaljevanja so to misel ovrgle. "Pivovarje" so z blestečo igro povsem nadigrali in v 46. minuti so imeli nepričakovano, vendar zasluženo vodstvo z 12 : 8.Tedaj je v igro prišel Puc, ki je bil igralec odločitve. Domači so uspešno preprečevali njegove mete proti vratom (dosegel je le en zadetek) ne pa tudi njegovih izvrstnih podaj. "Mojim igralcem nimam kaj očitati. Igrali so zelo zavzeto, zelo so si želeli zmage, toda premagal jih je nekdanji Velenjčan," je dejal po tekmi Tone Tiselj in seveda mislil na tega odličnega igralca. V 49. minuti so njegovi igralci imeli še enkrat prednost štirih zadetkov (13 : 9), nato so gostje kar štirikrat zapored zatresli velenjsko mrežo in pet minut pred koncem tekme prvič izenačeli v drugem polčasu (13 : 13). Čeprav so Velenjčani ob bučnem navijanju Šaleških graščakov in drugih gledalcev nato še dvakrat povedli za zadetek, v 57. minuti (15 : 14), so vendarli ostali celo brez točke. Enako kot trener Tiselj jim gotovo nihče v dvorani kljub porazu ni imel kaj očitati. Celjani so pač Celjani. Če bodo tako navdahnjeno igrali tudi v soboto v Slovenj Gradcu proti Preventu, potem se v tretje morda le lahko obrne sreča njim v prid. Gorenje: Lainšček, Tamše, Krejan 2, Bedekovič 4, Plaskan, Khimtchenko, Sovič 3 (1), Tome, Rozman 7, Cvetko, Ojsteršek, Senica. ^ ■ vos Iz Rudarja V nedeljo generalka Čez deset dni se bo začel spomladanski del nogometnega prvenstva prvoligašev, na katerega se vsi klubi seveda zelo vneto pripravljajo. Tlidi Velenjčani, ki so konec minulega tedna odšli na Obalo in v soboto odigrali prijateljsko tekmo s Koprom (0:1), v nedeljo pa z Esotechom (3 : I), Rudarji se bodo pred nadaljevanjem prvenstva na igrišču ob jezeru prvič predstavili gledalcem pod vodstvom treneija Draga Kostanjška v nedeljo, začetek ob 15. uri, ko bodo v mednarodni tekmi gostili bo- sanskega prvoligaša Jedinstvo iz Bihača. "To bo za nas pravi nasprotnik po meri, torej generalka, ki naj bi pokazala, kdo bo lahko igral v prvem spomladanskem krogu, v katerem bomo gostili SET Vevče," je povedal Drago Kopstanjšek. V ponedeljek so se ljubitelji nogometa skupaj z igralci in vodstvom kluba zbrali na letni skupščini. Na njej so sicer jzre-kli nezadovoljstvo z igro prvega moštva v zadnjih dveh tekmovalnih sezonah, kar je vplivalo na slabši obisk gledalcev, z zadovoljstvom pa so ugotovili, da so ob dobrem strokovnem delu njihove selekcije izpolnile cilje, kar je najboljša napoved, da Rudar ima bodočnost. Svoj pogled so usmerili predvsem v letošnje leto, ko mineva 50 let delovanja kluba. Jubilej bodo proslavili septembra s slovesno sejo skupščine kluba, srečanjem igralcev vseh generacij in nekdanjih delavcev v klubu, izdali bodo almanah, prvo moštvo pa naj bi odigralo tudi prijateljsko mednarodno tekmo. Najbolj so se ljubitelji nogometa razveseli besed direktorja Premogovnika, dr. Franca Žerdi- na, da bodo storili "vse, kar je v naši moči, da bi klub za 50-let-nico dobil razsvetljavo." Čeprav je klub zapustilo nekaj igralcev, nazadnje še Miloš Hudarin, ki je odšel v Rusijo, so prepričani, da imajo s prihodom novega trenerja Draga Kostanjška še vedno čvrsto, resda pomlajeno, prvo moštvo. Zato ostaja cilj v tej tekmovalni sezoni nespremenjen: želijo se uvrstiti v finale pokala ( v polfinalu bo njihov nasprotnik Mura) in se uvrstiti v eno izmed evropskih tekmovanj. ■ vos Granit: Šoštanj Topolšica 3:0 (13,12,10) Nič od želene zmage Tekma v gosteh odbojkarjem Šoštanja Topolšice ni prinesla željene zmage. Prvi niz so boljše začeli domačini in povedli. Šo-štanjčanom je uspelo izenačiti pri izidu 8:8. Igrali so zelo zavzeto. Nekaj težav so jim povzročali začetni udarci in blok, igra v polju pa je bila zadovoljiva. S 15:13 so prvi niz dobili domačini. Bistveno drugačna je bila situacija v drugem nizu. Šoštanjčani so si priigrali vodstvo s 5:0 in 11:5, takoj zatem pa popustili. Kazen je sledila takoj. Domačini so poskrbeli za izenačenje in povedli z 2:0 v nizih. Upajoč na osvojitev vsaj tretjega niza so Šoštanjčani zbrali še zadnje moči. Ob nepotrebnih napakah in pristranskih sodniških odločitvah, je bil niz po številnih menjavah izgubljen. Zmaga je s 3:0 pripadla ekipi Granita iz Slovenske Bistrice. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Medved, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kugovnič, Zulič, Mihalinec, Bevc, Dimec. ■ N. R. Yurij Plava Laguna : Elektra 76:80 (30:41) Osvajajo tudi zahod ELEKTRA: Brinovšek 14, Kovačevič 5, Rupreht, Rizman 28, Ručigaj, Divjak, Mirt 20, Maličevič 2, Memič, Medvešek 11, Ni-količ. V soboto so košarkarji Elektre v Ljubljani premagali ekipo Yu-rij Plava Laguna z rezultatom 76:80. Drugi del prvenstva v 2. ŠKL so Šoštanjčani začeli precej oslabljeni, saj so se v tej sezoni poškodovali že trije centri; že na začetku sezone Peter Goltnik in Janez Zupane, na zadnji tekmi doma pa še Blaž Ručigaj, ki tokrat sploh ni stopil na parket. Glavna orožja Elektre pa so seveda na zunanjih položajih, z njimi pa so izvrstno "minirali" domačo obrambo, saj je Mirt začel s tremi zaporednimi trojkami, Rizman pa je skupno dosegel 28 točk. Ljubljančani praktično niso imeli možnosti za zmago, saj so Šoštanjčani vodili celotno srečanje, po polčasu s 30:41. Tudi večji del drugega polčasa so košarkarji Elektre držali razliko desetih točk, v zadnjih dveh minutah pa so domačini s tremi trojkami znižali razliko, vendar pa zmaga Elektre ni bila resneje ogrožena. Kot zanimivost lahko navedemo, daje bila to ena redkih tekem, na kateri je Elektra dosegla manj trojk (6) kot nasprotnik (7). Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, ko v Šoštanj prihaja ekipa Nove Gorice. Tekma bo ob 18.30 v telovadnici OŠ Bibe Roecka. V taboru Elektre upajo, da bodo imeli takšno podporo s tribun kot proti Rogli. ■ Tjaša Rehar Nogometni klub Rudar Velenje UGODNA PONUDBA STALNIH VSTOPNIC Vabimo vas k nakupu stalnih vstopnic, ki so naprodaj v klubu (tel.: 856-656) in v tajništvu SPESS (tel.: 861-111). Cena: prosta zaposleni člani dijaki, študenti, prodaja vRLV SPESS upokojenci takojšnje plačilo 9.000 8.000 7.000 6.000 plačilo na 3 obroke 10.000 plačilo na 5 obrokov 9.000 9.000 Otrokom v starosti do 15 let v spremstvu staršev bomo omogočili brezplačen ogled tekem. Atletika Državni dvoranski prvenstvi VB Novi Gorici so minuli vikend izvedli dvoranski državni prvenstvi v tekih za člane in v metih za mlajše mladince. Štor je v teku na 60 m osvojil 5. mesto (6.86), Janžovnik je izpadel v kvalifikacijah; Ško-berne je bila na 60 m z ovirami odličen četrti (8.13), za bronasto kolajno je zaostal le dve stotinki; Pugljeva pa je bila na 60 m sedma (7.97). Pri mlajših mladincih je Mraz v suvanju krogle zasedel četrto mesto (12,75 m). Smučarski skoki Vrsta tekmovanj V soboto, 14. februarja, je bilo v Kranju na 45 m skakalnici državno prvenstvo za dečke do 11 let, kjer je nastopilo 72 skakalcev iz vseh slovenskih klubov. Izkazal seje Velenjčan Mario Lamešič s 5. mestom, Grega Kotnik je bil 31. Istega dne je bilo v Mostecu na 15 m skakalnici ekipno državno prvenstvo za dečke do 9 let. Zmagala je ekipa SSKILC Ljubljana pred ekipo SSK Mislinja. Mlada ekipa SSK Velenja v sestavi Gašper Berlot, Lovro Zupane, Klemen Omladič in Grega Ja-vornik pa je zasedla 8. mesto med 16-imi ekipami. 15. februarja je bila v Tržiču pokalna tekma MlP-a za dečke do 11 let. Zmagal je Krajnčan Domen Ropret, 3. mesto pa je zasedel Andraž Obreza iz SSK Mislinja. Skakalci SSK Velenja so zasedli naslednja mesta: 1. Aljoša Čutuk, 22. Nejc Kokol, 36. Igor Žižek, 54. Žiga Urlep, 72. Robi Hrgota in 78. Klemen Omladič. V kategoriji do 10 let je bil Kokol 5., Žižek 18. in Urlep 30. Tega dne je bila pokalna tekma tudi za dečke do 15 let, in sicer na Pokljuki. Zmagal je Urh Zupan iz SSK Triglav Kranj, 24. Marko Perše, 26. Marcel Klemenčič, 31. Marko Šteharnik, 38. Mario Lamešič, 43. Andrej Podlipnik, 49. Denis Safran in 55. Igor Šmigovc. ■ Jože Ograjenšek Plavanje Medalja po desetih letih Z absolutnim prvenstvom Slovenije je zimska plavalna sezona dosegla svoj vrhunec. V ljubljanskem bazenu Tivoli je 211 plavalcev in plavalk iz 14 slovenskih klubov tri dni merilo svoje moči. Tekmovanja seje udeležilo tudi 11 velenjskih plavalcev, ki so dosegli dobre uvrstitve. Štafeta 4 x 200 m prosto je v absolutni moški konkurenci osvojila bronasto medaljo, kar je druga medalja v omenjeni konkurenci v zgodovini kluba, saj je prvo medaljo leta 1988 osvojil Marko Kadliček (srebro na 400 m mešano). Kljub zdravstvenim težavam nekaterih plavalcev uvrstitve mlajših plavalcev v A finalu (od 1. do 8. mesta) in v B finalu (od 9. do 16. mesta) predstavljajo lep uspeh. Rezultati:Zenske - 50 m prosto: 5. Tina Pandža 28.00; 100 m prosto: 9. Tina Pandža 59,95 (klubski rekord); 400 m prosto: 13. Anja Jandrok 4:54.44; 800 m prosto: 8. Anja Jandrok 10:06.57; 100 m prsno: 12. Mateja Udovičič 1:21.07; 200 m prsno: 13. Mateja Udovičič 2:54.67; 100 m hrbtno: 16. Petra Pandža 1:15.10; 200 m hrbtno: 5. Tina Pandža 2:27.17; 200 m mešano: 6. Tina Pandža 2:31.73. Moški - 50 m prosto: 8. Mario Petras 25.36 (klubski rekord), 9. Bojan Knez 25.47; 100 m prosto: 10. Mario Petras 54.96 (klubski rekord), 11. Bojan Knez 55.47; 200 m prosto: 10. Jure Primožič 1:57.43; 400 m prosto: 6. Jure Primožič 4:07.74, 7. Ivan Vrhnjak 4:14.68; 1500 m prosto: 5. Jure Primožič 16:35.24, 6. Ivan Vrhnjak 17:06.16; 100 m hrbtno: 7. David Danev 1:04.28; 200 m hrbtno: 13. David Danev 2:21.31; štafeta 4x 200 m prosto: 3. Velenje 8:02.63 (Mario Petras, Bojan Knez, Ivan Vrhnjak in Jure Primožič). ■ Marko Primožič Kegljanje Polom Šoštanjčanov Čeprav Šoštanjčani 13. kroga niso odigrali v petek, 13. februarja, jim je sobota prinesla razočaranje. Vse ekipe so ostale praznih rok. Prva moška ekipa je bila poražena na domačem kegljišču z rezultatom 1:7 (5262:5407). Mladi igralci Konstruktorja so povsem nadigrali Šoštanj-čane, njihov najmlajši igralec Zvezič pa je postavil nov rekord prenovljenega igrišča. Nova rekordna znamka sedaj znaša 933 kegljev. Nesrečen poraz so ponovno doživela dekleta. Na gostovanju v Krškem pri ekipi Sremiča so izgubila s 5:3 (2351:2347). Torej poraz le za 4 keglje. Kljub porazu Šoštanjčanke ostajajo na drugem mestu in so kolo pred koncem najresnejši kandidat za 1. mesto. NK ESOTECH Šmartno Priprave ob morju Nogometaši šmarskega drugoligaša so bili minule dni na pripravah v Fiesi. Dvakrat dnevno so trenirali na igrišču v Ankaranu in odigrali dve prijateljski tekmi. Zaradi zadržanosti in bolezni ob morje nista odpotovala Grobelšek in Kališek, v klub pa se je po polletnem igranju v Avstriji vrnil Simon Oblak. Igralci Esotecha so v minulem tednu odigrali dve prijateljski tekmi z velenjskim Rudarjem. Prejšnji četrtek so v Mozirju izgubili z 2:3, strelca pa sta bila Šoštar in Polovšak. Drugo tekmo so Smar-čani in Velenjčani odigrali v nedeljo v Dekanih, Rudar je tokrat zmagal s 3:1, strelec pa je bil Oblak. V torek bo v Šmartnem ob Paki gostovali državni prvak Maribor Teatanic, tekmo pa bodo pričeli ob 15.30. ■ Janko Goričnik Športnica - športnik meseca V uredništvu smo se odločili, na to, ali je športnica ali športnik, da bomo na športni strani poseb- pač tistega, ki se je po vašem no pozornost namenili športni- prepričanju najbolj odrezal na cam in športnikom Šaleške do- posameznem tekmovanju v line, ki so se še zlasti izkazali v tekočem mesecu, posameznem mesecu. Zato bomo Za lažjo odločitev vam bomo odslej izbirali športnico - šport- vsak teden ponudili nekaj po naši nika meseca, in to z vašo presoji najuspešnejših, pomočjo, z vašimi glasovi. Za športnika(co) meseca jan- Kai mnratP etnriti? uar|a Predlagamo: Katarino ivaj morate siorm. Srebotnik (tenis)i Joiando Izpolniti spodnji kupon, ga čeplak, Boštjana Buča (oba izrezan in poslati ali prinesti v atietika), Jerneja Ocepka uredništvo Našega časa, Foitova (piaValec), Davida Adamiča 10, Velenje. (nordijska kombinacija). Izbirate samo enega, ne glede r:-----—--------------1 j Športnica - športnik januarja | Glasujem za športnico(ka).................................................. I I I j Naslov glasovalca............................................................ | I I I ............................................................................................... I I_____________________________I 19. februarja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA kak vas 11 Puffff... Edina Rogaška 98 Katarini igra dvojic Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju Edina Rogaška 98 z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, mlade slovenske igralke med članicami v posamični konkurenci niso imele preveč uspeha, Katarina Srebotnik je nepričakovano izpadla že v prvem krogu, bile pa so odlične v igri dvojic. Zmagali sta namreč Katarina Srebotnik in Tina Križan, ki sta v finalu premagali Tino Pisnik in Nemko Miriam Schnitzer s 6:0 in 6:3. Karate Veliko odličnih uvrstitev V TVbovljah je bila v nedeljo 1.pokalna tekma za malčice in malčke ter za mlajše in starejše deklice in dečke. Med 380 tekmovalci iz 32 slovenskih klubov so predstavniki obeh velenjskih klubov dosegli vrsto zmag in drugih odličnih uvrstitev. Karate klub Tiger - malčki: 6. Goran Damjanovič, 7. Milan Damjanovič, 9. Edvin Vejzovič, ekipno: 4. Tiger (G.in M.Dajmano-vič, Vejzovič); mlajše deklice: 1. Alisa Redžič, 3. Jasmina Hodžič, ekipno: 1. Tiger (Hodžič, Redžič, Anušič); mlajši dečki: 1. Omer Taba-kovič, 4. Mario Banovič, ekipno: 1. Tiger (Tabakovič, Banovič, Be-čarevič); starejše deklice: 3. Alma Rahmanovič (športni boji). Karate klub Velenje - mlajši dečki: 3. Rajko Mijatovič (v športnih bojih je bil 4.), ekipno: 2. Velenje (Pavlovič, Videnšek, Mijatovič); starejše deklice: 12. Barbara Čuješ; malčki: 1. Daniel Maksimo-vič; starejši dečki: 1. Marko Očko (v športnih bojih je bil 5.do 8.); ekipno: 3. Velenje (Vačovnik, Skoflek, K.Vačovnik). Alpsko smučanje - lepe uvrstitve Mladi smučarji SK Velenje nadaljujejo s tekmovanji in lepimi uvrstitvami. V soboto je bil na Rogli veleslalom za pokal vzhodne regije v organizaciji SK Gozdnik iz Žalca. Pri mlajših deklicah je zmagala Ana Drev, 6. je bila Tina Zager in 10. Tanja Tomažič; pri mlajših dečkih je bil Jernej Voršič 5., Matic Meža 9., Marko Prkič pa 10. V nedeljo je bilo na snežnem stadionu v Mariboru spominsko tekmovanje Marjana Rosine za mlajše deklice in dečke vzhodne regije v slalomu. Znova je zmagala Ana Drev, 5. je bila Tina Zager; pri mlajših dečkih je bil Marko Prkič 4., Jernej Voršič pa 5. Cicibani in cicibanke so se v nedeljo na Soriški planini na državni tekmi za pokal Radenske pomerili v veleslalomu. Spela Osterc je osvojila 16., Sara Stefanovič 21. in Alenka Vaši 28.mesto, pri cicibanih pa sta bila Matija Plazi 22.in Luka Prašnikar 27. Na tretji in četrti tekmi koroške smučarske turneje FIS na Ravnah na Koroškem je v slalomu obakrat zmagal Velenjčan Miran Rauter, sicer član mariborskega Branika, David De Costa pa je bil na dragem slalomu tretji. ' Tenis - Bizjak do četrtfinala Po štirih regijskih turnirjih v Krškem, dvakrat v Ljubljani in v Kranju je 66 najboljših slovenskih dečkov do 12 let sklepni turnir odigralo v Krškem. V zahtevnih predtekmovanjih si je od velenjskih predstavnikov pravico nastopa edini priboril Rok Bizjak (STK). V glavnem turnirju se je uvrstil v četrtfinale, kjer ga je po izenačenem boju premagal kasnejši finalist Kavčič iz Ljubljane z 2:1 (5:7, 6:4, 6:1). Rekreativna odbojka Domačini drugi in tretji Na 7. odprtem prvenstvu Velenja v odbojki za rekreativce je nastopilo 21 ekip iz vse Slovenije. V skupini do 40 let so bili najboljši igralci ekipe OK Poljana iz Slovenske Bistrice, druga Slovenija iz Maribora, tretja pa ekipa SD TEŠ iz Šoštanja. V starejši skupini je zmagala ekipa Pax 2 iz Kamnika, drugi je bil domači Premogovnik, tretji pa Stari mački iz Izole. Podobno tekmovanje za ženske bo ŠRZ Rdeča dvorana organizirala 8.marca, dodatne informacije so na voljo na telefon 855-741. 1. februar je tisti dan, ko boste s posojilom Banke Celje uresničili poslovno odločitev ali si izpolnili skrito željo. Ste vprašali ZAKAJ? V Banki Celje smo za Vas pripravili takšno ponudbo posojil, ki se ji ne morete upreti. In kaj Vam nudimo? Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.25% dalje. Za kolo, avto ali gotovino so pri nas namenska in nenamenska posojila že od T + 6.5% dalje. Pravne osebe in zasebniki lahko od 1. februarja dalje najamete kratkoročno posojilo po obrestni meri od T + 5.5% dalje in dolgoročno posojilo od T + 7.5%' dalje. Če se boste odločili za posojilo za nakup deviz za plačilo v tujino, pa boste dobili posojilo po novi, nižji obrestni meri od T + 4.9%. Naj Vam zaupamo še to. da so nižji tudi stroški najema posojila. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si Ne odlašajte z odločitvijo! Vabimo Vas ne glede na to, če ste že komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 0) banka celje V varnem zavetju tradicije KOZMETIČNO-FRIZERSKI SALON IRIS KARDIO FITNESS Lepota in zdravje si podajata roke, pravijo. V kozmetično-frizerskem salonu Iris v Velenju že 30 let. Lastnika salona Marija in Mustafa Mujadžič sta začela dejavnost leta 1967 v Zagrebu, jo nato pred 27. leti prenesla v Velenje (najprej na Foitovo 2) in po izgradnji hiše z lokalom (leta 1977) na lokacijo, kjer so še danes: na Cesti 1/8 v Velenju. Tisti, ki dajo nekaj nase, storitve v Kozmetičnem in frizerskem salonu Iris v Velenju dobro poznajo. Že tri desetletja se v tem zasebnem podjetju trudijo na najlepši in najboljši način poskrbeti za stranke, ki prihajajo k njim z določenim namenom. Da bi jubilej primerno zaznamovali, so dejavnost razširili: poleg kozmetičnega, frizerskega salona ter proizvodnje kemično-kozmetičnih izdelkov še na področje, prav tako povezano z lepoto in zdravjem človeka s kardio fitnessom. V njem je trenutno tistim, ki bi radi dodobra razgibali svoje telo, na voljo 13 najsodobnejših fitness naprav v svetu - blagovne znamke Technogym. Čez dober mesec dni bo za še boljše počutje in zdravje na voljo še 7 naprav več. Do konca tega leta nameravajo lastniki prostor, namenjen kardio fitnessu, povečati na 130 m2 in ga opremiti še z dodatnimi 5 napravami. Da bi možnosti, ki jih nudijo v tem trenutku najsodobnejše fitness naprave, izkoristilo čimveč občanov, sploh nekoliko starejših, ki jim je tovrstna rekreacija še kako potrebna, so zanje in za dijake pripravili enkratno priložnost-300 SIT za uro vadbe v dopoldanskem času (za skupino 10 oseb) je cena, ki je najbrž spremenljiva za vsak žep. In ne le to! V podjetju Iris so poznani šlrom okrog po svoji gostoljubnosti. Občutek, da je stranka družinski član podjetja, ne glede na starost, je nadvse prijeten in eden od razlogov za ponoven obisk v Kozmetičnem, frizerskem saloni Iris ter od letos dalje tudi v kardio fitnessu. 0 tem, da bi ga morali pogosteje obiskovati upokojenci, so tehten razlog za trditev naslednje besede:" Star sem 65 let in vsak dan malo potelovadim v fitnessu. Po dobrem mesecu dni se počutim kot prerojen. Neverjetno! Če bi vedel, da je to tako, bi to počel vsaj 10,15 let prej." in kdaj so vrata kardio fitnessa odprta vsem, ki bi radi poskrbeli za svoje zdravje, dobro počutje? Vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 22. ure. Tudi ob nedeljah in praznikih bodo vrata fitnessa radi odprli za skupine. Storite nekaj zase presenečeni boste! Kratko sporočilo, ki samo po sebi veliko pove, ne velja le za obisk v kardio fitnessu, ampak tudi v frizerskem in kozmetičnem salonu Iris. Pod strokovnim vodstvom vam bodo v slednjem poleg pričeskttudi tistih za svečane priložnosti), nege obraza in ličenja, opravili še lasersko nego obraza in telesa( z laserjem uspešno odstranjujejo akne, brazgotine, strije in celulit), limfno drenažo, laserske akupunkture (proti apetitu, kajenju,), ročne masaže, obloge z morskimi algami body wrap, ki pomagajo pri izboljšanju stanja kože in tkiva, odpravljanju celulita. Brez nadležnih opeklin bo vaša koža hitro in zdravo porjavela v najsodobnejšem solariju, z vlbrosavno, ki jo lahko koristi vsakdo, si boste ohranili zdravje in vitalnost, z aromoterapijo pa spoznali, da si upravičeno zasluži naziv kraljevska metoda za premagovanje slabega počutja in vračanje zdravja. Skratka, v kozmetično-frizerskem salonu Iris in v kardio fitnessu si zdravje in lepota res podajate roke. Prepričajte se o tem sami, čimprej! enje, Tel. /fax: (063) 856 837 Mujadžičevi (od leve proti desni) Marija, Metka in Mustafa si v svojih salonih prizadevajo na najboljši in najlepši način pomagati strankam, ki prihajajo k njim po lepši videz in zdravje. V kardio fitnessu, ki jim gaje pomagal urediti tudi obrat Keramika podjetja Gorenje Notranja oprema, je danes na voljo 13 najsodobnejših fitness naprav. 12 kVAS ČAS IV SPORED -— 19. februarja 1998 ČETRTEK, 19. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 08.30 Risanka 08.45 Telerime 08.45 Telerime 08.50 Vidkova srajčica, plesna 08.50 Ang. dokum. oddaja slikanica 09.20 Briši, piši 09.25 Briši piši 09.30 Peklenski načrt, mladinski tv 09.35 Pridi pome, tu straši, češki film igrani film 10.30 Opremljevalke, 2/21 10.30 Grace na udaru, 23/25 11.10 Vrtinec rož, 4/14 11.00 Nash Bridges, 7/14 12.00 Pripravljeni, oddaja o 11.45 Dogodivščine z divjega slovenski vojski zahoda, 12/16 12.30 Ljudje in zemlja 12.15 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šport 13.10 Vremenska panorama 14.50 Naša pesem 1997 in APZ 15.50 Zgodbe iz š koljke Tone Tomšič 16.20 Mostovi 15.25 Podoba podobe 16.50 Obvestila in oglasi 15.50 Osmi dan 17.00 Obzornik 16.20 Pripravljeni, oddaja o 17.10 Po Sloveniji slovenski vojski 17.20 Vreme 16.50 Obvestila in oglasi 17.30 Zvončki in trobentice, 17.00 Obzornik sprehodi v naravo 17.10 Po Sloveniji 18.00 Cofko Cof 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.20 Novi raziskovalec, 7/13 18.05 Glejte, kako rastejo, ang. 19.10 Risanka dokum. oddaja 19.20 Dobro je vedeti 18.20 Parada plesa 19.25 Oglasi 18.40 Znanje je ključ 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 19.10 Risanka 20.00 Nagano'98 19.20 Dobro je vedeti 20.30 Neznosna utrujenost, franc. 19.30 Dnevnik, vreme film 19.55 Šport 21.50 Oglasi 20.00 Nagano'98 21.55 Odmevi, vreme 20.30 Vrtinec rož, 4/14 22.25 Kultura 21.25 Tednik 22.30 Šport 22.20 Odmevi, vreme 22.35 Oglasi 22.50 Kultura 22.40 Newyorška vročica, 17/22 22.55 Šport 23.05 Slovenski jazz iz jazz kluba 23.00 Opremljevalke, 2/21 Gajo 23.25 Parada plesa 23.45 Znanje je ključ SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 1/14 09.25 Frasier, 9. del 09.45 Peter Strohm, 9. del 13.50 Lov za zakladom, franc. kviz 14.50 Stoletje ljudstva, 5/10 15.45 TV prodaja 16.15 Zimske olimpijske igre 18.30 Estonija 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 PAU: košarka EL (M); 0RTHEZ:UNI0N OLIMPIJA 22.00 Sestre. 12/22 22.45 Preblisk, španski film 00.30 Alica, evrop. kult. magazin 01.00 Zimske olimpijske igre 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Topshop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje! 14.00 Razprtije, nan. 15.00 MuppetTV, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Oobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Brez zaščite, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev kunall lis 27 46 52 09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja, ponovitev; Gost; ans. REOUIEM in založba DOTS RECORDS 11.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.05 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANi 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 LJUBEZEN LAHKO TUDI UBIJA (1993) 21.35 KARTE USODE, kontaktna oddaja; vedeževanje iz kart 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - POSTOJNA; posn. 23.35 NAJ SPOT DNEVA 23.40 HOROSKOP 23.45 TV IZLOŽBA 23.50 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 20. februarja SLOVENIJA 1 09.00 Moesha, 2/14 09.20 Frasier, 10. del 09.45 Peter Strohm, 10. del 10.45 Zimske olimpijske igre Nagano'98 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Koncert skupine Avtomobili 21.00 Profit, 7/8 22.00 Zimske olimpijske igre Nagano'98 (do 06.35) iiitifc 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 01.00 09.00 10.00 11.30 11.35 12.20 13.35 13.40 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.35 22.05 22.10 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. Pop kviz Na zdravje!, nan. Dinastia Monroe, nad. Muppet TV, nan. Esmeralda, nan. Senca, nan. Pop. kviz Roseanne, nan. Acapulco, nan. 24 ur Prva izdaja, nan. Dosjeji X, nan. Psiho 3, amer. film Hladna kot led, erotični film 24 ur DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja LJUBEZEN LAHKO TUDI UBIJA; (Love can be murder, 1993) EPP/VABIMO K OGLEDU KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iztarot kart KOŠARKA: PIVOVARNA LAŠKO - POSTOJNA; posnetek tekme TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU POČASNA SMRT, kriminal-ka; (1993) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 5. REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 21. februarja SLOVENIJA 1 09.00 RadovedniTaček 09.20 Sprehodi v naravo 09.40 Male sive celice, kviz 10.25 Tedi, oddaja za mularijo 10.55 Zgodbe iz školjke 11.25 Orkester slovenske policije v postojnski jami 11.40 Pihalni orkester Videm 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, š port 15.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 15.50 Začarani princ, španski film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Pustni plesi FS Emona 17.30 Pust na dravskem polju 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Mesec gosenic, ang. dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19'5 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.00 Nagano'98 20.35 Res je! 22.00 Homo turisticus 22.20 Naj naj naj, 6/6 22.55 Poročila, vreme 23.05 Šport 23.25 Izobčenec Josey Wales, amer. film 01.35 Na vrtu SLOVENIJA 2 10.00 Koncert skupine Avtomobili 12.00 Teniški magazin 12.30 Zimske olimpijske igre Nagano'98 19.30 Videoring 20.00 Nadlegovanje, amer. film 21.35 V vrtincu 22.15 Sobotna noč 00.50 Zimske olimpijske igre Nagano'98 (do 11.35) 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Bojevniki prihodnosti, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.00 Iran man, ris. serija 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Vozniško dovoljenje, mladinski film 12.30 Acapulco 13.30 Morska deklica, nan. 14.00 Super POP s Stojanom Auerjem, ponovitev 15.30 Tekwar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beveriyhills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 I.Q., amer. film 22.00 Teksaški mož postave, nan. 23.00 Johnny lepotec, amer. film 01.00 Playboy special , 02.30 24 ur, ponovitev # tali 27 46 09.25 09.30 10.30 10.35 12.05 12.35 12.40 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 21.00 22.30 22.35 22.40 22.45 23.05 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU POČASNA SMRT, kriminal-ka; (Death in small doses, 1993) KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 5. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU 663. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program VENČEK NARODNIH T-FORCE, ameriški film, ponovitev; (T-Force, 1993) NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 663. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 22. februarja SLOVENIJA 1 08.50 Ferdi, ris. nan., 8/13 09.15 Telerime 09.20 Zvezdica, lutk. serija, 5/26 09.45 čarobni šolski avtobus, 8/39 10.10 Orkestralna glasba 20. stoletja 11.00 Dogodivš čine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.45 Spet zaljubljena, amer. film 15.20 Res je! 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Po domače 18.50 Spoznavanje narave in družbe: galebov let 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.05 Nagano'98 20.35 ZOOM 22.00 Oglasi 22.05 Ciril Zlobec - pesnik ljubezni in Krasa 23.00 Oglasi 23.05 Poročila, vreme 23.15 Šport 23.25 Mali umori, amer. film SLOVENIJA 2 11.25 Darilo, avstralski film 12.55 POMP 13.55 V vrtincu 14.30 Zimske olimpijske igre 20.00 Strici so mi povedali, 3/7 21.10 Košarka NBA-New York:Houston, posnetek 22.40 Stoletje ljudstva, 6/10 23.30 Alpe Jadran 00.05 V New Orleansu, 7/22 00.55 Napovedniki 08.00 Kapitan Zed, ris. serija 08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Klop, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Lewis, nan. 11.00 Beverty hitls 90210, nan. 12.00 Melrose plače, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 14.00 Kravja Annie, amer. film 16.00 Radijska postaja, nan. 16.30 Tekwar, nan. 17.45 Nova pepelka, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Mokro zlato, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 662. VTV MAGAZIN 10:20 ŠPORTNI TOREK 10.40 ŠPORTNI GOST; TONI PAVLIC - ČIF, alpinist 11.00 663. VTV MAGAZIN 11.20 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.50 VENČEK NARODNIH, glasbena oddaja 12.25 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 13.05 NAJ SPOT, galsbena oddaja; Gost: ans. REOUIEM in založba DOTS RECORDS 14.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.10 VIDEOSTRANI 16.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 4. 16.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE; MANJ INVAZIVNI OPERATIVNI POSEGI; Gost: prim. NADO VODOPIJA, dr. med. 17.30 LJUBEZEN LAHKO TUDI UBIJA; (1993) 19.00 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; ODDAJA STUDIA SIGNAL UUBL-JANA-ŠIŠKA 19.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE nadaljevanka, 11/19 20.15 HOROSKOP 20.20 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 23. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 09.00 Telerime 09.05 Ameriška pravljica, otroški musical 09.50 Briši piši 10.00 Uršine ljubezni, mladinski film 10.25 Novi raziskovalec, 7/13 11.15 Mesec gosenic, ang. dokum. oddaja 12.05 Na vrtu 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.35 Ljudje in zemlja 14.05 Ciril Zlobec - pesnik ljubezni in Krasa 14.55 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Očividec, 13/15 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 8/34 21.05 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.45 Oglasi 22.50 Pogovor - odstiranja 00.50 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 3/14 09.20 Pasje življenje, 5/22 09.50 Ženska gre svojo pot, 12/14 12.55 Preblisk, španski film 14.35 Alpe Jadran 15.05 šport v nedeljo 16.20 Strici so mi povedali, 3/7 17.30 Trdno v sedlu, 20/65 18.00 Rodbina Mogadorskih, 9/1 £ 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 POMP 22.00 Trend, oddaja o modi 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Studio city 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Topshop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 Športna scena 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T. 19.30 24 ur 20.00 Kajnova vzgoja, amer. film 22.00 Možje v modrem, nan. 23.00 Groza v senci, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev kanali ii 27 46 52 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05 21.50 21.55 22.25 22.30 22.35 22.40 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 663. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; JOŽE STANIČ, predsednik Uprave Gorenja d.d. TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 12/19 REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 24. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 08.35 Telerime 08.40 Skrivnosti kapitanovega dnevnika 09.20 Briši in piši 09.30 Tajno društvo PGC, mladinski tv film 10.35 Po domače 12.05 Savannah, 8/34 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.30 Odstiranja, dokum. oddaja 14.20 Odstiranja 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.50 Ob jezeru, franc. nad. 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 8/26 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.45 Kdo je glavni, 13/22 23.15 Družabni večer, ang. dokum. oddaja 23.50 Svet poroča SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 4/14 09.20 Trdno v sedlu, 20/65 09.45 Rodbina Mogadorskih, 9/12 13.45 Neznosna utrujenost, franc. film 15.05 Studio city 16.35 V New Orleansu, 7/22 17.25 Trdno v sedlu, 21/65 17.55 Grad Hohenstein, 5/6 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Alfi Nipič, 1.del 20.55 Vprašanja zakonitosti, 7/7 21.30 Sestre, 13/22 22.15 Angleška drama 23.30 Robert Cray, koncert «Hiilifc, ® ^^^ ...i 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Topshop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Otroš ki zdravnik, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Policisti, nan. 14.00 POP party 15.00 MuppetTV 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Acapulco H.E.A.T. 19.30 24 ur 20.00 Dečki iz sirotišnice, kan. film 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Čudež na avtocesti, am. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.30 10.35 11.20 12.00 18.55 19.00 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 21.10 21.15 21.20 21.25 21.45 NAJ SPOT DNEVA DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, JOŽE STANIČ, predsednik Uprave Gorenja d.d. EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ameriška nadaljevanka TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; ODDAJA TELEVIZIJE IMPULZ KAMNIK TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 664. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; DRAGO KOSTAJNŠEK, trener NK Rudar NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 664. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 25. februarja SLOVENIJA 1 08.30 Risanka 09.00 Telerime 09.05 Mestna pravljica 09.50 Briši-piši 10.00 Ugrabite me, prosim, madžraski film 11.00 Newyorška vročica, 17/22 11.30 Kdo je glavni, 13/22 12.00 Gimnazija strtih src, 8/26 13.00 Poročila 13.10 Mali umori, amer. film 15.00 Svet poroča 15.30 Mednarodna obzorja 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, 8/10 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Nash bridges, 8/14 21.00 Osmi dan 21.30 Gibljive slike 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Grace na udaru, 24/25 23.20 Labodje jezero v izvedbi adventure in motion piscture SLOVENIJA 2 09.00 Moesha, 5/14 09.25 Trdno v sedlu, 21/65 09.50 Grad Hohenstein, 5/6 10.40 Stoletje ljudstva, 6/10 13.05 Sobotna noč 15.10 Trend, oddaja o modi 16.35 Sestre, 13/22 17.30 Trdno v sedlu, 22/65 18.05 Iz dobrega gnezda, 4/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.05 Kranj: košarka KF za EP Slovenija-Belgija 21.45 Slalom zvezd, posnetek (Pohorje) 21.50 Sestre, 14/22 22.40 Lov za zakladom, franc. kviz 23.40 Šport, posnetek 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Topshop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Acapulco, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Bolniš niča upanja, nan. 15.00 MuppetTV, nan. 15.30 Esmeralda, nan. 16.30 Senca, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Acapulco H.E.A.T, nan. 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Vzporedna življenja, amer. film 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Na zdravje, nan. 23.00 Upor na ladji, amer. film 00.45 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 664. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ŠPORTNI GOST; DRAGO KOSTAJNŠEK, trener NK Rudar 11.50 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI: ODNOS ČLOVEKA DO ŽIVALI 20.35 VIDEO TOR glasbena oddaja 21.20 REGIONALNE NOVICE 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SiT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in.glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik),' Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 19. februarja 1998 MODRO © m KRONIKA MS i JIS 13 Pogovor s komandirjem Policijske postaje Velenje Robertom Videčem Tri četrtine kaznivih dejanj raziskanih! Vsako leto na vseh policijskih postajah v Sloveniji, tudi v Velenju, izdelajo temeljito analizo vsega, kar so počeli v enoletnem obdobju in preverijo, koliko so se ciljem, ki so si jih postavili na začetku, približali. V Velenju, pravi komandir postaje Robert Videč, so jih dosegli. Najbolj očitno na področju kriminalitete, saj je število kaznivih dejanj upadlo za dobrih 24 odstotkov (688), uspešno so jih raziskali 74 odstotkov, kar je še za 4 odstotke več kot ROBERT VIDEČ: "Bolj odmevni kot kazniva dejanja, so bili ukrepi. Razkrili smo dve seriji vlomnih tatvin, prvo na začetku in drugo na koncu leta, v obeh primerih je šlo za precejšnjo premoženjsko škodo." Kaj pa ropi? Občutekje, da je teh vse več. ROBERT VIDEČ: "Številke kažejo drugače. Lani je bilo osem ropov, leto pred tem štirinajst. Tudi število kaznivih dejanj, ki so Motoristi parajo ^ pogosto se liudj« Pf P° posežejo p« bilo 56 takih primerov. leto pred tem. Pripetilo pa se je za 3 odstotke prometnih nesreč več (915), v njih je 6 oseb izgubilo življenje, 133 se jih je končalo s telesno poškodbo, 776 z gmotno škodo. Katera kazniva dejanja so bila lani na območju najbolj odmevna? POLICIJSKA POSTAJA VELENJE - i sit Ranjen motorist V ponedeljek, 16. februarja, ob 16.05, se je v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil motorist, 15-letni Mirel L. iz Velenja. 52-letni Bojan F. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po cesti Simona Blatnika proti križišču s Koroško cesto. Ko je zapeljal v križišče in vozil naravnost proti Tomšičevi, je z njegove leve strani po Koroški pripeljal voznik motornega kolesa in med vozili je prišlo do trčenja. V Erino Hrano po denar V ponedeljek, 16. februarja, popoldne, je prišel v pisarno Ere Hrane na Prešernovi v Velenju neznanec. Iz blagajne, to je odklenil s ključi, ki jih je našel v pisarni, je odnesel kaseto, v kateri je bilo več kot 460.000 tolarjev gotovine. Umrl med prevozom v bolnišnico V soboto, 14. februarja, se je ob 14.35 na magistralni cesti zunaj naselja Petrovče zgodila huda prometna nesreča, za posledicami katere je med prevozom v bolnišnico umrl 39-letni voznik osebnega avtomobila Andrej B. iz Žalca, 31-letni Slobodan Č. iz Kasaz pa se je v nesreči lažje poškodoval. Voznik Andrej B. je iz neznanega razloga zapeljal levo izven vozišča in trčil v betonski rob mostu, nato pa še v travnati nasip. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozišče, kjer se je prevrnilo na bok in drselo po nasprotnem voznem pasu. Iz smeri Žalca je prav v tistem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Slobodan C. iz Kasaz in silovito trčil v nasproti drseči avtomobil. Neznanec bo gradil V Brodeh pri Vranskem je neznanec prejšnji teden vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo last Janeza K. in ukradel okoli 15 metrov električnega kabla, dve ključavnici in nekaj zidarskega orodja. V dneh od petka, 13. do nedelje, 15. februarja, je neznanec na nepojasnjen način prišel v nedograjeno stanovanjsko hišo v Stopniku pri Vranskem, last Ivana S. iz Pariželj. Odmontiral in odpeljal je 8 radiatoijev znamke Aklimat, vrednih okoli 300.000 tolarjev. V četrtek, 12. februarja, popoldne, je tat obiskal Zdravstveni dom na Polzeli. Iz odklenjene garderobe je ukradel žensko torbico z manjšo vsoto denarja, last Maje A. Približno v istem času je predrzen tat obiskal prostore Centra za socialno delo v Žalcu. Mojci C. je iz torbice ukradel denarnico z manjšo vsoto denarja in osebnimi dokumenti. primerov iz različnih vzrokov ne prijavijo." jih bili osumljeni otroci in mladoletniki, je upadlo, če jih je bilo še predlani 149, so bili lani 104." Najbrž je pri slednjih pogosto kaznivo dejanje izsiljevanj? ROBERT VIDEČ: "Lani smo po nekaj letih zaznali padec tovrstnih kaznivih dejanj, čeprav se zavedamo, da je tega najbrž več, vendar oškodovanci vseh Robert Videč, komandir PP Velenje: "Gospodarskega kriminala je pa precej, samo pri nas se s temi primeri ukvarjata dva kriminalista." ROBERT VIDEČ: "Tega je pa veliko. Pri nas se dva kriminalista ukvarjata samo s tem, pri čemer sodelujemo z Uradom kriminalistične službe UNZ Celje. Ta kazniva dejanja zahtevajo namreč več časa in specifičen pristop." Pravite, da je bilo prometnih nesreč nekaj več kot leto pred tem, kaj pa vzroki zanje, so še vedno enaki kot vsa leta: hitrost, izsiljevanje prednosti in stran vožnje? ROBERT VIDEČ: "Natanko tako in v enakem zaporedju. Ob tem, daje bil pri hujših prometnih nesrečah alkohol kot sekundarni vzrok ugotovljen v 31 odstotkih, v vseh prometnih nesrečah, ki so se zgodile, pa v 17 odstotkih. Poprečna stopnja al-koholiziranosti povzročiteljev je bila nekaj nad 1,5 grama na ki- IZDELUJEMO IN MONTIRAMO VSE VRSTE ŽALUZIJ, MARKIZE (TENDE) TER VERTIKALNE ZAVESE IN ROLOJE! SERVISIRAMO IN OBNAVLJAMO ŽE MONTIRANE ŽALUZIJE IZ NEKDANJEGA PROGRAMA LIV POSTOJNA Z ORIGINALNIMI DELI! SENČILA Premrl Stojan s.p. Predjama 31a, 6230 Postojna Tel.: 067/568-105 Fax.: 067/568-064 Mobitel: 0609/625-445 Podjetje za urejanje prostora, d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje OBVESTILO o spremembi telefonskih številk Cenjene potrošnike naših storitev obveščamo, da smo posodobili telefonske naprave in vam bomo v bodoče lažje dosegljivi. S posodobitvijo naprav so se spremenile tudi telefonske številke. 