slovenftKo ljudstvo naR,
■	-iV-"
iljefe;
v^rddoMjCesdn
Izhaja vsaki četrtek' ob 3. in i popoldne Rokopisi se ne vra-!ajo. Nefrankovana pisma se ne spre-|emajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Zj manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-tarini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul št. IG.
XX. letnik.
V Gorici, 7. novembra 11)12.
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semeniški ul. 1‘2, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkiat po pogodbi.
45. številka.
Naše razmerje do pravoslavnih bratov.
Sedaj, ko bijejo naši rodni bratje Bolgari, Srbi in Črnogorci neizprosen boj proti Turčinu, stopilo je tudi vprašanje o p r a v o s 1 a v j ti v ospredje. Znano je, da so vsi ti naši bratski na-rodje po veri pravoslavni ali razkolni kiistjani. O našem razmerju do njih bi radi tu spregovorili par načelnih besed.
Naše sočutje v tej vojski je odločno na strani kristjanov proti krutemu Turčinu. Čeprav so razkolniki, so v c liti a r-le k r i s t j a n i i n pa S I o v a n i. Čast jim, da sc jim je posrečilo občutno udariti tisočletnega zatiralca vsake omike in še posebno krščanske omike. To, kar delajo sedaj pravoslavni kristjani, bi bili morali storiti katoličani že davno. To najsvetejšo katoliško dolžnost je zadrževala le n e sreč n a dipl o-m a c i j a.
S tem pa ni še rečeno, da stojimo na strani krivih n a ti k o v, ki ločijo razkolno cerkev od katoliške. Slej ko prej hočemo naše ljudstvo svariti pred krivimi nauki. Po besedah sv. Janeza ev„ ki pravi: »Ako kdo k vam pride in ne prinese tega nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in ga nikdar ne pozdravljajte«, moramo tudi za naprej ogibati sc intimnega in brezpotrebnega občevanja/razkolniki, ki bi bilo vernemu ljudstvu v pohujšanje. V tem ztnislu je treba razumeti besede sv. Janeza, ne pa da ne smemo razkolnim bratom skazovati ljubezni. Prav v poslednjem času sc je začelo na strani slovanskih katoličanov in pravoslavnih gibanje za združenje obeh cerkva, kar bi bilo zelo želeti. To
združenje bi se bilo lahko že davno doseglo. kt) ne bi bila imela vmes diplomacija svojih rok. Diplomacija dela proti združitvi. Znano je še vsem, kaj je naredila mažarska diplomacija proti S t r o s s m a j e r j ti, ko je napravil en sam majhen korak za združenje obeh cerkva. Proglasili so ga slovesno za izdajalca Avstrije. In kadarkoli se je v stoletjih napravi! kak poskus za združenje cerkva, vselej je diplomacija posegla vmes. Diplomacija goji sovraštvo in razdor mej cerkvama. Pravoslavno ljudstvo je dobro in verno, krščanska zavest je v ujem živa, zato bi se prav lahko doseglo sporazumljenje, ako bi umaknila diplomacija svoje nesrečne prste. Prav tako, kakor se bojujemo katoličani proti svobodomiselstvu in liberalizmu, bojujejo se tudi pravoslavni. — Tit boj nam je skupen in zato je tem bolj potrebna združitev obeh cerkva.
V	tem oziru stojimo na stališču, ki je zavzema slavni poznavate!] pravoslavnega ljudstva P. P a I m i e r i iz'reda sv. Avguština v knjigi: L a c h i e s a rus s a (Ruska cerkev), kjer čitamo tele besede: »Kdor hoče resnično in pravično govoriti o pravoslavnih cerkvah, ki so ločene od katoliškega središča, mora jih pred vsem ljubit i. Nič ni tu bolj na mestu ko I j ti b e z c n. Saj imajo pravoslavne cerkve veljavno duhoven-stvo, ki daruje na altarju nekrvavo daritev Jezusa Kristusa, v katerega srcu so združeni na skrivnosten način v s : kristjani.To duhovenstvo ieduhovni voditelj milijon dušam, ki častijo z veliko gorečnostjo Marijo Devico. Pravoslavna cerkev zajemlje torej vode iz večnih studencev katoliškega življenja in svetosti, iz studencev sv. Rešnjega Telesa
Norska desetica.
Bilo je v soboto zvečer. Delavci so bili dovršili delo, in marsikateri je vstopil v pivnico ali žganjarno.
»Dovolite, gospa Miličeva, povejte mi vendar, kako to delate, da je vaša hiša tako lepo popravljena, vaše sobe tako lepo vrejene, je vprašal gosp. Slejko krčmarico »pri zlati sklenici« v B. Gospa je podaljšala obraz kot na sladek nasmeh, in se ozrla zaničljivo na mnoge pivce v predsobi. »To storijo norske desetice« pravi.
Ker je bila pustila hči Malvina duri odprte je slišal ta pogovor neki mož, tesar Cufer, ki je stal na koncu mize pri vratih. Pogledal je goste poleg sebe. ir, videl je bleda, tipala lica. vnete rdeče oči in njih raztrgano obleko. Potem se ie ozrl na olepšano prodajalno, in pokukal skozi na pol odprte duri v sosednjo sobo, in videl je lepe slike, krasna zrcala, drago opravo, blazinjake itd.; in Malvina je sedela v svilnati obleki h glasoviru. In mislil si je: Kako čudno je !o, kako da se izpremeni to beraštvo, ki Ka je videl poleg sebe v tako krasoto!
»Nu, kaj pa vi želite!«
Te besede so prebudile našega moža iz zamišljenosti; izgovoril jih je isti glas, ki je pravil prej o norskih deseticah. Napravljal je z metrom figure iz razlitega žganja na mizi, zdaj pa zagleda gospo nacifrano isto tako, kot so bile njene hčere; imela je lepo čepico, od katere so viseli dolgi trakovi in par zlatili uhanov, ki so se tikali skoro ramen.
»Za desetico grenkega gospa!« (Za naprej bo pa drugače si je mislil.) Dene denar na mizo ter reče mirno:
»T ti je n o r s k a d e s e t i c a z a-d n j a, ki jo m i s I i m plačat i.«
Gospa ga čudno pogleda.
Ko pride Cufer domov, dobi ženo in dve mali hčeri pri delu. Bile so prav slabotne in blede radi pomanjkanja prave hrane. Soba je bila prav neprijazna: v peči je bilo malo drvi, da se je gor-kota komaj poznala; vendar je bilo vse čisto in snažno v njej.
»To je pa nekaj nenavadnega, da je prišel oče danes tako zgodaj domov« misli si gospodinja Suzana ter se ozre na moža. ki je zrl prijazno na obe de-
in Marijinega češčenja. Zato je kljub vsemu sovraštvu in mržnji. ki izvira i/ človeških strasti in siavohlepnosti, vedno združena s katoličanstvom na skrivnosten način ... Katoličanstvo, ki uči vso resnico, katero je učil Kristus, mi narekuje neprenehoma le ljubezen. Ljubezen bo zedinila razdvojeno cerkev ob času, ki je po božji previdnosti določen, in bo napravila mir med Vzhodom in Zapadom.«
To so zares lepe besede. Pravoslavnih kristjanov ne bomo pridobili za katoliško cerkev niti z mečem niti se sovraštvom niti se samim strastnim in neizprosnim dokazovanjem, ako ni ljubezni, zatajevanja, potrpežljivosti, zgled • nega življenja iu požrtvovalnosti. Pred vsem pa se mora popolnoma umakniti diplomacija, bodisi latinska, nemška ali mažarska!
Pri tej priliki priporočamo bratovščino: Apostolsko sv. Cirila iu Metoda, ki vzdržuje katoliške misijone na Balkanu.
Nova rebula
Od L novembra nadalje sme se v Gorici točiti na drobno novo vino. Kako kmalu zavohajo, kateri krčmar ima najboljo »rebulo«, in stolic bi kmalu zmanjkalo, čep pri sodu pa deluje tako, da dela res vspešito konkurenco kron-berškemu vodovodu, ki je večkrat zaprt. Zvečer in tudi čez dan tulenje, pretepi, razbijanje, upori proti stražnikom na zadnje pa grapa, ali ječa doma pa solze in lakota iu prepir iu kletvina.
Po drugih krajih bo menda enako, ali vsaj podobno, saj je že v vsaki vasici navadno že po več krčem.
klici, kateri ste ga prijazno pozdravili ter se opravičili zaradi nujnega posla. »Te srajce so zadnje, za dvanajsterko, ki smo jih napravile za gospoda Zorina na Žitnem trgu.«
»In ker jutri ne moremo delati reče Marija, »zato pa delamo danes tako pridno; kajti mati je obljubila, da jih prinese v ponedeljek popoludne.«
»Ali imaš tako slabe oči Suzana, ali pa si jokala?« reče mož. »Bojim se. da delaš preveč pri luči.«
Suzana se nasmehne in pravi, da jej delo ne škoduje očem; pri teh besedah pomigne malemu Henriku ...
»Kaj pa je to, Henrik?« reče oče. »Kaj delaš tam v kotu? Pojdi sem, ko ti je mati pomignila, pridi sem, povej kaj si storil.«
»Le pusti ga, dragi mož, saj zana-prej bo gotovo uljuden, in nič več ne botno govorili o tem.«
»Ali to pa moram vendar vedeti« reče gospodar ter potegne malega Henrika k sebi... Pojdi sem, odpustim ti. samo povej, kaj se je zgodilo?«
(Konec prih.)
Ko bi imel kedo časa dovelj, da hi zapisoval iz časnikov, koliko nesreč, bolezni iu smrtnih slučajev iu pretepov iu siromaštva je pijančevanje zakrivilo v e n e m s a m e m letu samo v e n i deželi, dobili bi g r o z n c številke.
Ako bi povedali krčmarji po pravici, koliko pijače potočijo na leto iu vina in še žganja po vrhu, potem bi ne bilo težko izračunih, koliko denarja je šlo iz občine ven iu seveda n i g a v e e v občini, za ravno isto svoto je občina siromašnejša. Koliko dobrega bi se leli-ko naredilo doma z onim denarjem in poleg tega bi še glava ne bila nikogar bolela.
Naše postave so glede pijančevanja zelo zelo pomanjkljive in nezadostne.
Ce zida kedo hišo, kako natanjko se morajo izvrševati vsi varnostni predpisi, če ne pa kazen, prepadi morajo biti obzidani, ceste morajo imeti »parapet«, kjer je pod cesto strmina ako ima kedo na oknu lonec cvetlic nezavarovan in ga veter vrže na cesto komu tut glavo, takoj pride kazen — ako pade kak siten iu radoveden otrok v kako mlako, koj so tudi stariši kaznovani če kedo nima psa privezanega, da potem ugrizne paglavca, ki ga je dražil, koj zopet kazen sploh imamo paragraf, ki govori o pregrešku zoper varnost življenja, in ta paragraf poznajo sodniki povsod drugod prav dobro — smrekova veja pred krčmo jih pa čisto oslepi.
Zoper varnost življenja se gotovo nihče tolikokrat ne pregreši, kakor krčmarji, ki dajejo pijače, kolikor kak norec hoče.
Kn slučaj davice, ali škarlatinkc v vasi in takoj vse šole zapro, prepovedo obečevati z ono okuženo hišo, napis nad vrata, da je hiša okužena — na krčme, na krčme bi tikal tak nadpis, koliko ljudi si je že v krčmah smrt nakopalo, a oblastnije te nevarnosti pa ne vidijo. — Ako se kuga prikaže, ves državni aparat od ministra namestništva glavarstva pa do orožnikov in do občinskega sluge, vse, je na delu! Več ljudi, kakor kuga, pa pomori pijančevanje — a nihče se ne gane.
V	slučaju vojske zapro, ali izženejo vsacega, ki je sumljiv'. Prav! Sploh se opazi marsikak hvalevredni trud za javni mir. za javni blagor, za javno varnost a vsa ta skrb velja za vse druge pred krčmo se ustavi, Govek bi leh-ko mislil, da imajo krčmarji lastno zavarovalnico proti paragrafom.
Če je kje nastal ogenj — koj pišejo vsi časniki: Strašna nesreča! 10.000 K škode, revščina velika, pomoč nujna! Vsako nedeljo, vsak praznik napravijo krčme več nesreč, kot tako pogorišče, več gmotne škode, toda noben časnik ne poroča v tem smislu — pač »Zla a doba« in tudi drugi naši listi že skušajo oči odpreti ljudem, žal, da inuogok m zastonj. Država pa v tem oziru p r c-m a I o naredi. Postave so mnogo p r e-
m c li k c in .še te. kar jih je, se ne i z-v r š ujej o. M a I o k e d a j se sliši, da so redarji, ali orožniki koga naznanili zarad kršenja policijske ure in koli koli r a t hi bilo treba!
Imaino društvo za izpuščene kaznjence. Tudi to je dobro, a bolje društvo bi bilo: Društvo za zabranjevatije, da bi v ječo ne prišli. Potem se pravi im toči zvoniti. In krčme so pri nas najvcči vzrok, da se ječe polnijo. Oni d a c, ki ga krčmar državi, ali deželi plačuje Kotovo n e z a d o s t u j e za plačo sodnikom, ječarjem, za oskrbo kaznjencev v ječi da leliko brez skrbi rečemo: krčme so državi v škodo!
S temi vrsticami nočem hujskati proti onim krčmarjem, ki se trudijo svojo obrt p o š t e n o izvrševati, a žalibog, da so taki redki.
Ohranimo svoje trdnjave !
(Konec.)
Zdaj vidimo, da se je pod vplivom bank industrijaliziranje naše države veliko prehitro zvršilo. Ogromne svote denarja so požrla nova obrtna podjetja, ki bodo le prekmalu izkusila, da so prehitro zagledala beli dan. Poleg tega so, kakor smo že rekli, država pa tudi razne dežele, mesta in občine ogromne \ sote porabile za svoje namene. Preveč se je investiralo za industrijo in preveč se je tudi emitiralo za državo in druge javne korporacije. Par številk: \ prvi polovici I. 1912. se je ustanovilo v Avstriji 29 delniških družb s kapitalom petdeset milijonov kron. Živahnost pri ustanavljanju delniških družb in indu-strijalnih podjetij sploh, prav posebno pa v pomnoževanju bančnega kapitala in ustanavljajnu novih bank zasledujemo od leta 1910. Letošnjega polletja je 65 družb zvišalo svoj delniški kapital za 158 milijonov kron. L. 1911. je zvišalo 59 družb svoj kapital za 222 milijonov kron. Prvega polletja tek. I. se je ustanovilo 249 družb z omejeno zavezo s skupnim kapitalom 44 in pol milijona kron, 45 družb je pa zvišalo svoj kapital za 5S milijonov kron. Privatne tvrdke so ustanovile v omenjenem polletju 139 novih tovarn. Papirji, ki se prodajajo na borzah, so se pomnožili glede na svoj nominalni kapital za 567 milijonov kron.
Vprašamo se lahko, koliko je v tem kapitalu kmečkega denarja? Špekula-cijski duh se kaže v tem, da se pusti domača varna posojilnica, ki posoja trezno in premišljeno na to, kar se vidi in kar svoje vrednosti zgubiti ne more in to tem manj, če upoštevamo poleg vrednosti zemlje tudi značajnost in poštenje prošnjikov in porokov', denar pa se je zato, ker so se obetale nekoliko večje obresti, nalagal v bankah. Četudi odštejemo tiste nesrečne špekulantke, ki so na pr. za */<% večjih obresti nesle svoi denar v Glavno posojilnico, imamo vendar le računati, da nezdravi špe-kulacijski duh sega že tudi na kmete. In to je slabo; obenem pa, kakor razmere že sedaj kažejo, skrajno nevarno. O tern ne more biti nobenega dvoma, da bomo kmalu slišali v raznih propalih industrijskih podjetjih. Vsled tega se bodo pa tudi tiste banke, katere so pri takih podjetjih udeležene, težko držale in nikakor ni izključeno, da se bo marsikatera banka omajala in morda tudi zaprla svoje prostore.
Vprašamo, kaj bi bilo z nami, kaj bi bilo z našim gospodarskim življe-Kjern, kaj bi bilo z našim kmetom, ako ne bi imeli trdnega, tako na široko razpredenega zadružništva. Naše posojilnice morajo in tudi morejo stati kakor nepremagljive trdnjave v splošnem polomu. Kdor noče poslušati tega, kar na ves glas upije denarni trg. bo sam sebi pripisal, če ga zedene splošni vihar. Ce-
na kmečkim pridelkom bo v teh vojnih časih rastla in s tem sc bo seveda tudi ohranil pomen kmečkega dela in kmečkega posestva. Z vso resnostjo v svesti si velike odgovornosti, ki jo imamo, kličemo: kmetje skupaj, kmečki denar za kmeta, kmetje držite se z vso silo svojih posojilnic! Tukaj je denar varen in na vse strani najboljše naložen, če tudi ne nosi tako velikih obresti kakor v industrijskih podjetjih in v bankah. Treba je pa seveda brezpogojno gledati na to, da se v industrijalni namen ali v trgovine ob sedanjem resnem času denar ne posoja. Vsaka posojilnica je zdaj bolj kot kedaj dolžna, da skrbi z vso strogostjo za redno plačevanje o-bresti in za redno vračevanje, da si tako nabere čimnajveč razpoložnega denarja, Zadružna zveza je ty._ tia£ela v innogih okrožnicah že več let šem "ža-bičevala svojini'članicam. Ravno to so zahtevali vedno njeni revizorji. Zdaj razmere na denarnem trgu s strašno silo uče, kako prav je imela. Kaj prinese zima, kako se nam pokaže pomlad, ne vemo, toda razmere so take, da se lahko bojimo najhujšega. Zato pa ponavljamo še enkrat: Kmečko posojilništvo ima sedaj v tem času neizmerno važno nalogo zbrati in skupaj držati kmečki denar in ž njim čuvati in varovati kmečki stan.