1. Tajništvo 898-170 2. Direktor 898-1711 3. Tehnični vodja 898-1712 4. Vodja PE - RO (Ravnanje z odpadki) 898-1722 5. PE-RO- obraiun in reklamadje 854-570 6. Vodja PE - Vzdrževanje površin 898-1718 7. Vodja PE - VRT (Vrtnarstvo) 898-1732 8. PE-VRT- Rastlinjaki 853-301 9. Vodja PE - Gradnje 898-1716 Telefonske številke Pogrebne službe, cvetličarn, Vrtnarske proizvodnje ter številka telefraa so ostale nespremenjene. Za motnje in morebitne težave z našo dosegljivostjo se vam opravičujemo. Uprava PUP Velenje, d.d. postaje Velenje zgodi največ prometnih nesreč? ROBERT VIDEČ: "Na Šaleški, Partizanski, Kidričevi in Šaleški magi- lani nismo obravnavali hujših kršitev. Zgodilo pa se je več ponavljajočih kršitev v gostinskih lokalih, Uporaba .....- ,„..* ^ „„,„„ opnmteoe, ostale vajo, so 3 ocei"» neupravičene. __^_=========:====:::::= I logram alkohola v izdihanem Gospodarski kriminal? zraku" Kje se na območju Policijske gliv 55pi strali se zgodi največ nesreč z gmotno škodo, najbolj hude prometne nesreče pa se dogajajo na regionalnih cestah. Lani seje zgodilo nekaj smrtnih prometnih nesreč, za katere se ne bi moglo reči, da so bile "klasične", v enem primeru je šlo za dogodek na železnici, v drugem za bolezen, v enem primeru pa se je pojavil sum na samomor." V primeru povzročitve prometne nesreče je najbolje počakati na kraju. Dogajajo pa se tudi pobegi. ROBERT VIDEČ: "136 prometnih nesreč seje lani končalo s pobegom, leto prej 86, uspešno smo jih raziskali 90 odstotkov." Med letom se na območju Velenja zvrsti veliko prireditev, javnih in športnih, kijih vi najbrž s stališča možnih kršitev javnega reda in miru opredelite kot "rizične". ROBERT VIDEČ: "Vseeno kjer lastniki nikakor nočejo upoštevati zakonskih omejitev. Vseh kršitev je bilo lani za 3 odstotke več kot leto pred tem, skupaj 1106, 35 oseb smo zaradi njih pridržali. Za polovico več pa je bilo ukrepov po zakonu o proizvodnji in prometu z mamili ter po zakonu o orožju." Kako pa občani gledajo na delo policije? Je ta odnos tak, kot si ga želite? ROBERT VIDEČ: "Dejstvo je, da se policisti največkrat srečujemo z ljudmi takrat, ko so oškodovani, ko jim je kršena kakšna pravica, in ko so osumljeni določenih dejanj, ko so v neprijetnih situacijah. To so okoliščine, ki preprečujejo pristne stike in ki so lahko tudi povod, da pride do kakšnega neljubega konflikta. Sicer pa je z večino ljudi komunikacija prijetna." ■ Milena krstit - Planine Danes začenjamo na tej strani novo rubriko z gornjim nadnaslovom. Njen osnovni namen je skrb za večjo varnost v prometu in če bomo k temu prispevali vsaj malo, bomo zadovoljni. Morda ste tudi sami včasih v zadregi, zato bomo z veseljem sprejeli vsako vašo pobudo in odgovorili na vprašanje. To bo seveda z zadovoljstvom naredil Julijan Slemenšek, ki bo odslej pripravljal koristne in strokovne nasvete. Vse se blešči Pogosto ugotavljamo, da je vožnja ponoči postala strašno naporna, saj se nam vse blešči. Vzrokov je lahko več, najpogosteje pa bleščanju botruje naša malomarnost. Morda nismo zjutraj odstranili vsega ledu s stekel in gledamo le skozi luknjico, ki smo jo na hitro spraskali z vetro-branskega stekla. Če smo bili malo bolj temeljiti, a še vedno ne dovolj, bomo ob srečevanju z nasproti vozečimi vozili videli poudarjene svetle črte, ki so odsev ostankov ledu ali pa vsaj vode na steklu. Ko smo že pri jutranjem čiščenju zamrznjenih stekel, je prav, da se spomnimo tudi zunanjih vzvratnih ogledal, saj bo treba med vožnjo pogledati tudi nazaj. Ne polivajte vroče vode po steklih. Če vam steklo že ne bo počilo, bo pa vsaj voda pritekla do ključavnice in tam zamrznila, kar sicer ni nevarno, je pa neprijetno. Pri vožnji v megli in ob rahlem rosenju ne varčujmo z brisalci in tekočino za pranje stekel. Drobne kapljice se kaj hitro spremenijo v slepeče zvezdice. Navadimo se tudi voziti s kra tkimi - zasenčenimi lučmi. Ko nismo več popolnoma prepričani, da lahko še vozimo varno z zasenčenimi lučmi, ne prižigajmo dolgih luči, ampak zmanjšajmo hitrost. Ali ste opazili, kako se bleščijo obcestne table ob avtocesti, če vanje posvetimo z dolgimi lučmi? Skoraj tako nas bo zaslepilo, kot bi nekdo pripeljal z neza-senčenimi lučmi nasproti. V megli dolgih luči ne moremo uporabljati, saj bomo z njimi le zgradili osvetljen zid megle pred vozilom, kaj drugega pa ne bomo uspeli videti. Enako velja tudi ob sneženju in rosenju. Prihodnjič: Kako hitro vozimo POSEBNI POPUSTI ZA NAKUP KURILNEGA OLJA Praktično darilo ob nakupu nad 2000 litrov! Informacije in naročila: SKLADIŠČE: Celje 063/33-931 BENCINSKA SERVISA: Slovenske Konjice 063/497-5080, Mozirje 063/497-3060 14 NAS ČAS OBVEŠČEVALEC 19. februarja 1998 GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI KINO | Jenkova 4, VELENJE Vljudno vas vabimo na KLAVIRSKI iCONCERT, ki ga bosta v četrtek, 19. februarja, ob 19.30 uri, v veliki dvorani velenjske glasbene šole izvajala Ari BERTONC1U in Maja KLINAR - BERTONCELJ s skladbami: Debussyja, Ravela, Schulhoffa, Brahmsa in Chopina. Ob tej priložnosti bomo ob prisotnosti gospoda FAZIOLIJA na našem odru promovirali koncertni klavir FAZIOLI. ti H MESTNA OBČINA VELENJE V Mestni občini Velenje so bili sprejeti odloki o določitvi pogojev opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb: - urejanja in vzdrževanja javnih prometnih površin, - urejanja in vzdrževanja javnih zelenih površin, - javne snage in čiščenja javnih površin, - izobešanje zastav. Javni razpis za izbiro koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih zelenih površin v Mestni občini Velenje je objavljen v Uradnem listu RS, dne 20. februarja 1998. Ostali razpisi bodo sledili. MESTNA OBČINA VELEN|E Vlada RS je izdala Sklep o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o turistični taksi (Ur. list RS, št. 81/97). Vrednost točke znaša 14 SIT. Turistično takso plača gost skupaj s plačilom storitev za prenočevanje, pri čemer se krajevna (11 točk) in prenočitvena taksa (2 točki) obračunata v enotnem skupnem znesku za vsak dan bivanja. Turistična taksa znaša dnevno 182 SIT. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 19. februarja - dnevni dežurni dr. Rus, dr. Friškovec in dr. Renko, nočna dr. Stravnik in dr. Gusič • Petek 20. februarja - dnevni dr. Vrabič in dr. Slavič, nočna dr. Kočevar, dr. Lovrec-Veternik Sobota 22. in nedelja 23. februarja, dnevna dr. Lazar in dr. Zuber, nočna dr. Lazar in dr. Žuber. Ponedeljek 23. februarja 1998 dnevni dr. Grošelj, dr. Rus, nočni dr. Friškovec in dr. Slavič Torek 24. februarja 1998 dnevni dr. Rus in dr. Slavič ter dr. Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Urbane Sreda, 25. februarja 1998 dnevni dr. Slavič, dr. Friškovec in dr. Lazar, nočna dr. Stupar in dr. Vidovič. Zobozdravstvo: Nedelja 22. februarja 1998 - dr. Uršič Aleksander, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 20. februarja do 27. februarja Tomo VVankmulIer, mobitei 0609-633-676. DOM KULTURE VELENJE ŠAKAL (akcijski triler) Petek, 20. 2., ob 22.30 uri Režija: Michael Caton - Jones Vloga: Bruce Willis, Richard Gere... Dolžina: 124 minut Mednarodna mafijska organizacija najame plačanca, da bi izvedel atentat na osebo v vrhu ameriške vlade. Je najboljši in najbolj brezobziren v svojem poklicu. Nikoli na mestu, vedno z novo identiteto. Vsi ga poznajo pod imenom Šakal. V FBI vedo, da Šakal nekaj naklepa, ne vedo pa kaj. Zato najamejo nekoga, ki tako razmišlja kot Šakal, nekdanjega operativca IRE, ki deli s Šakalom isto preteklost. Lov na Šakala se začne! POČITNIŠKE PREDSTAVE -NAJVEČJE USPEŠNICE LANSKEGA LETA komedija BEAN - nedelja, 22.2., ob 19. uri komedija TI, TI, LAŽNIVEC -ponedeljek, 23.2., ob 10. uri melodrama OUTSIDER -ponedeljek, 23.2., ob 20. uri komedija MOŽJE V ČRNEM -torek, 24.2., ob 10. uri Cena vstopnice: 400 SITI TITANIK (romantični spektakel) Ponedeljek, 23. 2., ob 16.30 uri Vloga: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet... Dolžina: 190 minut Film, ki je prevzel svet, na vašo željo ponovno v Velenju! Kandidat za letošnjega 0SCARJA! Proglasitev bo 23. marca v Los Angelesu. Na velenjskih platnih si ga boste lahko ogledali še enkrat, en teden po podelitvi. Ta vikend ni filmskih predstav! KINO ŠMARTNO OB PAKI TITANIK (romantični spektakel) Ponedeljek, 23. 2., ob 20. uri Naslednji filmi: Anastazija, 7 let v Tibetu, Nabrita družabnica, Osmi potnik, Hudičev advokat, Šakal, Titanik. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! MAKSIMALNE POLUHNE KONCENTRACIJE S02 od 9-februarja do 15.februarja 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. | H 9.2. □ 10.2. ■ 11.2. H 12.2. D13.2. ■ 14.2. H 15.2. | KMETIJSKA SVETOVALNA UME7An SLUŽBA HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA ŽALEC PETROVČE organizirata 10. JOŽEFOV SEJEM v četrtek, 19. marca v Petrovčah - od 5.00 do 7.00 - ob 8.00 uri - ob 9.0Q uri -ob 11.00 uri -ob 11.30 uri - ob 11.45 uri HR i -ob 19.00 uri ure - dovoz blaga in priprava stojnic - sv. maša v petrovški baziliki (maševal bo n, škof dr. Vekoslav GRMIČ) - pozdrav in odprtje sejma in razstave reje drobnice, prikaz predelave mesa in mleka, starih običajev krtačenja, predenja in pletenja - degustacije mlečnih in mesnih izdelkov, salam, vin - velika POVORKA jahalnih konj, kmečkih vpreg s prikazi raznih kmečkih del in običajev - pozdrav in nagovor pokrovitelja - podelitev priznanj za najboljše kmečke SALAME, najboljši kmečki KRUH in najboljše VINO savinjskih vinogradnikov - zabaval vas bo veseli Jože - zaprtje sejma na telefon: 063/708-173 telefax: 063/708-248 Prijave sprejemamo Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! ČETRTEK, 19. februarja: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamter; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. februarja: 60o Dobro jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. februarja: 6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 KVazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 22. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 li. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK,23. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. februarja: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;8.00 Težava je vaša, rešitev je našajiščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokrovM\\-ca Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ROVER 200 8% POPUST ZA VOZILA NA ZALOGI ugodni krediti,leasing, staro za novo Uradni prodajalec: AVTOHIŠA BALMICO Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tcl:(0602)45-192 http:/www.balmico.si Pravi naslov za uspešno reki 19. februarja 1998 OBVEŠČEVALEC kViiŠ ČAS 15 GIBANJE PREBIVALSTVA mali OGLASI APARATI IN STROJI RABLJEN ŠTEDILNIK 2+2 in pomivalno korito z elementon 80 cm, prodam. Telefon 882-150. DVA PLETILNA STROJA BROTHER, ugodno prodam. Telefon 858-027, od 7. do 22. ure. KOMBINIRAN STROJ ZA OBDELAVO LESA, skobeljni stroj, krožna žaga, vrtalni stroj in samostoječi rezkalni stroj za les prodam. Telefon 893-851. DVOREDNI PLETILNI STROJ, BROTHER K 830 z vsemi dodatki in navodili, prodam. Telefon 856-551 ŠKROPILNICO, 100 litrsko, komplet s črpalko za motokultivator Gorenje Univerzal, prodam. Telefon 064-77-990. KLIMATSKI PUHALNIK Klima Celje 0,55 KW, prodam. Telefon 882-940. KUPIM RULETE, ZALU7IJE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, Lončar. DELNICE GORENJA ODKUPUJEMO po najvišjih dnevnih cenah. Odkupujemo tudi delnice investicijskih skladov. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. ODKUPUJEM DELNICE GORENJA (G, D, B, C). Telefon 063-862-392. DELNICE GORENJE, Gorenje notranja oprama, Telekom in druge odkupim. Telefon 063-483-970, 730-033 ali 041-675-570. KARTO ZA PREMOG KUPIMO. Telefon 885-146. LOKALI V VELENJU ODDAMO 28 m2 velik prostor v II. nadstropju. Telefon 856 428. DVA OPREMLJENA POSLOVNA PROSTORA, velikosti 20 in 30 m2, v pritličju na Trgu mladosti 2, prodamo. Telefon 856-321. OSTALO POSESTI HIŠO V VELENJU, primerno za poslovne prostore, prodam. Telefon 853-189. TRAVNIK V METLEČAH in cisterno za gnojnico prodam. Telefon 881-147. V HRASTOVCU PRI VELENJU prodam zazidljivo parcelo 826 nf.Telefon 855-652, popoldne. PARCELO ZA VIKEND v okolici Velenja, prodam. Tel.: 857-178, popoldan. RAZNO PRODAM KARTO ZA PREMOG, PRODAM za 40.000 SIT. Telefon 858-412. BREZOVE VEJE za izdelovanje metel, podarim. Telefon 862-280. SLADKO SENO PRODAM. Telefon 881-763. ČRNO, KRATKO MATURANTSKO OBLEKO, prodam. Telefon 885-168. BIRMANSKO moško obleko, prodam. Telefon 857-009. KVALITETNO DOMAČE VINO, Šipon-Rizling in Muškat Silvanec, prodam. Telefon 062-733-934. RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, 280 X 240 cm, prodam. Telefon 857-838. KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 852-899. TROSED, DVOSED IN FOTELJ, prodam. Cena ob ogledu. Telefon 854-295. TROSED IN DVA FOTELJA, stare eno leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-058. PRTLJAŽNIK ZA SMUČI ZA AKCENTA in štiri nove gume Dunlop 175 x 13, prodam. Telefon 863-834. MIZO IN 6 STOLOV, prodam. Telefon 855-312. KARTO ZA PREMOG, PRODAM. Telefon 882-631. DVA KAVČA IN DVA FOTELJA ter lesonitko rabljeno 60 x 40, prodam. Telefon 856-212. KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno in videorekorder, oboje malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 881-846. KAVČ IN DVA FOTELJA PRODAM Telefon 856-067. STANOVANJA STANOVANJE na Jenkovi 15, v Velenju, prodam. Telefon 881-080. ATRIJSKO DVOSOBNO STANOVANJE v Šaleku, prodam. Telefon 857-825. TRISOBNO STANOVANJE na Prešernovi 9 a, prodamo. Telefon 853-148, od 8. do 13. ure. GARSONJERO KUPIM. Telefon 853-284 V VELENJU ODDAM V NAJEM trisobno opremljeno stanovanje s telefonom in KTV. Telefon 861-671 VOZILA WARTBURG, letnik 91, zelo ugodno prodam. Telefon 882-021. FORD ESKORD, 1,3 CL, letnik 1987, registriran do 98/10, prodam. Telefon 852-600. TOJOTA COROLA, S1114 KF, dobro ohranjena, letnik 1994, prodam. Telefon 885-164. VVARTBURG LIMUZINA, bencinar, 1. lastnik, letnik 89, prodam. Telefon 863-234. R-5, letnik 90,60.000 km, prodam. Telefon 853-289. PRODAM BMW 318 i, (ugodno), letnik 12/87. Telefon 892-121, po 16. uri. ZAPOSLITVE IŠČEM INŠTRUKTORJA FIZIKE - priprava na maturo. Telefon 863-500. ŽIVALI JAGNJE ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 885-846. TELIČKO PASME LIMUZIN, staro 1 teden, prodam. Telefon 892-235. BREJE KOZE, prodam.Telefon 854-004 zvečer. TRI LETA STARO KRAVO ZA ZAKOL, Simentalko, ter kozo s kozličem, prodam. Telefon 881-757. MESO TELICE MENJAM za karto za premog. Prodam hlevski gnoj. Telefon 854-872. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata in prijatelja RUDOLFA PLEŠNIKA iz Lipja, 1907 - 1998 Kako sta prazna dom, dvorišče, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše ter vsem, ki ste z nami delili globoko bolečino. Hvala tudi gospodu dr. Grošlju, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom, gospodu Kolaiju za besede ob slovesu in gospodu Usarju za pogrebne storitve. VSINJEGOVI naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok, za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta FRANCA TETIČKOVIČA iz Pesja Solnova 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Bolnišnici Topolšica in dr. Petru Lazaiju za lajšanje bolečin, sosedi Klari Ocepek za pomoč, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, godbi in pevcem. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hčerka Alenka ter Darinka z družinami. Upravna enota Velenje Poroka: Jožef Mazej, Bele Vode št. 28, Irena Skornšek, Skorno pri Šoštanju, št. 38/B. Peter Senker, rojen 1931, Bodrež 37; Jožel Plavčak, rojen 1923, Tlake 40; Alojzij Šinkovec, rojen 1946, Stantova 2 a; Franc Tetičkovič, rojen 1934, Velenje, Šolnova 10; Mihael Vuk, rojen 1921, Štore, Kozjanskega odreda 8; Štefanija Korošec, rojena 1914, Velenje, konovska 28; Alojz Glavnik, rojen 1923, Šoštanj, Kajuhova 5; Elizabeta Poljanšek, rojena 1931, Gorenje 21; Anton Spen, rojen 1931, Ravne 11; Ivan Stropnik, rojen 1932, Ravne 97 C; Avguštin Travner, rojen 1914, Mali Vrh 96. Ko nastopi smrt, zgine življenje in se nikoli več ne povrne f A. Trstenak Ob bolečini slovesa od vaših dragih vas skušamo razbremeniti in vam pomagati, zato se obrnite na nas. Spoštovanje, dostojnost, solidne cene in kvaliteta naših storitev so jamstvo za to, da se ob lem žalostnem, a za vsakogar neizbežnem trenutku, spomnite na nas. Namesto vas uredimo VSE, vi pa se lahko v miru posvetile žalovanju. Vedno smo vam na razpolago! j MORANA, Pogrebna služI 720-003,720-662,720-1 Pomlad na vrt bo Tvoj prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Tebe ni. ZAHVALA Z veliko bolečino v srcu smo se v torek dne 10.2.1998 v Vinski Gori nadvse dostojanstveno poslovili od naše drage mame, orne in prababice LJUDMILE ŽERDONER iz Lipja. Iskrena hvala vsem za izkazano spoštovanje do Lahove mame. Še posebej se želimo zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pri pogrebnih slovesnostih, govorniku g. Vladu Videmšku, župniku g. Kraševcu, g. Vladu Usarju, šentjanžkemu oktetu, cerkvenemu zboru in vsem, ki so nam ob teh težkih dneh stali ob strani. ŽALUJOČI VSI NJEM Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, svaka in strica ANDREJA TAUSICA st. glasbenega pedagoga v pokoju 6. 5.1913 - 8. 2.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sostanovalcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedu Dragu Potočniku in njegovi ženi Veri za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se govornikoma za besede slovesa, pevcem, godbi in častni straži Premogovnika Velenje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena Slavka, sin Andrej in hčerka Alenka z družinama. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica ALOJZA GLAVNIKA 24. 4.1923 - 10. 2.1998 Bog bdi nad nami s svojo božjo silo, z njim romamo v skrivnostni kraj, od koder nas, karkoli naj bi se zgodilo, ne bo nikoli več nazaj. (Bonhoeferj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.Posebo se zahvaljujemo gospodu dr. Pirtovšku, duhovnikoma gospodoma Vehovatju in Kužniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine ter družinama Tumšek in Tratnik za pomoč ob najtežjih trenutkih. Prav lepa hvala pogrebni službi Tišina, kolektivu TES, gospodu govorniku za govor ter gospe Kuhaijevi za organizacijo ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI VSINJEGOVI 16 NAS CAS ZELENA PRILOGA 19. februarja 1998 UVOD V PRILOGI Prihajajoča pomlad nas že vabi v naravo. Na vrtu bomo posejali prve gredice, ki nam bodo vse leto dajale svežo in zdravo zelenjavo. Obrezali bomo sadno drevje, polomljene veje okrasnega grmovja, suha stebla in liste trajnic. Pregrabimo grede in trato ter odstranimo zimsko zaščito. V današnji zeleni prilogi smo pripravili nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč (koledar biološkega vrtnarjenja, tabelo dober in slab sosed, kaj bomo delali v marcu, ...). Zbrali smo seveda tudi ponudbo proizvajalcev in trgovin, kjer boste našli vse, kar potrebujete. DO±j J Ji uU^Dj ŠLA.li JOSjAD I dober sosed ! j nevtralen G slab sosed nizki fižol motovileč korenček kapucinka sodno drevje paradižnik redkvica kumare kamilice AJiJ^Bi SO dCJb/j gorenj etrgovina, do 3320 Velenje, Partizanska 12, Telefon: (063) 864 425, 853 i glovnato solata rdeča pesa sončnica beluš špinača visoki fižol bučke_ čebula zelena Metalurško kemična industrija Celje, d.d. - surfinije - milijon zvončkov - verbene Substrat odlikujejo: - visoka strukturna stabilnost, - velika sposobnost vezave vode, - enakomerna porazdelitev vlažnosti, - dobra puferska sposobnost, (upiranje hitrim spremembam kislosti), - enakomerno porazdeljena rastlinska hranila s hitrim in dolgotrajnim delovanjem, - nizka vsebnost soli, - optimalna pH vrednost. Sestava: mešanica kvalitetnih šot, gline, hygromulla, specialnega gnojila, železovega kelata. pH = 5.4 - 5.8 Za kvalitetnejše življenje vaših rastlin PROIZVAJALEC: MELAMIN, KOČEVJE,TEL.061 853 133 POOBLAŠČENI PRODAJALEC: JOB MPS, d.o.o., TEL. 0608 22 707 AGROGEL LAHKO KUPITE TUDI V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH. Medtem ko dopustujete, naj za vaše rože In vaš vrt skrbi Agrogel. Agrogelje bel granulat, ki ga pri presajanju rastlin zmešate z zemljo. Zrnca vsrkajo vodo, se napihnejo in tako postanejo rezervoar za sušne dni v času vaše odsotnosti. TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568 PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU. 19. februarja 1998 ZELENA PRILOGA NAS vas 17 IMUNIM NAM NUBIJO immmmmmiNm Zadnja leta smo Slovenci postali veliki potrošniki vseh vrst cvetja. Hitro se vzpenjamo navzgor po lestvici najboljših evropskih kupcev. Zlasti to velja za rezano cvetje, lončnice in enoletnice ter balkonsko cvetje. Tudi drevnine (drevesa, grmovnice in olesenele plezalke) Slovenci že od nekdaj radi sadimo po vrtovih in parkih. Zadnje čase pa začenjamo čedalje bolj spoznavati in ceniti tudi posebno hvaležno in vsestransko uporabno kategorijo okrasnih rastlin, v vrtnarskem strokovnem jeziku imenovano vrtnie trajnice. Botaniki jih imenujejo tudi zeljnate trajnice, s čimer posebej poudarjajo, da je govora o trajnih rastlinah, ki nimajo olesenelih delov. Prav gotovo trajnice med okrasnimi rastlinami zaslužijo prav posebno mesto iz več razlogov. Najprej zato, ker je med njihovim velikim številom vrst in sort možno najti primerno prav za vsak kotiček zemlje na prostem. Ko nekdo trdi, da mu nekje "nič ne raste", to samo pomeni, da ne pozna dovolj velikega števila trajnic, da bi med njimi našel tudi takšne, ki bi uspevale v ekstremnih rastnih pogojih. Velja si torej zapomniti, da je tudi ponudba v naših domačih vrtnarijah in v navadni vrtni prsti vzgojenih trajnic že tako bogata, da lahko med njimi najdemo take, ki bodo uspevale v polni senci, druge na žgočem soncu, tretje v zamočvirjeni zemlji, nekatere v močno sušni zemlji. Med trajnicami so takšne, ki zrastejo le nekaj centimetrov visoko, kot tudi takšne, ki dosežejo višino meter ali dva. S pravilno izbiro lahko dosežemo cvetenje skozi večji del leta, od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. Seveda je za takšen učinek treba zasaditi kar precej različnih vrst in sort, ker posamezne pač cvetijo v večini primerov le kak mesec ali dva. So pa med trajnicami tudi takšne, ki cvetijo večkrat na leto, oziroma cvetijo po več mesecev skupaj. Mnoge trajnice pa gojimo bolj zaradi zanimivih barvali oblik listja, kot zaradi skromnejšega cvetja. Nekatere trajnice so zimzelene, kar pomeni, da zadržijo nadzemne dele tudi v zimskem mrazu. Večina pa jih je pozimi brez listja, spomladi pa se znova prebudijo in na novo zaživijo še bolj bujno, kot prejšnje leto. Trajnice za-sajamo ob najrazličnejših prilikah. Najpogosteje z njimi oblikujemo tako imenovane mešane grede trajnic vzdolž vrtnih poti ali podpornih zidov, pred živimi mejami ali pred grmovnatimi kulisami, ki bi sicer lahko bile dolgočasne. S trajnicami dopolnjujemo zasaditve grmovnic v cvetličnih posodah in koritih na prostem. Tudi na grobovih so zelo hvaležne. Posebej izbrane trajnice v strnjenih nasadih nadomeščajo travne površine tam, kjer je pregosta senca ali preveč žgoče sonce, kakor tudi tam kjer ne želimo kositi ali je površina premajhna, da bi po njej vozili kosilnico. S trajnicami in nekaterimi pritlikavimi grmovnica-mi zasajamo skalnjake, mnoge med njimi pa so primerne tudi za vzgojo cvetja za domače šopke. Strešni vrtovi so pri nas sicer še redki, škarpniki pa postajajo kar modni, za zasaditve obojih je med trajnicami veliko primernih. Od fantazije posameznega poznavalca in ljubitelja trajnic je odvisno, kako in kje vse jih bo uporabil. Prav gotovo pa bo z njimi imel veliko veselja vsako leto znova, saj jih ni treba kupovati vsako leto, le dodajamo lahko nove in nove sorte. Evropsko tržišče pozna nepregledno število vrst in sort trajnic. Slovenski gojitelji gotovo še ne morejo ponuditi vsega, napredujejo pa zelo hitro. Zlasti pa velja poudariti, da naše domače sadike niso vzgojene v industrijskih šotnih substratih, v katerih rastline hitro zrastejo in zacvetijo, so pa zato slabo prilagojene na zunanje rastne pogoje in na navadno vrtno prst. Na prvi pogled skromnejša rastlina, vzgojena v manjši količini navadne vrtne prsti v kontejnerju, je v resnici mnogo kvalitetnejša, ker zagotavlja dobro oprijemljivost in hitro rast, ko jo posadimo na prosto. Zato ne odlašajmo, kadar imamo čas in zemljo pripravljeno, stopimo v bolje založeno vrtnarijo ali vrtni center, ki nudi tudi bogat izbor trajnic, opremljenih z osnovnimi podatki o njihovih lastnostih. Gotovo bomo našli kaj zanimivega. Sadike, vzgojene v navadni vrtni prsti in v kontejnerjih lahko sadimo skozi večji del leta, le kadar je zemlja zmrznjena, tega ne moremo. Najmanj problemov z vzdrževanjem bomo seveda imeli, če jih sadimo spomladi ali zgodaj jeseni, da se pred poletno sušo ali pred zimskim mrazom v zemlji še dobro ukoreninino. Pa veliko užitka ob vsakoletnem spomladanskem prebujanju trajnic Vam želim ! Jožica Golob-Klančič, dipl.ing.hort. I 1 rr TJ 77® V" 77 j [7] VSE ZA vrtičkarje sadjarje in kmetijstvo t , ^ . _ ' j ' ^ T~.irZ T? -* *C atUdK* t a ii"WA Jnlrraf&a Vabimo Vas v prodajni tenter ERA VI5 a VIS Velen je Kidriieva 53, tel. 862-817 in v trgovino ERA VIS a VIS v Šoštanju, Trg bratov Mravljakov 7, tel. 883-051 * / % KM i "s- pritaknite jo pripravljeni! PUP VELENJE d.d. PE VRTNARSTVO * strokovni nasv zasaditvah o * cvetličarne z b< ponudbo rezanega cvetja, lončnic in sadilnega jfiSis m lepše okolje * vzgoja in prodaja sadik, rezanega cvetja in