* Iskreno želimo, da bi vsaka naša posojilnica sklicala sestanek, pri katerem bi se razpravljale misli, ki smo jin podali v današnjem članku. Čas je resen in zato je treba bolj kot kedaj poduka, resnosti v zasebnem in zadružnem gospodarstvu in trdne in močne vzajemnosti kmečkega stanu. Bolj kot kedaj je danes sveta dolžnost posojilnic in zasebnikov varčnost in beg pred ^vsako špekulacijo.	Zadružna zveza.
Izredni občni zbor .Gospodarske zadruge, za goriško okolico.
(Konec.)
Ali smo nevednežl?
Za besedo je prosil podpredsednik zadruge Franc Faganeli, posestnik v Vrtojbi. V zadnjem času se čuje glas od trgovcev, da vsa stvar da ne bo v-spela vsled nevednega vodstva.
Naše delo in vspehi naravnost pobijajo le trditve njim v sramoto. Dokaz o naši sposobnosti je to namreč, da smo ravno mi, en policaj in en zidar, te ljudi s trgovsko izobrazbo in dolgoletno prakso izpodrinili in stopili na površje. Prej je očitati njim nesposobnost posebno družbi »Export«, ker jim vodi celo trgovino jud Morpurgo. Ako bi zadrugo razbili, bi si že v par naslednjih dneh vrnili, kar so prej zgubili. (Živahno odobravanje.) Dalje je govoril predsednik Ivan Mrmo-Ija do konca zborovanja.
Komisija na postaji.
V pretekli sezoni smo postavili ko-misijo.mapostaji, kijepregledovala blago. Prav, je, da imamo komisijo. A priti mora do tega, da bode vsak kmet komisar svojemu blagu. Navadno sc kmetje izgovarjajo, ko se jim pove, da blago ni lepo odbrano, da blago ni snažno: »babe in otroci so nabirali.« Dragi člani, to sr prazni izgovori! Vsak gospodar je odgovoren za svoje blago in ne »babe« in otroci!
Goriški magistrat.
V poletju smo imeli shod. na katerem smo protestirali proti povišanju pristojbine za dovažanje blaga na trg in pa za preniembo urnika za čiščenje stranišč. Tozadevno resolucijo smo poslali goriškemu magistratu ter zahtevali rešitve do 15. septembra. Po preteku te dobe nismo dobili nobenega odgovora
Poslali smo zaradi tega odposlanca k županu Bombiču.
Gospod župan Bombič je dal odposlancu razumeti, da on nam ni nasproten, da so pa drugi ljudje, ki tam odločujejo in nočejo o nas nič vedeti.
Mi smo vedeli, da nam magistrat ne ugodi že ob znanem sestanku goriš-kili kmetov na Livadi in sicer po pojasnilu, katero je dal glasoviti slovenski Italijan Gorjan.
Na shodu smo sklenili, da napovemo štrajk, ako se ne ugodi našim zahtevam.
Danes moramo torej odločiti radi stranišniee: ali proglasimo štrajk, ali ne.
Sklep glede resolucij goriškemu magistratu.
iz razloga, da še niso vsi kmetje v '»Zadrugi« se je sklenilo začasno n c. P r og I a s i l i š t r aj k a. Naložilo se jc članom, naj vsako krivico ali šikano, ki
Čriv. gorel.
Črnogorci zavzeli Alessio in Sv. Ivan Meduvanski.
Del črnogorske armade, ki je pre-> stopila Bojano, sc je obrnil proti jugu ter napadel Alessio. Turki so se postavili v bran in še-le po hudem boju se je Črnogorcem posrečilo zapoditi Turke ter zasesti mesto. Potem so Črnogorci zasedli še obmorsko mesto Sv. Ivan Meduvanski (S. Giovanni di Medua). Tako so Črnogorci priborili zase ali za Srbe morsko luko ob Jadranskem morju.
Obleganje Skadra.
Iz Skadra je izhod nemogoč; kajti cesto v Sv. Ivan Meduvanski, ki je bila še prosta, so zasedli Črnogorci. Dne 2. t m. je črnogorska patrulja aretirala več iz Soluna bežečih družin. Bilo jc o-kolo 200 oseb. Jokaje so prosili, naj se jih pusti nadaljevati pot, ker je v Ska-dru nemogoče več živeti. Kruh se razdeljuje z veliko varčnostjo. Meso dobivajo le bolniki in nekatere dni tudi vojaki. Kljub vsem prošnjam so se morali vrniti. Blokada ne pozna nobene milosti! V Skadru se nahajajo sedaj tudi vsi prebivalci predmestij, ki so se zbali topov. General Martinovič objentlje z vedo ožjim krogom Skadar, a mora biti pri tem previden, ker se tam okolo klatijo nezanesljivi albanski elementi. Vsak čas se javljajo pri njem razni »zastavonoše« tamošnjih plemen, ki ponujajo svojo pomoč Črnogorcem. Vabljajo namreč generala in njegove vojščake v gore. Toda Martinovič da vse take »zastavonoše«, poloviti, ker jim ne zaupa, ker so sc' že večkrat izkazali kot nezaupljive.
Skadar gori.
Iz Cetinja poročajo, da gori Skadar. Ljudstvo se zateka v katoliške cerkve. Vsak čas se pričakuje padec Skadra, ker so razmere nevzdržljive.
Samostan Dečani zavzet.
Brigada generala Vasojevič jc po dolgem boju zavzela samostan Dečani, v katerem so se bili utaborili Turki. Turki so imeli 6(1 mrtvih in 8(1 ranjenih. Od tu se bombardira Skadar s težkimi topovi.
Djakovica še turška.
Med Peč-jo, ki je v črnogorskih rokah. in Prizren-om, v katerem so Srb;, leži mesto Djakovica, ki je še v turških rokah.
st jim pripeti od inagistratnih organov bodisi na trgih ali pri izvažanju strani-ščniee naznanjajo »odboru »Zadruge«, da se bomo znali ravnati.
Sloga v »Zadrugi«.
I	redsednik poroča, da se je vse delovanje začasa kupčije vršilo v slogi in edinosti. Mali spor je nastal samo en krat med odborom za določevanje cene in vodstvom. Tu so posegli v debato-Brajnik Al. stareji iz Standreža, Koglot Anton član odbora, Cejan Anton s Peči in Tomšič Anton iz Sovodenj.
Vojna in »Zadruga«.
Vojna interesira »Zadrugo« rad' denarja. Znana je že več let v Avstriji denarna kriza. Sedanja vojna jo bode še povečala, ker ni izključeno, da bo mogla tudi Avstrija prijeti za ordžj'. Zato opominjamo, da vtem letu ne delate stroškov na kredit, da si ne izpo sojujete.
Skadar popolnoma blokiran.
Najnovejša uradna poročila pravijo, da operacije okolu Skadra ugodno napredujejo. V nedeljo so Črnogorci zasedli nekatere ugodne pozicije. Združile so se tudi predstraže obeh armad, tako da je Skader popolnoma blokiran.
Desno krilo generala Martinovič-a jc dospelo do Lieš-a. Tam so Malisori ponudili generalu svoje sodelovanje.
Pomoč Srbov.
V	srbskem glavnem taboru premišljujejo, ako ne bi bilo ugodno poslati oddelek srbskih čet proti Skadru, da o-lajšajo delo Črnogorcev, ki ne morejo priti do odločilnega uspeha. Namerava se potem napotiti te oddelke proti Sv. Ivanu Meduvanskemu, da ga zasedejo. (To se je že zgodilo te dni. Op. ur.) Vojaški krogi so sklenili počakati prej na mnenje srbske vlade, ker so najbrže boje, da se ne bi zamerili Črnogorcem, ki so tam baje že gospodarji.
Iz Cetinja se poroča, da je naprosil kralj Nikita Srbijo, naj odpošlje težke topove proti Skadru, da bi se pospešil padec mesta.
Srbi.
Bitka pri Kumanovu.
Bitka na Kumanovu je bila strahovito krvava. Srbi so imeli 400 mrtvili in 2000 ranjenih, od teh 400 težko; 'Turki pa 6000 mrtvih in so ostavili na bojišču vso artiljerijo. Od Kumanova do Velesa so Srbi Turkom vzeli 271 Krap-povih brzostrelnih topov in veliko mu-nicije.
Prodiranje Srbov.
Močni srbski oddelki marširajo čez Kosovo polje proti jugu. Gre za tiste srbske oddelke, ki so se borili v Sand-žaku in ki zdaj marširajo čez Kačanik in Skoplje, da ojačijo glavno srbsko armado, ki se pripravlja, da udari na Solun in da se združi z grško armado.
Srbska armada, ki zasleduje poraženo Zekijevo armado, je zasedla Tetovo. Ta armada prodira proti Bitolju, kamor beže Turki, med tem ko prodira proti Serviji tudi močen oddelek grške armade. Pred Bitoljem je torej nastavljena srbsko-grška past za Turke.
Turške grozovitosti.
Uradno se poroča iz Belgrada. da so J urki, ko so bežali, obešali po vaseh kristjane na drevesa in pod njimi zakurili. —
Zavzetje Prizrena.
Prizren je bil zavzet 29. minulega m. z napadom. Turki so bili popolno-
Vojna na Balkanu.
Strahoviti porazi Turkov. — Zvezne države zmagujejo na vsej črti. — Turčiji so šteti dnevi. — Carigrad v nevarnosti.
•<s'
iiki potolčeni in beže v največjem neredu. Od Mitroviče do Prištine so se vsa sela na levi strani železniške proge s 1’rištenom vred predala. Zaplenila se je ogromna množina jestvin in munidje. 511 Turkov je bilo vjetili in prepeljanih v Niš.
Srbija anektirala del sandžaka Novi-pazar.
Srbska vlada je že proglasila aneksijo dela novopazarskega sandžaka in sicer mitroviškega okraja. Brzojavke iz Mitroviče nosijo že označbo: Mitroviči, kraljestvo srbsko, provinca Novi-pazar.
Aneksija Stare Srbije.
Srbski zunanji minister namerava počakati še par zmag srbskega orožja ler potem sklicati izredno sejo skuščine v Skoplju. V tej seji se bo proglasila a-neksija Stare Srbije.
Srbska armada na potu proti Odrinil.
Srbski general Stepanovič se nahaja z večjim delom druge srbske armade na potu proti Odrinu, kjer hoče podpirati tam sc nahajajoče Bolgare.
Prizren v srbskih rokah.
Srbi so po zavzetju Tetova, kjer je srbsko konjeništvo zaplenilo 125 turških topov, prišli do Prizrena ter zasedli tudi to mesto.
Načrt Srbov.
Srbi nameravajo prodirati proti jugu do Bitolja ter se tam združiti z (Irki. Na severozapadu pa se nameravajo združiti pri Djakovu z iz Novegapaza-rja prihajajočimi združenimi črnogorskimi in srbskimi četami.
Napredovanje Srbov.
Srbi «0 zavzeli Kičevo In Kočijo. In rimska »Tribuna« poroča, da so se Srbi polastili tudi Oitolja (Monastlr.)
Bolga ...
Turški poraz pri Lule-Burgasu.
Glasom v Konstanco došlili vesti se turška armada na celi črti umika. Bitka se je vršila sledeče: Bulgari so s 50.000 mož močno kolono prodirali iz Dimoti-ke. enako močna kolona je prodirala z višav v Ergenovo dolino, del armade pa proti Bunar Hissanu. Turki so v nedeljo stali še na črti Lule Burgas Bunar Hissar. V ponedeljek so se morali že umakniti na črto Lule Burgas Viza. Potem so se cel torek pri Vizi na vzhodnem krilu zelo trdno držali, a proti večeru so bili tudi iz Vize vrženi v Saratepe. Nato so bili pregnani tudi iz l.ule Burgasa. Odrin je od pondeljka dalje od vseh strani cerniran.
Velika bitka v okolišu Lule Burgas-a.
Minole dni so doživeli Turki osodo Poln poraz. Okolo Lule Burgasa je prišlo med glavno turško armado, broječo 1511.000 mož, in s severa prihajajočimi Bolgari, do dva dni trajajoče ljute bitke. Bojevali so se na 70 km široki fronti in. kakor pravijo poročila, so bili Turki povsod tepeni ter so se spustili v heg proti rekama Ergene in Corlu.
Boji pri Lule-Burgasu.
Rimska »Tribuna« poroča o teli bojih: Pri veliki bitki, ki se je bila med fiunar-Hissar-jem in Lule-Burgasom so bili Turki poraženi na vsej črti. Sedaj se Pomikajo nazaj proti Sparai in Corlu. vedno zasledovani od bolgarskega ko-njeništva, ki vkljub slabemu vremenu in globokemu blatu hitro napredujejo. Bol-S;*n so z ozirom na velikost in obsež-"ost akcije imeli primeroma male izgube. medtem ko so Turki izgubili (mrtvi 111 ranjenci) 15.000 mož. Turkov je bilo ,5f,.000 mož in so imeli dobro ojačene Pozicije. Bolgari so izvršili naval v protin ter z veliko silo na desnem krilu. Zmagovalci so zaplenili mnogo vojnih jjofej. topov, municije ter živil. V l.ule-“rgasu so Bolgari zaplenili celo želez-"'^e vlake živil in municije. Turki so
0	razjarjeni nad svojim porazom, da
še ko bežijo palijo hiše ubogih neoboroženih kristjanov. Demoralizacija in nered pri Turkih je tak. da če se tudi zopet koncentrirajo in zopet združijo, ne bodo mogli postaviti se resno v bran, dokler nc pridejo v prvo vrsto carigrajskih fortov pri Cataldži.
Turška nehvaležnost.
Nek ranjen bolgarski častnik pripoveduje, da je bil priča, kako je nek ranjen turški častnik z revolverjem ustrelil bolgarskega zdravnika, ki 11111 jc hotel podeliti zdravniško pomoč.
Turške grozovitosti.
Uslubenec »Rdečega križa«, ki jc sam videl bitko pri Lozengradu, je o njej poročal listu »Leipziger Neueste Nachrichten«. V tem poročilu pravi: Bolgari so sijajno zmagali pri Lozengradu. Priznati moram, da nisem smatral Bolgarov za zmožne takega navdušenja. Treba je bilo zavzeti trdnjave na gorah in zdelo se je blazno naskočiti z bajoneti visoke utrdbe, s katerih se je usipal ogenj. Teren je bil za Bolgare jako neugoden; vsenaokrog sami vinogradi, idealen teren za obrambo... Po prvi pavzi jc »Rrdeči križ« začel svoje delo. Zdaj sem spoznal, kake grozovitosti so Turki uganjali z ranjenci. Večinoma so jim iztaknili oči ali odrezali nos in ušesa, ali prerezali trebuhe. Mnogim so pregrizli vratove. Našli smo tudi več Bolgarov, nataknjene na kole.
Agence telegraphigue bulgare poroča, da izvršujejo Turki na svojem begu strašne grozovitosti. Posebno nečloveški so bili po bitki pri Lozengradu. Zažgali so vse vasi in strahovito mesarili ranjence, ki so jim prišli v roke. V Odrinu so vse one, ki so se že opetovano odkupili od vojaške službe,prisilili, da so vstopili v vojsko in jih poslali v sprednje vrste. Nekega vjetega bolgarskega konjenika so z zvezanima rokama posadili na konja brez sedla. Več bolgarskih profesorjev so poslali zvezane v prog-nanstvo. V Carigradu so baje usmrtili več ujetih Bolgarov.
Izgube Turkov pri Lule-Burgasu.
Rimski »'Tribuni« se poroča iz Starc Zagore, da so Turki izgubili v bitki pri Lule-Burgasu 15.000 mož. Bulgari so imeli velikansk plen. Po drugih poročilih pa 40.000(?) mož.
Turški poskus izkrcanja vojaštva odbit.
V	petek ponoči so skušali Turki izkrcati pri Midiji ob Črnem morju 20.000 mož ter jih poslati proti levemu krilu Bolgarov, ki so se bojevali pri Lule-Burgasu. Vojaštvo je bilo že na kopnem in je pričelo že korakati proti jugu, kar jim zadoni na uho oglušujoči »liurra!« Bolgarov. Nastal je ljut boj moža ob možu. Toda presenečenje Turkov je bilo tako, da so se morali umakniti. Na bojnem polju leži vse polno mrličev. Bolgari so namreč iz zasede opazovali izkrcavanje Turkov in jih pustili vse na kopno. Ko je prišel čas so jih od več strani napadli in premagali. Če bi sc bilo Turkom posrečilo s tako številnem oddelkom navaliti levo krilo Bolgarov, bi to znalo biti za poslednje osodepolno.
Bolgarska četa uničila vodne rezervoarje za Carigrad.
»Corriere della sera« poroča, da sc jc močila macedonsko-bolgarska četa izkrcala pri vasi Karaburun ter se od tam podala do približno 20 km od Ca-taldže nahajajočih se rezervoarjev za vodo Carigrada, katere je uničila.
Namere Bolgarov.
Bolgari prodirajo z neverjetno hitrostjo proti Carigradu. Ntihajajo se že skoro pri carigrajskih utrdbah, kamor se zatekajo bežeči Turki.
Bolgari ne bodo mirovali, dokler se jim ne posreči popolnoma premagati Turka. Oni nameravajo zavzeti Carigrad ter se še-le tam pričeti pogajati za mir. Obleganje Carigrada pa bode trajalo najbrže več časa.
Strašna bitka med Corlu in Serajem.
Turki zgubili 40.000 mož.