zelenjave * vzgoja in prodaja sadik trajnic * hortikulturna ureditev parkov, zelenic ter okolic individualnih hiš in blokov 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/898-170, 855-510 GSM:041/640-207 Fax:063/853-645 hhhh ■ 18 KAS as ZELENA PRILOGA 19. februarja 1998 IMlMIl KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. v Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon: 882 567,882 626,883 005 —----S v tem letnem času % ODLIČNA izbira: £ . vrtnih semen, . čebulic in gomoljnic . raznih substratov, - organskih in mineralnih gno\il, ^ - sredstev za varstvo rastlin s strokovnim svetovanjem o njihov. - vrtnega '0 kmetijskega orodja, - cvetličnih loncev in korit, .semenskegakrompirja razi,cmhvrst, - travnih semen. Poleg omenjenega Vam nudimo še: krmila (stalna ponudba), žita, hrano za male živali, drobno železnino, rezervne dele in še in še. Omogočamo Vam plačilo na več čekov in s kreditnimi karticami. § g s CELJE V SEJEMSKO MESTO V RAZCVETU tfl - lastno drevesnico - lastne steklenjake - vrtni center Celje, Žalec - lastne cvetličarne v Celju in Šentjurju - kompletno ponudbo artiklov za vrtičkarje NAČRTUJEMO, UREJAMO IN VZDRŽUJEMO JAVNE NASADE IN HIŠNE VRTOVE VRTNARSTVO CELJE Ljubljanska 93, 3000 Celje Telefon: 063/471-021, 471-036, Telefax: 063/471-510 Vam predstavlja bogat proizvodni program | - okrasne lončnice, enoletnice, balkonsko in rezano cvetje - okrasno drevje in grmovnice i - zelenjavo - sadno drevje I - okrasno drevje, grmovnice in sadno drevje - okrasne lončnice, enoletnice in balkonsko cvetje - rezano cvetje, aranžiranje, vence in šopke - presajanje lončnic, urejanje in aranžiranje poslovnih prostorov, sejmov, razstav in ostalih prireditev - urejanje in vzdrževanje grobov - repro material in pestro izbiro artiklov za cvetličarne - pisano paleto zemlje za presajanje I - zelenjavo Vabljeni v nov vrtni center v Žalcu na Filipovem trgu! 14 HMEZAD Kmetijska zadruga Braslovče, z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASL0VCE Braslovče 23,3314 Braslovče Telefon: 063/709-075, 709-072 GSM: 041/696-789 Naše pravilo: najboljše, najcenejše! Bogata ponudba traktorjev vseh znamk in tipov: Hurtiman, Univerzal, Same, Fiat, Torpedo, 1MT, Tomo Vinkovič, Zetor Na zalogi celotna kmetijska mehanizacija SIP Šempeter po najugodnješih cenah Prodajamo tudi: cisterne, prikolice kiper enoosne -dvoosne, nakladalce gnoja, kosilnice, pajke, obračalnike, zgrabljalnike, prikolice Senator - silažne, puhalnike, sadike krompirja, sejalnice koruze navade in pnevmatske... Nudimo Vam NIZKE cene, BREZPLAČNO dostavo na dom in zelo ugodne KREDITNE pogoje od I do 5 let (obr. mera od T + O % do T + 5 %) - imeti morate le zemljiškoknjižni izpisek - polog 10 %. Vljudno Vas vabimo, da nas obiščete - vidimo se v B ras I ovcah! 3. SEJEM * ^ FLORA '98 K Celje, 26.2.-1.3.1998 SPECIALIZIRANI SEJEM ZA VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO IN KRAJIN ARSTVO FLORA '98 - prvi sejemski znanilec pomladi v knežjem mestu Celju FLORA '98 - vse za cvetličarje, vrtnarje, sadjarje, vrtičkarje in ljubitelje lepote cvetja FLORA '98 - za ribnike, bazene, vrtove, parke, tople grede, ograje, rastlinjake, namakalne naprave FLORA '98 - okrogle mize, strokovna predavanja, posvetovanja, literatura, izobraževanje, prikazi Organizatorji sejma Flora so GMH Miinchen - podjetje za prirejanje obrtniških sejmov, Obrtna zbornica Slovenije in Celjski sejem d.d. - vsi združeni v podjetju CESPO d.o.o. Celje. m 9 rd.o.o. _nJ s m n e h n d.o.o. 3342 GORNJI GRAD, Podsmrečje 20, Slovenija Telefon: 063/843-122 Fax: 063/843-000 Vrtna hišica Izdelki iz vrtnega programa so namenjeni za vaš prosti čas, sprostitev, prijetno bivanje in zdravo življenje. KAKOVOST, UDOBJE, ZDRAVJE Brunarice "SMREKA" so načrtovane za stanovanje in rekreacijo. Izbrani material, tehnika izdelave in ustrezna zaščita lesa jamčijo življenjsko dobo brunarice, ki je namenjena rodovom. Z brunarico zadovoljujemo potrebe po specifičnih objektih za turizem, gostinstvo, drobno gospodarstvo ipd. Brunarica 19. februarja 1998 ZELENA PRILOGA njiš čas 19 \y Odstremo grede. Zemljo zrahljamo in pognojimo. V toplo gredo sejemo: blitvo, zeleno, por, solato, peso, ohrovt, enoletne cvetlice, baziliko in pradižnik v lončke. Na prostem sadimo hren, letni česen, črno redkev, pastinak, bob. Sadimo čebulnice, grmičevje in drevje. Kaliti damo zgodnji krompir. Cepimo drevje in vrtnice. Zalivamo. Nabiramo zdravilne rastline. PROIZVODNJA, EXP0RT-IMP0RT IN TRGOVINA d.o.o. Latkovavas 236, 3312 Prebold, Slovenija, tel.: 063/702 661, fax: 063/702 126 Vam nudi za vaša pomladansko-poletna opravila: - motokultivatorje motokultivatc - kosilnice kosilnice kosilnice 1 r I - vse vrste rezervnih kos vse vri.v - folije za prekrivanje folije m - silaže, plastenike silaže, plasten - fontane fontane fontane foiit in H l 1 ir vg kmetijska preskrba vinska gora Tel.: 851-963 n/o čas §§&§,' zato - vse vrste semen priznanih proizvajalcev, - lončke, korita in vrtičkarsko orodje; - zemljo za presajanje ("Klasmann"), - semenski krompir (še posebej ugodno), - vse vrste gradbenega materiala ("Bramac"...) CVETLIČARSTVO Vodišek Milena s.p. Celjska cesta 26 VotJI-^^ 3212 VOJNIK lllor Tel.: 063/773-032 pri|mwijamo pestro - bogat izbor sadnega drevja - okrasne grmovnice in drevnine - trajnice za vrt in skalnjake - vse vrste semen in gomoljev - gnojila - zemlja - orodje za delo na vrtu - mreže za ograje - cvetlični lonci - korita - lončnice - rezano cvetje - odlična izbira daril Če želimo, da nam bodo rastline uspevale, moramo poskrbeti, da bodo imele dovolj vlage. Obilno zalivanje koristi vsem rastlinam v obdobju kaljenja in potem, ko jih presadimo. Voda ne vpliva le na kakovost, ampak tudi na izdatnost. Ce vam za zalivanje zmanjkuje časa, se izognite gojenju solate, kitajskega zelja, ... - ne pršite rastlin vsak dan po malem, ker bo voda izhlapela iz zemlje - poskrbite, da bo zemlja navlažena v vsej globini korenin - zalivajte v bližini stebla - zalivajte z nastavkom, da usmerite vodo tja, kamor je potrebna - poskrbite, da boste odstranili plevel, ker vsrkava vodo iz zemlje - ne obračajte zemlje, ker s tem izpostavljate globljo, vlažno plast zemlje in prispevate k njeni izsušitvi \ Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 Vrtnarski center Na trgu 13 Mozirje Velika izbira, strokovni nasveti Vabimo vas k spomladanskemu nakupu: - semen vrtnin in cvetlic - semenskega krompirja - travnih mešanic - jarega ječmena - čebulnic in gomoljnic - vzpenjalk in okrasnih grmovnic - sadilnih substratov - mineralnih, organskih in specialnih tekočih gnojil Na zalogi je še bogat izbor raznovrstnih okenskih in balkonskih zabojčkov iz PVC-ja ali gline, mini kalilnikov ter manjših orodij za lažje delo na vrtu. Za hitrejše pridelovanje zelenjave si lahko preskrbite raznovrstne tkanine ali kar rastlinjake različnih velikosti. Veselimo se vašega obiska v našem Vrtnarskem centru, kjer vam bomo strokovno svetovali in pomagali pri izbiri, lahko pa nas prej pokličete po telefonu (063)831045. Kmetijska preskrba Spodnja Rečica Vse za pomlad in kmetovanje Pust je pregnal zimo in sonce bo prebudilo vegetacijo travnikov in njiv. Na ravnikih, kjer spomladi ne boste uporabljali organskih gnojil, kot sta gnojevka in hlevski gnoj, še lahko trosite apno, ki vam ga v Kmetijski preskrbi v Spodnji Rečici ponujamo po 2.000 tolarjev za tono. Glavno opravilo na kmetijskih površinah v prihodnjih mesecih bo gnojenje, za kar vam ponujamo različne vrste mineralnih gnojil: NPK15-15-15 in 8-26-26, MAR KAN in superfosfat. Za obdelavo tal imamo v zalogi vse vrste kmetijskih strojev - traktorje, brane, predsetvenike, sejalnice in druge. Seveda ne manjka ostalih kmetijskih strojev priznanih proizvajalcev SIR Creina, Tehnostroj... Oskrbeli vas bomo tudi z rezervnimi deli za vse kmetijske stroje in z reprodukcijskim materialom, ki je na kmetijah nujno potreben. Oglasite se ali nas pokličite nas na telefonsko številko 831-338. Kmetijsko-preskrbovalni center Ljubi ja Popolna zaščita pred boleznimi in škodljivci V posebnem oddelku trgovine Kmetijsko-preskrbovalnega centra Ljubija vam nudimo fitofarmacevtska sredstva za varstvo vaših posevkov, nasadov in okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. Tu boste našli sredstva, ki vam bodo pomagala uspešno pridelati žita, krompir, koruzo, peso in strniščne posevke, prav tako sredstva proti nadležnim plevelom v navedenih kulturah, sredstva za uspešno pridelovanje v sadovnjakih in vinogradih in sredstva za borbo proti škodljivcem ter boleznim na okrasnih rastlinah. V tem oddelku trgovine vam bomo tudi radi svetovali kdaj, kako in v kakšni količini uporabiti fitofarmacevtska sredstva, da se boste izognili škodi, ki jo povzročajo bolezni in škodljivci in prav tako škodi, ki jo lahko povzročite z nepravilno izbiro ali uporabo omenjenih sredstev. V kolikor bolezni ali škodljivca, ki ste ga zasledili na vaših rastlinah ne poznate, vam priporočamo, da napaden list prinesete v našo prodajalno v času svetovanja - torek, sreda in četrtek od 9. do 11. ure, ali kadarkoli v prodajnem času, da bomo ugotovili za katero bolezen ali škodljivca gre in vam dali ustrezno protisredstvo. Prosimo vas tudi, da fitofarmacevtska sredstva, ki jim je potekel rok uporabe ali so bila nestrokovno vskladiščena ter prazno embalažo prinesete nazaj v našo prodajalno, da bomo te ostanke strokovno uničili brez škodljivih posledic za vaše zdravje in za že tako preveč onesnaženo naravo. Pokličite nas na telefonski številki (063) 831-040 ali 831-871, fax (063) 832-140. Vsa semena in sadike priznanih sort V trgovini Kmetijsko-preskrbovalnega centra v Ljubiji vam poleg gradbenega, toplovodnega, vodovodnega in elektromateriala nudimo tudi vse vrste semen priznanih in preizkušenih sort za spomladansko setev. Tako so na voljo semenski krompir od zgodnjih, srednje poznih do poznih sort, seme ranih žit, travni in travno detelnjih mešanic, pravočasno bomo imeli na voljo različne sorte semena koruze in različna mineralna gnojila za osnovno gnojenje in dognojevanje. Podobno kot za kmetijsko pridelovanje nudimo tudi razne vrste semen za vrtičkarje, različne substrate za setev, potaknjence, za sajenje, različna mineralna in organska gnojila, prav tako posode za sajenje raznovrstnih rastlin. Na voljo so tudi različne naprave za zalivanje, škropljenje, pršenje in oskrbo rastlin, prav tako orodje za osnovno obdelavo zemlje v vrtovih, obrezovanje okrasnih in zlasti pridobitnih rastlin, ki jih uporabljamo za prehrano in predelavo. Za zgodnjo pomlad smo vam pripravili bogat izbor sadnih sadik jablan, hrušk, češenj, sliv, breskev in kivijev zelo različnih sort na različnih podlagah in tako smo prepričani, da bomo lahko zadovoljili raznovrstne interese naših kupcev. wDUSETI d Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE Vabljeni! rezervni deli: m acme • lombardini • bcs (9 mag fe sip šempeter • gorenje muta DELOVNI ČAS: VSAKDAN OB od 7. do 12. ure. TEL.: 063/720-598 Začetek sajenja Začetek sajenja Konec sajenja > 12.00 Konec sajenja Konec sajenja Neugoden čas Konec sajenja, > 10.00 I <11.00 J Konec sajenja Začetek sajenja >8.00 Začetek sajenja listnate vrtnine plodovne vrtnine I prvi krajec 0 zadnji krajec korenaste vrtnine < 20.00 Konec sajenja >9.00 < 13.00 Neugoden čas > 19.00 <20.00 >20.00 <21.00 >20.00 <21.00 Začetek sajenja Začetek sajenja < 12.00 <20.00 > 18.00 < 19.00 >22.00 Začetek sajenja Konec presajanja >4.00 <22.00 Konec presajanja >8.00 < 12.00 Konec sojenja >Z.00 <8.00 - Neugoden čas >20.00 >21.00 <22.00 Konec sajenja > 12.00 < 13.00 > 16.00 < 17.00 >8.00 < 13.00 Konec presajanja > 11.00 (— < 12.00 mš >8.00 < 16.00 > 10.00 < 18.00 >20.00 <20.00 >20.00 <21.00 Začetek sajenja <6.00 » 107,8 MHz * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.253) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 15. februarja: 1. ŠTAJERSKIH 7: Se enkrat na leto dobimo 8 glasov 2. SLOV.MUZIKANTJE: Euro polka 7 glasov 3. KOVAČI: Da dol padeš 6 glasov 4. SLAKI: Na zdravje, dekleta 5 glasov 5. VERDERBER: Reka najine ljubezni 4 glasovi Predlogi za nedeljo, 22. 1.FVV: 2. KMETEC: 3. VESELE ŠTAJERKE: 4. ZEME: 5. ZUPAN: februarja: Bog hišo naj vašo živi Naprej se svet vrti Lepo Pohorje Sinko sprašuje Vrh Trojan ■ Vili Grabner Študent naj bo Ta in prihodnji vikend: 20. 2. ob 21. uri: Mladinski center Velenje - Domen Bastič: Predavanje o Ameriki 20. 2. ob 23. uri: Plač - Prvenstvo v namiznem nogometu (opozarjamo na točnost!) 21. 2. ob 21. uri: Mladinski center Velenje - koncert skupin Prohibition (Pariz) in Anonimus (Ljubljana) 28.2. ob 21. uri: Mladinski center Velenje - koncert skupin Jitterbugs (Udine) in Feedback (Sladki vrh) ■ Peter Lojen RES NULLIUS Tam, kjer je RIT nastala, se je tudi prvič "pokazala". V Mladinskem centru Velenje, na petek, trinajstega... Vsi so jo z zadovoljstvom vzeli v MAX, 13. 2. 