Kakor se uradno poroča iz Solije, se je bila zadnja dva dni in zadnji dve noči najkrvavejša bitka v tej vojski. Bolgari preganjajoč turške čete po krvavi bitki pri Lule Burgasu trčili so med Corlu in Serajem na veliko turško armado, kateri je zapovedoval sam turški vojni minister Nazim-paša. Unela se je strašna bitka, podobna pravemu mesarskemu klanju. Sedemkrat so Turki odbili silne bolgarske napade z bajoneii, in šele osmi napad se je Bolgarom posrečil, vsled katerega sose spustili Turki v divji beg proti Čaltadži pustivši na bojnem polju 40.000 mrtvih in ranjenih. Bolgari so ujeli kakih 2000 Turkov in imeli so jako bogat vojni plen, dobivši
Podroben lemljevld onih krajev, kler se b;
v svojo oblast kakih 60 turških topov, vsepolno municije in živeža. Zdi se, da je bila ta strašna bitka odločilna in da se vojna bliža hitremu koncu.
Govori se, da se je bolgarski car Ferdinand izrazil, da ne hode poprej miroval, dokler ne nasadi križa nad kate-dralko sv. Sofije v Carigradu.
Nazim-paša je preložil svoje taborišče v Hadekeni proti Carigradu.
Govori se tudi, da se je Bolgarom posrečilo priti skozi Sv. Stefan Turkom za hrbet ter da so tam uničili črv i grajski vodovod.
Grki.
Preveza v grških rokah.
Pomorsko mesto Preveza jc minole dni kapituliralo.
tein	med	RnltfnH	»n Tn^V'
1|I|
^ a.
PiS
Prodiranje Grkov.
Tudi C Irki prodirajo na vsej črti zmagonosno proti severu. Na potu proti Bitolju so že dospeli do Kastorie. Vslio-dna armada je dosegla mesta Vodena, Jenidže in Topsin. Tako sc sedaj nahajajo tik pred Solunom.
Skupna akcija.
(Irki se bodo na več. krajih združili s Srbi in Bolgari. Najprej sc bo vršila združitev najbrže zapadno od Soluna s Srbi in z Bolgari. Ta kolona bo potem skupno delovala proti Solunu. Drugi del grške armade pa se bo združil pri Bitolju. V Bitolju mora biti zbrana velika turška moč, kajti vse iz severa in juga zbežale turške čete so sc obrnile na to stran. Zato je pričakovati, da sc bo bila odločilna bitka na zapad-netn bojišču okolo Bitolja.
Grška blokada Junijskega morja.
Grška vlada je proglasila blokado Jonijskega morja in naznanila, da bo zaplenila vse ladije, ki dovažajo vojne potrebščine za Turčijo.
Grško vojno brodovje.
Grki so zasedli otoke Tasos, lmbros in Strati ter razobesili na njih grško zastavo. Grška flota baje blokira tudi Dardanele.
Turki.
Splošno umikanje Turkov.
Na vsej črti so bili Turki dosedaj že nazaj potlačeni. Najhujše se jim pa godi v boju z Bolgari. Po padcu Lozengrada se neprenehoma umikajo proti Carigradu. Zadnja bitka pri Lule-Burgasu jim je vzela zadnjo moč. Iskati morajo zavetja v carigrajskih trdnjavah pri Ca-taldži. Turške čete so tako razkropljene, da je težko, da se v tej vojski še ke-daj združijo. Pred Srbi bežeči Turki so se deloma obrnili proti Bitolju. deloma proti Solunu in deloma proti Sere-su. Vmes vseh turških oddelkov se nahajajo močni oddelki vojakov balkanske zveze.
Položaj v Carigradu.
Carigradu preti revolucija. Ne samo kristjani niso varni svojega imetja in življenja, marveč sc tudi moslimanski prebivalci turškega glavnega mesta boje lastnih vojakov. Poslaniki so o tem obvestili velesile.
Carigrad.
Uradna poročila o turških porazih so vzbudila v Carigradu veliko potrtost, zdi se pa da je občinstvo resignirano
V	Carigradu ne vlada na splošno nobene razburjenje. Vlada je izdala posebne odredbe za vzdrževanje miru. Vkljub teinu so evropejski prebivalci vznemirjeni. A. o. poslaništvo si je zagotovilo I.loydov parnik, ki je pripravljen, ako bode treba, sprejeti avstrijske podanike, posebno pa ženske in otroke.
Turška armada.
Turška armada je kakor poročajo očividci iz Carigrada skrajno zanemarjena in čisto brez vsake discipline. Ko je bila razglašena mobilizacija proti Bolgarom, ni bilo o kaki navdušenosti niti sledu; kdor je mogel, se je skril, da bi mu ne bilo treba v vojsko. Nekateri rezervisti so se prav očitno branili stopiti zopet v armado. O kaki disciplini seveda se tu ne da govoriti, ker je tudi ljudstvo povsod skrajno nezadovoljno in se za vojsko ne briga čisto nič. T urki .so utrujeni od vedtiega dirndaja, ved nosa nereda, ki jim ne prinese nič. Navdušenja za to vojno med ljudstvom sploh ni. Podkupljeni kričači se davijo po ulicah in šuntajo občinstvo na boj. a dostikrat zastonj. Celo stari, znani turski fanatizem je izginil in hrabrost se jc u-niaknila strahopetnosti. Neki londonski list poroča iz Carigrada naravnost grozovite reči. Divji Kurdi baje dero proti mestu in lačnih vojaških dezerterjev se nabira cele kupe. Baje jih je že okoli
Ji M10, ki so namenjeni naravnost v Carigrad k ra.st in požigat. Oficirji beračijo kruli pri železničarjih in pripovedujejo, c'a po več dni že niso jedli. Vojaštvo je vse v neredu. Brez orožja in uniforme morajo večkrat nastopiti rezervisti svojo službo; seveda beže o prvi priliki. Kristjani in se ne upajo niti na ulico. Tudi če ni vse res, kar poročajo listi, v endar že uckaj zadostuje, da nam pokaže vso gnilobo iu nekulturnost turške države.
Mednarodna akcija vojnih flot v Egejskem morju.
T ietja angleška eskadra, ki je bila namenjena \ Orijent, jc dospela do otoka Malta ter bo tam ostala do nadaljnili odredb. Ob uhodil v Dardanele imajo Angleži dve križarki. V Portsmouth-u jc pripravljena flotilja torpedolovk .da odpluje.
Tri francoske vojne ladije so dospele ter se usidrale pri Siri. Čakajo na-daljnih povelj.
Prva divizija avstrijske eskadre s: bo podala v Smirno. Tja bo dospela v štirih dneh. Križarka »Asperti« je dobila nalog, da križari pred Dardanelami. Prvi drednought »Viribus Uuitis«. ki je bil prideljen ti diviziji, sc je zopet izločil, ker mora prestati izkušnjo zn lanciranje torpedov.
Italija pošlje tudi eno divizijo v E-gtisko morje. Ena oMopnica se bo usidrala pred Solunom.
Nemčija je odposlala oklopno križarko »Gobel« v Sredozemsko morje.
Kakor je iz teh poročil razvidno. Turkom slaba prede. Na vseh koncih iu krajih so bili poraženi. Vsi inozemski listi pišejo o skorajšnjem koncu evropske Turčije. T urški polumes.ee torej tone, in upati je, da tudi zatone.
Politični pregled.
hkspoze zunanjega ministra v delegacijah.
V	torkovi prvi seji avstrijske delegacije je minister za zunanje zadeve Berchtold podal od vseh z napetostjo pričakovani ekspoze.
Berchtold je izjavil, da so se razmere na Balkanu zelo resno razvile. Da bi se nastali požar čim preje ugasni!, so se že pričela posvetovanja. Balkanske države so dosegle take uspehe, da so na podlagi istih tudi povečale svoje zahteve, ki so pred vojsko obsegale le zali-tevo po administrativnih hrcforniah v korist krščanskih delov Turčije. Sedanje zahteve pa ne pripuščajo niti upravo teh dežel 'I určiji.
Naša politika pa mora biti, da obvarujemo lastne koristi ter da se ohrani mir. Po tem principu smo se dosedaj lavnali tudi v očigled dogodkom, ki se vrše na Balkanu.
Po ti poti nc bodo oškodovani tudi opravičeni interesi drugih. Pripravljeni sino, je rekel minister, upoštevati položaj. ki je nastal vsled zmag balkanskih držav, ter tako ustvariti podlago za na-daljno prijateljsko razmerje z istimi. Po drugi strani pa imamo pravico zahtevati, da pri novi ureditvi stvari nc bodo trpele škodo zakoniti interesi države.
Konečno je minister zahteval od delegatov. naj z ozirom na težak položaj ne zahtevajo od njega bolj podrobnin pojasnil.
Cesarjev govor v delegacijah. V
sredo predpoludne j; cesar vsprejel avstrijsko delegacijo, v kateri je imel po pozdravu delegaeijskega predsednika Ncruelta ta-le govor:
■ Z odkritim zadoščenjem in najtoplejšo zalivalo sprejem zagotovila vaše zveste udanosti. Odkar sta se delegaciji zadnjič sestali, so na balkanskem polotoku nastopili resni vojni zapletljaji. kateri nam nalagajo povečano pozornost. Z ozirom na to. da bi se vsled kon-
fliktov mogli tangirati znatni interesi monarhije, je nujno želeti, da se v bližnjem Orjentu kmalu vrnejo redne politične in koinercielne razmere. Moja vlada bo pripravljena v sporazumu z zavezniškima kabinetoma v pripravnem trenutku se udeležiti akcije velesil, mereče na vpostavljenje miru. V zadnjem delegacijskcm zasedanju so se s zahvale vredno požrtvovalnostjo za armado in mornarico dovolili izredni krediti. \ sled katerih se je naša brambiia sila znatno okrepila. Tekoče potrebščine moje vojne uprave se pa gibljejo v normalnih mejah. Le za rešitev podčastniškega vprašanja, ki je vsled organiza-torične izpopolnitve armade in mornarice po novem brambnem sistemu nujno potrebna, se zahteva večji znesek. Razmere v Bosni in Hercegovini se vsled Ipjalnega in patrijotičnega vedenja prebivalstva stalno iu mirno razvijajo in bogati legislatorični delovni program bo deželnemu zboru dal priliko kulturni in gospodarski napredek obeh dežela pospeševati. Prepričan, da se boste raz-motrivanja vam izročenih predlog z izkušeno razumnostjo iu svojih dolžnosti se zavedajočo vnetno lotili, želim vašemu delu uspeha ter vas .prisrčno pozdravljam.«
Darovi.
Jubilejni darovi za Slo v en
sko Sirotišče:
P. n. gg.; Županstvo Kamnje, namesto venca na grob pok. g. župnika Josipa Kosec-a 20 K: Anton Boltar, Gorenje 20 vin; Rudolf Hrovatin 1 K; To-roš Andrej, Medana 5 vin; Vencelj Kovačič Idrija ob Bači 40 vin; Edvard Strekclj vikar 2 K; Franc Skočir Vrsno 40 vin; Adolt Urbančič mesar 1 K; Nekdo iz Orehovelj I K; za prodane podobice 20 vin; za prodane razglednice 3 K 30 vin; Francka Rojec 2 K.
Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š e a«:
P. n. gg. v Gorici: M. G. 1 K. Malija Priuz I K, Barkovič Iv. 40 v, N. N.
2	K. N. N. I K, N. N. 1 K, Don Piero 2 K, Don Pastoriehio 1 K 20 v, N. N. 1 K.
Za »A I o j z i j e v i š č e«:
Gosp. Valentin Zarl. c. kr. oficijal v spomin umrlemu bratu župniku v Volčah 3 K.
Darovi za »Dijaško Mizo«. P. n. gg.
Gotard Pavletič, dekan v St. Petru .i K; J. Omers, župnik v Sežani 5 K.
Bog povrni!
Ali ste poslali naročnino? Ako jc še niste, pošljite takoj!
Domače in razne vesli.
Kardinal Kopp v Vratislavi v nemški Šleziji je hudo obsodil v nekem pismu razne politične zgagarje, ki se boje pravzaprav vsakega pozitivnega dela, a prodajajo svojo sitnost in modrost povsod prav na debelo. Kakor je znano, je oficijelna politična stranka nemških katoličanov cen trum. Ti zgagarji (Ouertreiber jih imenuje »Reichspost«) so nastopili povsod prav ostro proti politiki centruma in posebno napadali razne politične voditelje. Hoteli so vpeljati v Nemčijo neko novo »boljše« katoli-čanstvo, češ, da sedanja politična sme-ni dovolj ostro začrtana. Napadali so v svojem novem listu Katoliška Nemčija« ne le duhovnike, ampak tudi škofe starega kova in se pri tem celo drzno sklicevali na Rim in na papeža. Kardinal Kopp se je izjavil proti tem čisto nepotrebnim zgagarjem, a ni pomagalo nič. Nele da niso s svojimi pretiranimi novotarijami odnehali, ampak napadli so še kardinala Koppa, ki je pač znan vsemu katoliškemu svetu. Na ta napad je kardinal Kopp odgovoril v nekem pismu. katero je pisal uredništvu lista »Schlesische Volkszeitung«. V tem pismu pravi kardinal, da zelo obžaluje in ob enem graja pisavo lista »Katol. Nem-
čija«, ker naravnost sistematično napada zaslužne katoliške može. Ta obsodba velikega katoliškegamožajenapravila med nemškimi katoličani velik vtis in upati je, da bodo sedaj razni zgagarji opustili razširjevanje »boljšega« katoličan* tva.
Sadna razstava na Goriškem. Deželni odbor se bavi z mislijo, kako iii sc dala urediti zbirka uzorccv sadja. Ta naprava bi bila velikega pomena za razvoj sadjereje in za stalno sadno raz-stavo. C. kr. vlada jc naprošena, naj bi dovolila materialne podpore v to svrlio.
Vydrova kava. Z Vydrovo kavo prihaja v naše družine tudi »Domači prijat c I j«. V tem lističu je meseca oktobra nagroinadila neka prazna glava. ki sliši na ime dr. Lah, grozne in-faiuiie proti naši sv. veri. Sv. dolžnost vsake krščanske družine je, zavrniti ta listič in ž njim od sedaj naprej, dokler tvrdka tega ostudnega napada na sv. vero ne obžaluje, tudi V y d r o v n k a v o. Proč s to infamijo iz naših družili!
III. slovenski protialkoholni kongres
je preložen s 17. novembra na 29. in 30. i december. Vzrok je ta, ker sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat jc upanje, da se povrne iu nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili tudi učitelji in katehetje, za katere bodo v pondeljek 30. dcccmbra posebna predavanja.
Mašne, obhajilne in druge molitve za šolsko mladino je izdala in žaložila »Narodna tiskarna« v Gorici. Knjižica je jako priročna. Za šolsko mladino v »Šolskem Domu« je knjižica* tako rekoč obvezna. Opozarjamo veroučitelje na deželi na to praktično knjižico. Knjižica sc je izdala z dovoljenjem knezo-nadškofijskega ordinarijata v Gorici. — Otroci, ki prisostvujejo pri sv. maši z zijanjem naokoli, bodo imeli pripravno in lepo berilo.
Proti draginji mesa. C. kr. vlada priporoča, naj bi občinske uprave upoštevale pravilnik, ki ga je izdal magistrat mesta dunajskega, glede prostega prodajanja govedine na odprtih tržnih prostorih po ulicah in trgih. Ta pravilnik določa, da se oddajajo stalna mesta za prosto prodajanje govejega mesa samo takim konkurentom, ki se obvežejo prodajati meso po tisti najvišji ceni, ki jo določi oblast. Na ta način se doseže regulacija glede mesnih cen.
Goriški deželni odbor priporoča vsem županstvom, naj upoštevajo navedeno postopanje.
Okrožnica deželnega odbora. (Sodelovanje občin v akciji proti draginji.) Stalno višanje cen živilom je povzročilo v zadnjih letih veliko draginjo; radi tega je neobhodno potrebno, da nastopijo \si činitelji, ki so poklicani sodelovati pri javnih upravah, z vso resnostjo proti tem razmeram. Posebno pri dobavljanju živil je treba, da občine uspešno posežejo vmes v svrlio, da se dosežejo vidni uspehi; v prvi vrsti bi se morali imenovati organi, ki bi se jim poverilo nakupovanje živil, ki bi se potem prodajala po zmernih cenah odjemalcem.
Res je sicer, da so v zadnjem času padle cene nekaterim živilom, toda kljub vsem prizadevanjem c. kr. vlade iti kljub intenzivni akciji, ki jo je pričel deželni odbor v povzdigo produkcije, se ui moglo doseči nikako znižanje cene zlasti na drobno prodanega mesa.
C. kr. ministerstvo notranjih zadev povdarja v svojem odloku z dne 4. marca 1912. št. 415.. ki ga je naslovilo na vse deželne politične oblasti, da je dolžnost samoupravnih oblasti, ki jim jo poverjena služba tržnega in živilskega nadzorovanja, delovati na to, da se doseže znižanje cene mesa.
V	ta namen se smatra potrebnim, da hi občine bolje organizirale trgovino z mesom in pa prodajanje mesa na drobno. C. kr. vlada priporoča, da bi občinske uprave upoštevale pravilnik, ki ga je izdal magistrat mesta dunajskega, glede prostega prodajanja govedine na odprtih tr/.nili prostorih, po ulicah in trgih.
Ta pravilnik določa, da se oddajajo stalna mesta za prosto prodajanje govejega mesa samo po tisti najvišji ceni, ki jo določi oblast; na ta način se doseže prava regulacija glede mesnih cen.
Z ozirom na ugodne uspehe, ki jih je doseglo mesto dunajsko s to novo odredbo, priporoča c. kr. vlada občinskim zastopom, da uvedejo slične ukrepe, če ne povsod, vsaj v večjih občinah.