1998 Petek, 13. februar, je bil kar pravi dan za velenjsko promocijo zadnjega izdelka domačega rock'n'roll postrojenja Benčič - Senegačnik - Sevnik-Stopar, bolj znanega po scientološko zvenečem imenu Res Nullius. Če ime spominja na nekaj skrajno zapletenega, zvenečega podobno kot začetek naslova kakšne doktorske dizertacije, pa je njihova glasba vse prej kot zapletena. Preprost, kot solza čist, nepokvarjen, neomadeževan, izvirnen in z energijo nabit rock'n'roll je bil prav tisto kar smo potrebovali za uspešen zaključek prvega od treh trinajstniških petkov, ki jih bomo letos preživeli in mimo katerih ne moremo, četudi nam je za vraževerje prav malo mar. 1 Res Nullius so igrali kratko, ostro in odločno. Koncert je trajal le dobro uro, pa vendar dovolj, da je zadovoljil publiko. Resnici na ljubo smo kakšno skladbo le pogrešali, če drugega ne vsaj uspešnico s prejšnjega albuma "Straight To Hell", ki bi jo nastopajoči morda tudi zaigrali, če bi publika ne bila tako lena (in če bi bobnar ne bil bolan). Sicer pa smo razen omenjene skladbe slišali celoten "the best of" repertoar, ki so ga štirje mladci, na čelu s karizmatičnim Benčičem skompresirali v enourno pošteno žaganje, praktično brez premora. Na albumu "Zdravo je biti divji" je trinajst skladb, ki pa skupaj nanesejo vendarle samo slabih petintrideset minut glasbe, zato je uro trajajoč koocert skupaj s še nekaterimi starejšimi skladbami pravzaprav pomenil pošteno promocijo. Več kot pošteno, da smo ' se prepričali v pravo vrednost živega nstopa tega mladega benda, katere- i ga studijske skladbe v živo zvenijo še bolj originalno, bolj pristno in prepričljivo. Oster zvok kitare, rezek vokal, ki ga za razliko od študija v živo ni mogoče očistiti s kakšnimi elektronskimi peglezi zvoka in tu in tam kakšen pisk in pok, so le še požlahtnili njihov zven. Škoda je le to, da Res Nullius v petek pod odrom niso imeli kakšnih tisoč norcev več. I ■ MiČ 22 NilS vas 19. februarja 1998 v Vinsko Goro Izšla je nova številka časopisa Šaleških študentov Namesto v Milano Letošnji sejem mode si je od blizu ogledala naša novinarka Bojana Špegel in na njem posnela nekaj imenitnih posnetkov, ki jih bo tu in tam uporabila tudi za modni kotiček Našega časa. Že nekaj časa spremlja dogajanje na modni sceni, zato je želela videti, kaj so slovenski tekstilci pripravili za prihajajočo jesen in zimo. Najbolj so jo navdušile torbice in klobuki, sicer pa je rekla, ko sije temeljito ogledala vse, da ji niti pod razno ni jasno, kakšni so modni trendi za obdobje, ki prihaja, in da bo morala vse vtise še "popre-dalčkati". "Po moje," je ugotavljala, "lah- ko človek danes nosi vse, pa je moderen. Prihajajo pa v ospredje novi materiali, ki jih doslej nismo videvali," je poznavalsko pripovedovala. Za kaj več, je rekla, bi pa morala še na kakšen sejem vsaj v Milano, če že ne v Pariz. Saj bi ji to na vse zadnje morda še odobrili, a kaj, ko nismo modna redakcija in je treba poleg tistega, kar Bojano najbolj zanima, "pokriti" še kakšno društvo, podjetje, krajevno skupnost, prireditev in tudi kakšen svet občine je treba spremljati. Zato jo bo urednik prej kot v Milano poslal recimo v Vinsko Goro ali Mislinje. "Tam je pravo življenje, ne pa tam, kamor ti siliš," ji dopoveduje. Osemsto debelih RIT-i PROHIBITION V MLADINSKEM CENTRU V soboto, 21. februarja, ob 21.00, se bo v Mladinskem centru Velenje predstavila francoska skupina Prohibition. Skupina je nastala leta 1989 v Parizu, sestavljajo pa jo štirje člani, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij, saj so odraščali v Nemčiji, Rusiji in ZDA. Prve glasbene smernice so si izoblikovali v VVashingtoou, njihova glasba pa je nekakšna mešanica jazza, hardeora, popa ter indijanske glasbe. V Evropi so doselj odigrali že preko dvesto koncertov, nastopali pa so skupaj z bendi, kot so Fugazi, Lemonheads, GvsB, Victim'sfamily.... Njihov zadnji album nosi naslov Tovvncrier, pripravljajo pa tudi že novega, petega, ki bo, kot vsi doslej, izšel pri ojihovi lastni založbi Prohibited Records. Kot predskupina bodo v soboto zvečer v Mladinskem centru nastopili člani skupine Anonimus. MADONNA V ponedeljek je svojo premiero dočakal novi Madonnin videospot. Spot k skladbi "Frozen" so prvič prikazali v ponedeljek, 16. fabruarja, Madonna pa z njim najavlja izid svojega najnovešega albuma "Ray of light", ki bi se moral na prodajnih policah trgovin s ploščami znajti v začetku marca. Video "Frozen" je sicer plod sodelovanja te slovite ameriške predstavnice pop kulture osemdesetih in devetdesetih let in znanega režiserja Chrisa Cunning-hama. CULTURE CLUB Skoraj gotovo je že, da se bo nekoč zelo popularna britanska skupine Culture Club poleti ponovno zbrala in se podala na veliko turnejo. Čeprav je bilo še pred kratkim nejasno, ali se bo skupini pridružil tudi bobnar Jon Moss, ki se je močno spri z vodjo skupine Boyem Georgem ob njenem razpadu, je svojo udeležbo koočno potrdil tudi on. Tako se bo skupina, ki je v osemdesetih zablestela z uspešnicami "Karma chameleon", "Do you really watn to hurt me", "lt's a miracle" in drugimi, spet zbrala v originalni zasedbi. Zanimanje za skupino je začelo naraščati hkrati s prihajajočim trendom obujanja spominov na osemdeseta leta, k ponovni združitvi pa jih je verjetno spodbudil tudi prazen bančni račun. EMA 98 28. februarja bo v Ljubljani potekal izbor za slovensko predstavnico letošnje evrovizijske popevke. Posebna komisija je izbrala štirinajst skladb, večinoma znanih slovenskih avtorjev, ki jih bodo izvedli prav tako večinoma znani izvajalci s slovenske glasbene scene. Za nastop na finalu Eurosong 98 v Birminghamu se bodo tako potegovali: Magnifico, Vili Resnik, Pop Design, Miran Rudan, Aurora, Obvezna smer, Damjana, Karmen Stavec in Patrik Greblo, Sound Attack, Deja Mušič, Gianni in Vladimir Čadež, Darja Švajger, Regina in Victory. Neposredni prenos izbora slovenske predstavnice bo mogoče spremljati v neposrednem televizijskem in radijskem prenosu, prvič pa bo izbor mogoče neposredno spremljati tudi preko interneta. Slovensko evrovizijsko predstavnico bodo izbrali s telefonskim glasovanjem. V petek, trinajstega, malce kasneje kot ob napovedani 20. uri in 13 minut (ker obiskovalci niso znali biti točni), so ustvarjalci prve številke enaindvajsetega letnika Racionalno izbranih tem, krajše imenovanih RIT, predstavili svojo najnovejšo stvaritev. Datum je bil ta pravi, razpoloženje pa vse prej kot zlovešče in datumu primerno nesrečno. Srečni so bili ustvarjalci, ker jim je spet uspelo v rekordno kratkem času ustvariti zelo berljiv in kvaliteten štu-denstki časopis, ki z mnogimi članki tudi tokrat presega kvaliteto tovrstnih slovenskih časopisov. In zadovoljni so bili številni udeleženci večera v velenjskem Mladinskem centru, ki so se po sicer kratkem uvodnem dogajanju, ko smo slišali dve kantavtorski pesmici in nekaj odlomkov iz RIT-i (hej, pričakovali smo kaj več in predvsem dnevu primerno drugačnega!), prav imenitno zabavali. Mnogi so prišli tudi zaradi zanimive razstave diplomske naloge arhitekta Gregorja Gojeviča "Nova knjižnica Velenje", ki je v ogled ponujala odlično maketo in načrte ustanove, ki je verjetno mesto v takšni obliki (žal) nikoli ne bo dobilo. "RIT je debela, prvič ima 80 strani tudi to, da je ta RIT nastajala v Mladinskem centru, ki je kot prostor tudi tako dokazal, da je zaživel in da (kljub skepsi nekaterih lokalnih politikov) še kako služi svojemu namenu. Poleg stare ekipe je časopis tokrat ustvarjalo veliko brucev, nova je bila tudi cela oblikovalska ekipa. Avtorjev člankov pa je vsaj 40. RIT bodo študenti tudi tokrat poslali vsem občinskim veljakom, želijo pa, da jo prebere tudi čim več Velenjčanov. Izšla je v nakladi 800 izvodov. ■ Bojana Špegel S KONCERTOV.... Minuli konec tedna je bilo Velenje res bogato s koncertnimi dogodki na klubski sceni. Začelo se je pravzaprav že v četrtek, ko se je v Maxu predstavila odlična ljubljanska zasedba PLANET GR00VE. Več kot desetčlan- ska zasedba večinoma šolanih glasbenikov, ki je ne tako daleč nazaj izdala svoj debitantski CD, je dokazala, da zna igrati in tako za še en biser podaljšala niz odličnih zasedb, ki so gostovale v tem velenjskem klubu. Za premore med nastopi je v četrtek skrbel znani ljubljanski DJ in TV glasbeni opremljevalec Matjaž Ambrožič. To soboto bo v klubu Max nastopila domača ročk skupina AMBASADA. Gre za sodelovanje dveh prekaljenih velenjskih rockerjev (Cveto Polak in Stane Odlazek) ter treh mladih nadobudnežev (Sandi Trojner, Edin Biščič in Sebastjan Zaje). Kako zvenijo se prepričajte v soboto ob 21.00. V soboto, na Valentnovo, pa se je velenjski publiki predstavila še ena odlična funky, soul, jazz, latino zasedba LATIN0 MESSENGERS. Pravzaprav je šlo za okrnjeno predstavitev projekta bratov Brizani, znanih glasbenikov, katerih ime je znano predvsem ljubiteljem jazzovske glasbe. Čeprav je bil najavljen nastop sedemčlanske skupine, je v Blah Blah klubu nastopila le peterica Brizani & Brizani, Pečenko, Havvlina in Sevver v naslednji zasedbi: bas, bobni, klaviature, saksofon in vokal. Poleg tega, da so ponovno dokazali, kako odlični instrumentalisti so, so velenjski publiki predstavili nekaj svojih obdelav klasik funky in soul produkcije. Tako smo lahko slišali skladbe Chica Coree, Grooverja VVashingtona, Jamesa Browna, Georga Bensona, Raya Charlesa in drugih. Čeprav se mi je med njihovim nastopom večkrat prikradel v glavo dvom, ali pravzaprav poslušam le hudičevo dober teras-ni bend ali skupino odličnih instrumentalistov, ki poleg vsega ostalega odlično obvladajo tudi omenjeni repertoar, je na koncu vendarle obveljajo prepričanje, da gre za odlične glasbenike in da je terasno vzdušje pravzaprav ustvarila publika, ki v veliki večini verjetno ni vedela, koga in kaj posluša. Žal. m MiČ velikega formata, glede na obseg pa je tudi tem zelo veliko. Najprej govorimo o študenstsklh temah, potem o velenjskih, na koncu še o ŠŠK-ju v Mladinskem centru. V RIT-i smo povzeli tudi diplomsko nalogo Gregorja Gojeviča, ker ugotavljamo, da mnogi študenti opravljajo diplomske naloge na področju Velenja, žal pa te vse prepogosto ostanejo prašne na kakšni polici," nam je časopis na kratko predstavil urednik Jure Trampuš. Pomembno je 19. februarja 1998 KAK GiIS 23 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Nabralo se vam bo nekaj denarja, zato boste premišljevali, kako bi ga najbolje naložili. Najmanj boste tvegali, če se boste posvetovali s strokovnjakom. Partner vam bo očital, da mu jemljete preveč osebne svobode. Zamislite se in ugotovite, koliko je v njegovih besedah resnice. Vam se seveda zdi ravno nasprotno, zato bo najbolje, če se krepko pogovorita. Ce ne bo šlo, se pripravite na nekaj napetih dni. BIK OD 22.4. DO 20.5. Približuje se nek pomemben dogodek, zanj pa vedo le redki, tisti, ki jim najbolj zaupate. In ti bodo tudi povabljenci, ko se boste v naslednjih dneh odločili zadevo proslaviti. Prijetno zna biti le, če boste lahko popolnoma pozabili na vsakdanjik in se prepustili dobri družbi, saj se zadnje čase vse preveč ukvarjate le s problemi. Poskusite se razvedriti tudi tako, da boste naredili več zase. Morda bo kakšen šport odlična izbira. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Uprav j« uradno še zima, se boste mnogi že pričeli resno ukvarjati s svojim izgledom. Ni izključeno, da boste želeli izgubiti nekaj kilogramov. Pazite, kako se boste diete lotili, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste pričeli pretiravati, to pa se bo poznalo na vašem zdravju, to vam zna precej ponagajafi tudi, če ne boste nič storili za svoje boljše počutje. Priznajte, da se kar malce zanemarjate. Največ težav vam bo v naslednjih dneh povzročalo delo; tistim, ki ste zaposleni, ne bo lahko, tistim, ki vam je edino delo učenje, prav tako ne. Vzrok bo dokaj preprost. Ne boste se počutili najbolje, pa se boste malce preveč predali lenarjenju. to bodo izkoristili tisti, ki vas že tako in tako ne marajo najbolj. Ce ne boste pazljivi, boste še nekaj tednov popravljali v nekaj dneh povzročeno škodo. LEV OD 23.7. DO 23.8 " Napetosti, ki že nekaj časa trajajo v vašem domu, bodo v naslednjih dneh popustile. Seveda bo morala vsaka stran malo popustiti. Ce se boste udeležili iger na srečo, imate veliko možnosti, da boste med dobitniki, zneski pa ne bodo čisto neznatni. Velikih telesnih naporov se v tem tednu raje izogibajte. Ce boste pametni, si boste novih moči nabirali postopoma, saj ste s kondicljo skoraj na psu. Nikar takoj ne obupajte, če v naslednjih dneh ne bo šlo vse tako, kot si vi želite in kot ste si predstavljali. Verjemite, da se to dogaja tudi drugim, ne le vam. Ce boste uspeli pozabiti na preteklost, misliti le na danes in jutri in pri tem vplesti veliko pozitivnih misli, bo šlo hitro na bolje. Ce se boste odpravili med ljudi, boste spoznali nekaj ljudi, ki vam bodo v prihodnje še veliko pomenili. TEHTNICA OD 24. 9.~DO 23. 10. Za nekatere je nevarna pomlad, za vas bo tokrat že zima, ki diši po pomladi, saj se boste zaljubili, kot že dolgo ne. Lepo vam bo, imeli boste veliko energije in veliko volje do dela. Zato izkoristite vsak dan, ki je pred vami, saj zvezde pravijo, da ne bo trajalo dolgo, tudi počutje se vam bo iz dneva v dan izboljševalo, res pa bo, da boste k temu veliko prispevali sami. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ce bo le šlo, ostanite pri svojem prepričanju in si življenje naravnajte tako, kakor se zdi prav vam in ne tako, kakor je všeč drugim. Občutek vaše moči in samozavest boste potrebovali tudi v službi, kjer se bo nekdo, o katerem nikoli niste imeli visokega mnenja odločil, da vam zagreni naslednje dni. Ce ne bo šlo drugače, uporabite vaše veze in poznanstva in mu dokažite, daje še vedno manjši kot vi! STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Konec tedna ne bo nič kaj vzpodbuden, saj bo vaše počutje bolj slabo. Kriva bo izčrpanost in pretiravanje v preteklih tednih. Novih moči si lahko naberete tudi v dobri družbi in ne le v postelji, zato se raje odpravite med ljudi. Napeto bo tudi doma, saj se s partnerjem ne bosta mogla uskladiti pri zadevi, ki se zdi obema zelo pomembna. V ponedeljek previdno na cesti! KO ZOR 2 o ~ --—— Izbrali ste si pot, ki vam bo v naslednjih tednih vzela veliko energije. Celo več, kot si sami mislite, zato vas bo projekt kar malce presenetil. Ustaviti pa se ne smete, pa čeprav boste precej razmišljali, da bi vrgli puško v koruzo. Nikar ne dajte veselja tistim, ki bi vam to privoščili in dokažite, da zmorete več, kot od vas pričakuje okolica. Pa čeprav vi to že dolgo veste. VODNAR OD 211 DO 19.2. Nekdo bo v vas prebudil čustva, ki so bila že skoraj pozabljena. Neka posebna energija vas bo napolnila, zdelo se vam bo, da tudi razmišljate povsem drugače, kot pred tem dogodkom. In res boste, saj boste preprosto povedano močno zaljubljeni. Ni rečeno, da bo čustvo obojestransko. Vsaj takoj ne. Zato se boste morali še vsaj malo potruditi. Konec ledna bo naporen, a lep. Ce boste le odšli od doma in pretrgali nekaj tedensko tradicijo poležavanja pred televizorjem. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Spet boste več na nebu kot na zemlji, to vam bo pravzaprav v naslednjih dneh prišlo celo prav, saj se boste tako izogibali malodušnosti, ki se vas bo vsaj malce vseeno lotila. Veliko boste razmišljali o starem znancu, ki vam nikoli ni bil čisto navaden prijatelj. Imeli boste občutek, da se med vama rojeva nekaj več. boste se motili. Le prvi korak bo spet težava, ki zna postali prepad. Previdno z denarjem, ker že nekaj časa živite preko svojih zmožnosti. Nagrajenci nagradne križanke RELAX, objavljene v tedniku Naš čas, 5. februarja 1., 2. in 3. nagrada: ENODNEVNI IZLET NA BENEŠKI KARNEVAL: VILMA LEŠNIK, Lajše 207/b, 3325 Šoštanj; VOJKO GUČEK, Višnja vas 10/a, 3212 Vojnik; JANA DERVARIČ, Kajuhova 20,3320 Velenje. Potrdilo o nagradi prejmete po pošti! Čestitamo! okrovitelj križanke: Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "križanka Elan" - najkasneje do 2.3.1998. Čakajo Vas tri praktične smučarske nagrade! V prodajalni ELAN Vam nudimo vse za prijetne trenutke na snegu - po ugodnih cenah in dobrih plačilnih pogojih! ELFKN Prodajalna ELAN Velenje, Prešernova l/A (steklena stavba A Fining-a v Modni galeriji), tel. 853-507. Pravi naslov za uspešno reklamo! 855 450 CITROEN Pooblaščeni prodajalec in serviser Avto Ld.o.o. Za rova 7, Velenje, tel.: 063/856 852, 49 76 690 A CITROEN VRSTA METULJA CILINDER MENICA S KAT.POPLA-CAMODOLC ISLAMSKI POSTNI MESEC BOLGARSKI KRALJ ZVIŠANA NOTA "d" NAS NAJBOLJŠI SMUC. SKAKALEC STIK ROKE S TRUPOM KRAŠKA PONIKVA RIMSKA BOGINJA JEZE PESNIK ŽUPANČIČ OCE VO51TELJ LUTK NADA KARLIN NIKOLAJ KOPERNIK .? - AŠKERC »BRODNIK« BARVA IGRALNIH KART PRVI ČLOVEK V KRA-LJEVINI POLJEDELEC RAZTELE-SEVALEC SPODNJI DEL ŽIVALSKE NOGE GORLJIV PLIN,KI JE SESTAVINA NAFTE SLOVJME NEMŠKE REKE ELBE OLIVER TVVIST KAREL TRPIN GRELNIK NAPAJ.VODE ZA PAR-Nl KOTEL ROBERT REDFORD ZMIKAVT HIMALAJSKA KOZA GORENJ. MESTECE (UMETNO KOVASTVOII SKOTSKI OTOK MESTECE NA KRKI, OD PALICA ZATRA- SIRANJE VEČJA, NAVADNO OKROGLA POSODA ZA PRIPRAVO ALI SER-VIRANJE HRANE TEZ.DELO, GARANJE KRIŽANCE R.NOC NEBESNA SMER SVETLOBNI POJAV MED NEVIHTO ŽENSKO VRHNJE OBLAČILO GRŠKI POLOTOK IT.KOME- SKLADA-TELJ HAČA-TURJAN DEL ZGRADBE, KROV Avto, ki vam zleze pod kožo www.citroen.si KOS S AN Polzela, 063/702-660 AVTO MURŠIČ Velenje, 063/856-852 Nov AX že za 7 DEM na dan, .•.?•••• . _____ ^ - ________________________" ■ Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria jA CITROEN Eni so odhajali zadovoljni, drugi zaradi nekaterih novosti zmedeni, tretji zaskrbljeni. ca osnovne šole Bibe Roecka Vida Rudnik, ko smo jo spraševali o tem, kako vidijo šolstvo v Šoštanju po letu 2001. Najbrž pa nova šola, če jo bodo gradili, ne bo stala v ožjem mestnem jedru. Možne lokacije so na območju Metleč, v bližini Usnjarjevega nogometnega igrišča in v Pohrastniku. Do odločitve bo moralo priti hitro, tudi zaradi dolgotrajnih Od kod denar? Po sedanjih pravilih mora ustanovitelj, to pa je občina, pripraviti dokumentacijo in zagotoviti 50 odstotkov potrebnih sredstev sam. Šele potem se lahko prijavi na razpis ministrstva in računa na preostanek sredstev od države. Za Šoštanj pa bo tudi polovični zalogaj precej velik in brez pokroviteijev pri tem najbrž ne bo šlo. Opazili ste jih Kdo bo naj delavec v gostinstvu? Le še dve številki našega tednika in zapisali bomo tudi odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje. Nekaj podrobnosti pa vam danes že lahko razkrijemo. V naše uredništvo smo za rubriko Opazili ste jih do torka, 17. februarja, prejeli 53 kupončkov. Od teh je bilo zapisano kar na 29 ime Mija Marinoviča iz lokala Kava bar Gorica. Za zdaj je na drugem mestu Toni Gračner iz Štormanovega lokala v Velenju. Andrej Ovnik iz Bistro Vlasta v Velenju je trenutno na tretjem mestu. Za naziv naj gostinskega delavca pa se poleg omenjenih "potegujejo" še Ivo Grazer (Klepetulja), Franc Vrhovnik (Ribja restavracija Tolmun Žalec), Andrej Farkaš (Gostišče Štorman Velenje), Darinka Hojnik (Gost, restavracija Jezero Velenje), Jožica Kvas (Gostišče Grebenšek Bele Vode). Prepričani smo, da je še kdo od omenjenih pritegnil vašo pozornost, in da ga boste za njegovo odlično postrežbo, morebiti okusno pripravljen obrok ali iz kakšnega drugega razloga nagradili. Seveda tako, da boste izrezali kuponček, pripisali nanj potrebne podatke in ga poslali na naslov našega ured- ništva: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Med prispelimi kupončki bomo nekoga izžrebali in ga za njegovo sodelovanje nagradili z lepo praktično nagrado. KUPON Glasujem za............................................— Iz lokala................................................ Moje ime in priimek ....................................... Naslov ..........................Pošta.................. Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas d.o.o., Foitova >0, p.p. 89, 3320 Velenje. V sedanji šoli Biba Roecka v Šoštanju pouk le še tri leta MISLINJA - Kot že nekaj let doslej tudi letos Turistično društvo Mislinja skupaj z Občino Mislinja pripravlja veliko in vese* lo pustovanje. Na pustno soboto vabijo vse velike in male maske, da se zberejo na parkirnem prostoru pred vrtcem v Mislinji. Povorka bo krenila po naselju in se ustavila v šolski telovadnici, kjer se bo ob 15. uri pričelo veliko pustno rajanje, na katerem bodo postregli tudi s pustnimi dobrotami. Naj povemo še to, da je pustovanje v Mislinji ena večjih vsakoletnih akcij tamkajšnjega turističnega društva. ■ bs Pocitnice v Rdeči dvorani... V Športno rekreacijskem zavodu Rdeča dvorana Velenje so se tudi letos odločili, da v počitniškem tednu pripravijo pester program prireditev, ki jih seveda namenjajo vsem osnovnošolcem v Dolini. Poglejmo, kaj ponujajo. Vsak dan od ponedeljka do petka vabijo na rekreativno igranje namiznega tenisa učence od 5. do 8. razreda. Na severnem balkonu bo potekalo od 9. do 12. ure. Zimska šola rokometa bo razdeljena na dva dela; za učence do 4. razreda bo potekala vsak dan od 9.00 do 10.30 ure, za starejše pa od 10.30 do 12. ure. Tisti, ki radi rekreativno igrate nogomet, boste imeli kar nekaj možnosti. V ponedeljek in torek vabijo od 12. do 14. ure učence od 1. do 4. razreda, v sredo ob istem času 5. in 6. razreda, v četrtek 7. in 8. razreda, v petek pa lahko nogomet igrajo vsi učenci višje stopnje.Tudi tenis boste lahko igrali, tokrat v parih. Vabijo vas vsak dan od 7. do 14. ure, vendar je obvezna rezervacija. Cena je 300 SIT na uro. V času počitnic ste vabljeni tudi na rekreativno plavanje na velenjski zimski bazen. Učenci nižje stopnje ste vabljeni od 9.30 do 11.15 ure. učenci višje stopnje pa od 11.30 do 13.30. Vstopnina bo 200 SIT Dodatne informacije dobite v Rdeči dvorani na tel. 855-741. I ■ bi ERA na internetu: http://www.era.si Novogradnja ali obnova? umioiiv fi«iBi sumu m KMašmMlmm .14Mfa t tuSMIa I Mmmm *M II Nobena skrivnost ni, da ima osnovna šola Biba Roecka v Šoštanju, ki jo obiskuje 400 otrok, uporabo dovoljenje le še do avgusta leta 2001. Tisti, ki se v občini te težave zavedajo, že razmišljajo o tem, kaj storiti. Možnosti sta samo dve: potreben šolski prostor tudi za naprej zagotoviti tako, da šolo temeljito obnovijo ali pa tako, da zgradijo novo. Poznavalci pravijo, da bi bila druga možnost celo cenejša, za prvo pa bi bilo treba v času obnove zagotoviti v občini primerne prostore za nemoten pouk. Teh pa ni. V Šoštanju se ob tem poraja še dodatna težava, kako zagotoviti pogoje za devetletko, ki jih ta hip ne premore niti šola Biba Roecka, niti šola Karla Destovni-ka - Kajuha. "Novogradnja bi morda lahko bila rešitev za obe šoli, pojavlja se ideja, da bi ta prevzela predmetno stopnjo obeh dosedanjih šol, na sedanji Kajuhovi pa bi ostala razredna stopnja," je povedala ravnatelji- Šolski center Velenje Nekaj več kot lani Velenje, 13. In 14. februarja - Informativni dnevi za vpis v srednje in visoke š so bili uspešni tudi za šole Šolskega centra Velenje. Približno 750 kandidatom za dijake so predstavili programe, v katerih izobražujejo za približno 17 poklicev. Pri ogledu učilnic in učnih delavnic pa menda ti niso spregledali skrbi za uvajanje sodobne učne tehnologije. Direktor šolskega centra Peter Robida meni, da bodo zadostili razpisanim prostim mestom po oddelkih in nikjer ne pričakujejo omejitve vpisa. Nekoliko več zanimanja od pričakovanega je bilo kandidatov za splošno gimnazijo, za tehniško pa nekaj inanj.Za novince so v šolskem letu 1998/99 predvideli prostih mest v 29 oddelkih. Tudi interes za izobraževanje na višji strokovni šoli Centra je bil precejšen. Od 81 kandidatov se jih je o možnostih 50 zanimalo za izredni, preostali za redni študij. Naslednji najpomembnejši dan za bodoče dijake bo 11. marec, ko bodo morali oddati prijavnice za vpis na želeno šolo. Čas za prenos prijave iz ena na drugo šolo pa bo do 31. marca. Ob tem naj opozorimo, da bomo - tako kot že nekaj let zapored - o prvih vpisnih rezultatih pripravili na Radiu Velenje oddajo v živo. Ta bo 12. marca od 17. do 18. ure. ■ Tp radosti ŠOŠTANJ - V nedeljo, 22. februarja, ob 14. uri, se bo v Šoštanju začel velik pustni karneval. Organizator, Turistično olepševalno društvo Šoštanj, tudi letos pričakuje več tisoč obiskovalcev, udeležile pa se ga bodo številne pustne skupine, ki bodo prišle iz Šoštanja, Lokovice, Skornega, Topolšice, Lajš, Raven, Zavodenj, Ple-šivca, udeležbo so že napovedali Pust Mozirski, konjenica, godba z mažoretkami, skupina "Velenjkovac", Štrajh ansambel s Ko-novega, kurenti, pokači, orači, Rusi ... Že ta napoved obeta. Povorka veselih in izvirnih pustov bo krenila po Levstikovi cesti na Trg bratov Mravljak, ki bosta za to do 16.30 zaprti za promet. Obvoz bo potekal skozi Šoštanj in Metleče do Penka in obratno. Tisti, ki se bodo v Šoštanj pripeljali z avtomobili, bodo lahko uporabili parkirišča pri Termoelektrarni, gasilskem domu in Kajuhovem domu, pa tudi pri obeh šoštanjskih šolah. ■ mkg postopkov pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj. Osnova za to, da bodo lahko začeli konkretno delati, je sprejem in potrditev dolgoročnega prostorskega pla- 45 jih je pelo in godlo Velenje, 14. februarja - Na odru Doma kulture v Velenju je na Valentinovo pelo, j»odlo ter igralo 45 ljudskih pevcev in godcev iz širšega območja Šaleške doline. Bogastvo narodnega izročila so približno 120 obiskovalcem v dvorani na drugem tovrstnem srečanju, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Šaleške doline, predstavili nastopajoči iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, Gneča, Paške vasi, Šmartnega ob Paki, Andraža nad Polzelo, Graš-ke Gore, Vinske Gore, Šentilja, Solčave in iz Raven pri Šoštanju. ■ foto.S.Z. Pustne MOZIRJE - Danes, na debeli četrtek, bo njegovo veličanstvo Pust Mozirski po letu dni naporen ilegale stopilo na svetio in naslednje dni bodo njegovi zvesti spremljevalci veseljačili, zabavali, prevzemali občinsko oblast, ukrepali kot se za resno oblast spodobi in počeli še marsikaj, seveda vse do žalostnega konca na pepelnično sredo. Popoldne bo prva javna skušnja znamenitega orkestra Boj se ga s pustno povorko po Mozirju in podelitvijo trških pravic lani najzaslužnejšemu krajanu. V soboto zvečer bo gala maškarada, v nedeljo dopoldne bodo pustnjaki obhodili trške meje, ob 14.00 pa bo na trgu velika otroška maškarada. Ponedeljek popoldne in zvečer bosta namenjena znanemu ofiranju od hiše do hiše, ta glavno pa bo seveda v torek. Po zgodnji budnici bodo poiskali pusta in za tem prevzeli občinsko oblast. Ob 15.00 bodo na trgu pričeli karnevalski program, zvečer pa bo maškarada z opolnočnim žalostnim preminutjem slavnega pusta. Tega bodo v sredo zjutraj položili na pare, ga popoldne pokopali in se na sedmini seznanili z oporoko. Vznemirljivo naporni dnevi torej čakajo pusta, pustnjake in Mozitjane. MiP na, ki je v občini Šoštanj ta čas v javni razgrnitvi. Čas pa teče in avgust 2001 ni več tako daleč, kot se sliši. ■ Milena Krstič - Planine Sladek jubilej - tole krasno torto v počastitev 40-letnice velenjskega gradu so spekli v pekarni PRESTA (foto:LO)