Deželni odbor priporoča od svoje strani vsem večjim županstvom, da u-poštevajo z vso resnostjo navedeno postopanje; o korakih, ki jih županstva napravijo v tem pogledu, naj poročajo čimprej deželnemu odboru.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar ie podelil predsedniku kranjske kmetijske družbe, državnemu poslancu g. Fr. F o v š c t u komturni križec Fran-Josi-povega reda.
Deželna zavarovalnica za govejo živino na Goriškem je štela koncem septembra t. 1. 106 podružnic. Zavarovanih je bilo 8072 kmetov za 22.981 glav goveje živine v znesku K 8,328.560. Število ponesrečb je bilo do konca septembra 455.
Za furlanske kolone. —- Svoto 1000 K. ki jo je dovolil deželni zbor za furlanske kolone, bo deželni odbor porabil za nakup semenskega krompirja, ki sc bo razdelil med potrebne kolone in pod-kolotte po znižani ceni v I. 1913.
Črnagorska himna, ki jo je zložil pesnik J. Sundečič, se glasi:
1.
Ibavni nam Crni Gori S ponesitim brdami,
Otačbini, ki nas dvori,
Koju našim mišcami Mi branimo i držimo Preziruči nevolju —
Dobri Bože, vsi t’ molimo Živi kralja Nikolu!
2.
Zdravo srečna, močna, slavna, Občem vragu na užas —	^
Vrlim prečim u svem ravna Svom narodu na okras.
Dobrini blaga, zlijem stroga — Krsta, doma, slobode Zaščitnika revnostnoga Hrani nam ga, Gospode!
3.
Od kovarstva i napasti Čuvaj njeg i njegov dom,
Koji snuje njem propasti.
Neka bude propast on.
A koji mu vjeru krši Pravda tog ukrotila,
Krjepki Bože vse rasprši.
Kar na nj zloba rotila.
4.
Kud on s nama, svud mi ž ujime Krv smo lijevat gotovi.
Za nj, za vjeru našu, ime I za braču u okovi.
Temu čento svetu dugu Odzivat sc vsaki čas.
Bože svedj nam bod u krugu. Blagoslovi njeg i nas!
Avstrijska šola v Carigradu. Avstrijska šola, ki se nahaja v Peri blizu a. o. poslaništva je ustavila pouk ter so Prostori na razpolago poslaništvu, da iih porabi kot stanovanje za kolonijo, ako bi razmere v Carigradu postale take, da ne bi bili ljudje varni življenja in imetja.
Smrt v cerkvi. V soboto je v tržaški cerkvi sv. Justa malo pred začetkom pontifikalne sv. maše, ki se daruje
vsako leto ua dan sv. Jušta v ti cerkvi zadela kap cerkvenega ključarja in pri-marja v tržaški civilni bolnišnici dr. L o r c n z u 11 i-ja. Prenesli so ga nezavestnega v zakristijo, kjer je kmalu potem umrl.
Pravda zaradi 19 K, pravdarskih stroškov 139 K. Državno sodišče je dne IS. oktobra obravnavalo neki sporen slučaj med dunajsko bolniško blagajno in nižjeavstrijskim deželnim odborom. Šlo se je samo za 19 K. Bolniška blagajna jc tožbo izgubila in mora plačati 439 K stroškov.
Slovenska šola v Ameriki. Kakor iz Amerike poroča neki prijatelj našemu listu, zidajo v Clevelandu, Ohio, slovensko šolo sv. Vida. Letos se je vpisalo v slovenski šolski pouk 700 otrok, tako da jim prostora nedostaje.
Igranje v ogrski izredni letoriji je prepovedano. Znano je, da ogrski ko-lektanti skušajo z vsemi sredstvi speča-ti srečke ogrske razredne loterije tudi pri nas in sc v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da sc srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter o h č u 11 j i v e denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti.
Vinska poskušnja s telefonom. Neki švicarski učenjak je napravil kemičen poskus, ki se bo marsikomu zdel malo čuden, a je vendar resničen in tudi znanstveno podprt. S telefonom se da namreč prav dobro dognati, ali je vino pristno ali ne. Omenjeni švicarski učenjak je napravil namreč sledeči poskus, ki se je izborno obnesel. Vzel je posodo vina in napeljal električni tok iz telefona v posodo, tako da je šel tok iz ene postaje v drugo skozi vinsko tekočino. Nato je poskusil po telefonu govoriti. Vino pristno je dober električen prevodnik in toka ne moti čisto nič. Ako ima pa vino kake dodane primesi je popolnoma nemogoče govoriti, ker te primesi motijo električni tok.
Dragocena ponudba Slovenske Straže! Proti mesečnim obrokom po 4 krone 75 vinarjev vsakdo dobi turško srečko, s katero že po vplačilu prvega obroka zamore zadeti dne 1. decembra t I. glavni dobiček Čistih 400.000 frankov. Turške srečke igrajo še do I. 1874. imajo vsako leto šest žrebanj in mora biti vsaka srečka izžrebana. Vplačani mesečni obroki tedaj niso zgubljeni, marveč mora vsak lastnik turške srečke zadeti vsaj najmanjši dobitek, ki znaša 400 frankov. Komur pa sc turška srečka zdi predraga, zamore dobiti na mesečne obroke druge cenejše srečke, ki istotako igrajo še dolgo vrsto let in imajo vsako leto za več 100.000 kron glavnih dobitkov. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Mestne novice.
m Shod društva »Skalnica«. V nedeljo so se zbrale v cerkvi sv. Ivana društvenice »Skalnice« v prav ogromnem številu. Najprej so imele uro molitve. potem je bil primeren govor. Na koncu je ženski pevski zbor zapel dve krasni Marijini pesni. S tem shodom se jc društvo poživilo, kar je dokazal obi-' lem pristop novih društvenic.
m Ceste v goriškem mestu so v slabem stanju. Pritožbe proti magistratu so splošne. Te dni je tudi list »L’ Fco del I itorale« povzdignil glas proti nemarnosti goriškega magistrata v tem oziru.
V	časih je po cestah toliko blata, da bi lahko ž njim pognojil eno njivo.
m Umrla je dne 1 .t. m. gospa M a-r i j a Kuti n, soproga slovenskega trgovca v Gorici. Bila je društvenica »Skalnice«. Pogreb jc bil v soboto po-poludne. Društvo »Skalnica« sc ga je udeležilo z zastavo. Dosegla je komaj 37. leto. N. p. v m.! Spoštovanemu soprogu naše sožalje!
Tajna seja goriškega mestnega sveta. Tukajšnji list »Fco del Litorale« piše
v	svoji sobotni številki o neki tajni seji tukajšnjega mestnega sveta, ki bi se bila vršila v pondeljek 28. m. n zvečer. V ti seji bi bila na dnevnem redu kot edina točka neki odlok tržaškega namestništva, s katerim bi bilo zagroženo go-riškemu mestnemu svetu, da sc ga razpusti, ako se ne odzove nekemu prejšnjemu odloku, v katerem je bilo govora
o	treh mestnih uslužbencih. V petek prcdpoludnc pa jc imel mestni svet drugo tajno sejo, v kateri jc bilo sklenjeno, da se odpuste iz službe trije mestni u-službenci. Po mestu se govori, da jc dal povod vsemu temu 20. september v Vidmu, katerega dne bi se bili nahajali tam omenjeni trije uslužbenci.
m Oskrunjevanje praznikov. Na praznik vseh Svetih so vozili težki vozovi z drž a v n c postaje hlode v Podgoro. Turške razmere v Avstriji.
Mestni svet goriški je potrdil odlok municipija, s katerim se je odreklo »Slovenskemu sirotišču« v Gorici stavbeno dovoljenje. Proti temu sklepu se je društvo pritožilo pri deželnem odboru. Deželni odbor pa je ugodil pritožbi in razveljavil sklep mestnega sveta.
Brezsrčni soprog obsojen. Tukajšnje sodišče je obsodilo peka Ivana Scalettari-ja iz Gorice, ki je neusmiljeno ravnal s svojo ženo Marijo, jo pretepal ter sploh provzročil njeno prezgodnjo smrt, o kateri smo svoječasno poročali, na trimesečni zapor.
m.»Corriere Fiulano« prinaša kon-fuzne članke, ki jih piše stari Segati. To so »bubbole, ehe non contano«.
Smrtni padec vojaškega zrakoplov-ca na Velikih Rojah. V pond. predpolu-dne se je dogodila na tukajšnjem vojaškem zrakoplovnem vežbališču strašna nesreča s smrtnim izidom. Nadporočnik Aristid pl. Petrovič se je hotel po nekem vzletu v aeroplanu spustiti na Velikih Rojah na tla. Ko je bil kakih 60—70 m nad zemljo, pa se je motor iz neznanih vzrokov ustavil in zrakoplov je začel z veliko naglostjo padati. Zrakoplov je padel s tako silo na zemljo, da se je zaril vanjo. Zrakoplovca pa je vrglo iz a-parata na zemljo, kjer je obležal nezavesten. Prvo pomoč mu je podal vojaški zdravnik, ki je konštatiral, da si ie ponesrečenec razbil lobanjo. Prepeljali ga v vojaško bolnišnico, kjer je prišel okolo poludne še enkrat za malo časa k zavesti. Takrat so zdravniki imeli še malo upanja, da bo še mogoče rešit' mlado življenje. Toda zvečer je nadporočnik pl. Petrovič izdahnil. Ponesrečeni zrakoplovec je bil komaj pet dni pri zrakoplovnem oddelku in jc baje šc-lc v drugič vzletel. Pogreb je bil danes ob 3. uri pop.
m Goriško vinarsko društvo ie imelo v minulem letu prometa za 230.990 K 56 v. Društvo jc končalo svoje upravno leto s čistim dobičkom 26 K 79 v. Rezervni zaklad znaša 757 K 8 v. Po premenjenih pravilih znaša vsek delež odslej 40 K in ne več 20 K.
Žepni tatovi se sedaj klatijo po Gorici. V soboto so izmaknili nekemu gospodu listnico, v kateri je bilo 200 K.
m Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1913 za mesto goriško so došle. Vsi častiti društveniki so uljudno naprošeni. da pridejo čim prej po nje in da plačajo ob tej priliki udnino za prihodnje leto. da s tem prihranijo poverjeniku mnogo truda.
Iz goriške okolice.
g Cerkveni vlom v Solkanu 4. nov.
V	noči od nedelje do pondcljka so nesramni tatovi vlomili v cerkev sv. Roka na pokopališču, šiloma odprli malo hlagajnico in pobrali miloščino, ki so jo le dni darovali obiskovalci pokopališča in grobov. Mnogo niso dobili denarja, dragih dragocenosti pa v cerkvi ni bila. Vendar žalostno je, da se niti cerkvam ne prizanaša.
Volitev županstva v Vrtojbi se je
izvršila v pondeljek popoludne. Za župana je bil izžreban g. K o g 1 o t Ivan mlajši iz Dol. Vrtojbe. Starešini iz Gorenje Vrtojbe in iz Bukovice so bili združeni za kandidata Ivana Lasiča, mesarja iz Gor. Vrtojbe. Starešini iz Dolnje Vrtojbe. katerih je polovica, so volili Ivana K o g I o t a mlajšega. Ker sta dobila oba enako število glasov, jc odločil žreb za poslednjega. Za podžupane so izvoljeni gg.; Angelj M r m olja iz Dol. Vrtojbe. Kodermac Ivan iz Bukovice, M a r a ž Danjcl iz Dol. Vrtojbe, L o c a-t c 11 i pl. Franc iz Dol Vrtojbe. Moze-t i č Anton iz Dol. Vrtojbe, L a s i č Ivan iz Gor. Vrtojbe, M i k I u š Rafael iz Bukovice in L a s i č Franc iz Gor. Vrtojbe.
Iz Oseka. Pretečeno sredo in četrtek (t. j. 30. in 31. oktobra) so se vršile pri nas starašinstvene volitve, katere je c. kr. namestništvo v Trstu razveljavilo na pritožbo tukajšnjih liberalcev. Prodrla je na vsej črti S.L.S. s svojimi kandidati in sicer v 111. razredu s 34 glasovi večine, v drugih dvch razredih pa seniia-sprotniki volitev niso udeležili. Agitacija nasprotnikov je bila strastna obupna, a vkljub temu so še bolj sramotno propadli, kot pri prvih volitvah. Pod Čavnom se še vedno jasni! .
Neki zlobneži so porezali po noči posestniku Fr. Bovconu 18 trt in tukajšnjemu občinskemu obhodiiiku, Iv. Ba-dalič pa 120 trt. Zadnjemu kot majhnemu posestniku je to zelo občutna škoda.
C. kr. namestništveni tajnik dr. Bal-tič, ki je vodil starašinstvene volitve v Oseku je ukazal nabiti na občinski tabli razglas, v katerem se naznanjajo občinstvu imena izvoljenih starašinov. V noči med četrtkom in petkom so pa tukajšnji Sokoli obmetali razglas popolnoma z blatom, tako da ni mogoče brati. To je olika! Pač po šakalsko!
g Iz Oseka, l iček, ki je na sumu, da je porezal trte se nahaja pod ključem. Sramota liberalcem, da se poslužujejo takih kriminalnih sredstev, da potolažijo svojo strast in jezo.
Za zmago liberalne stranke pri občinskih volitvah se je največ trudil domači kapitalist »Rotšild« s svojim sinom. A vse zastonj. Tudi v Črničah pri obč. volitvah je poskušal svojo »moč«, a tudi tam je bilo »fuč« vse njegovo prizadevanje za zmago liberalne liste. Naša posojilnica mu jc trn v peti in sicer zaradi tega, ker ne more svojih kapita-lov obrestovati tako, kakor bi rad. Našega sedanjega župana ne more trpeti. Mogoče bi bil rad on. Sicer pa še nekaj; Ali je znano neki osebi v oseškem županstvu, če je imel nekdo zastraženo svoje stanovanje od finančne straže? če je nekdo plačal mnogo kazni za neke čudne reči? če je nekdo prepisal koncesijo na drugo ime. ker se je zbal nečesa?
g Gradno. V zadnji številki »Prim. lista« se pod napisom »iz Brd« poroča; »V Višnjeviku je imel biti 27. oktobra vsakoletni običajni ples. Kaj pa so fantje namesto plesa naredili? Eni so rajši zbrali za sv. mašo. ki so jo 28. okt. na prav slovesen način imeli v Gradnem. In drugi? O nekaterih se sumi, da so šli in so v noči od nedelje na pondeljek izruvali vse lesene križe na šlovrenskem pokopališču ter jih raznesli na vse kraje « Dopisnik tedaj pravi, da je del
(e n i) višnjevških mladeničev zbral za sv. mašo. nekateri drugi (višnjevški mladeniči) pa. da so na sumu kot po-
■vzročitelji onega grdega zločina Tia šiovrenskem pokopališču. Na to sledeče: Res je, da so mladeniči iz Višujcvi-ka zbrali za peto sv, mašo na dan 2S. okt., katere so se tudi vdeležili. Cast ]hn zato!
Res je pa tudi, da nobeden višiijev-ških mladeničev pri onem zločinu v Šlovrencu ni bil zraven in da vsled tega tudi nobeden izmed njih ni na suuui. Drugikrat naj se dobro pomisli, predno se vrže v javnost tako težko sumničenje in žali ter razburja nedolžne ljudi.
Ivan P odo b n i k, vikar.
g Prejeli smo: Na podlagi S 19. tiskovnega zakona zahtevam na dopis »Primorskega Lista« št. 44 od dne dl. okt. 1912 v točki »lz goriške okolice« pod Solkan (lijeta tička) naslednje popravke: »Resje, da sta bila dotična dva zvečer v krčmi pri »zlati kaplji«, ki je last g. Milosta. Res je tudi. da je v nedeljo večer zasačil gospodar dva v svojih prostorih.
Nikakor pa ni res. da sta omenjena dva bila uzmoviča. Res je tudi, da sta dotična dva se skrila v prostore g. Milosta in sicer radi neke njegove služkinje. Nikakor pa ni res, da bi bila djana sploh pod ključ, ne tisti večer, niti pozneje. Resnica pa je, da sta železničarja.
Z odličnim spoštovanjem Alois Tofaut c. kr. drž. železnica Gorica.
g Na Trnovem bo imela kmečko-delavska hranilnica in posojilnica dne 10. novembra v nedeljo po blagoslovu svoj občili zbor z navadnim dnevnim redom.
Težka telesna poškodba. — 20letni Anton Kavčič iz.Dornberga je dne 9. septembra s kolčem težko ranil na gla-
vi	Andreja Saksido tudi iz Dornberga. Minole dni se je moral vsled tega zagovarjati pred goriškim okrožnim sodiščem. Dobil je tri mesce težke ječe.
g Lokovec. Naše izobr. društvo je nekaterim novodobnim modrijanom in posebno zadnja dobro uspelo veselica, katero so priredili naši mladeniči, zelo v želodcu; boli jih, da so se upali kaj takega napraviti, česar oni, četudi so omiko z žlico zajemali, ne zmorejo. Zato pa napadajo in zasmehujejo naše društvenikc ter nekatere hujskajo in bi z lažmi radi napravili v društvu razpor.
Posebno se neki omikanec trudi in poti ter svojo jezo stresa in napada z zasmehovanjem naše inledaniče po krčmah. Pri tem mu pomagajo neke zelo luštne punce, ki sc fantov nič ne bojijo in po mizah tolčejo. Tudi one kažejo prineseno omiko po bajtah z zabavljanjem čez naše fante. Svoje konference intajo pri kofein, ki ga zelo veliko spe-čajo. a imajo od njega malo dobička. Visoko vzdigujete se. a nizko bodete padle. Dragi mladeniči! proč od takih hiš in ljudij, v katerih je vse kaj drugega kot poštenje; kakor hitro koga vdo-bijo v svoje mreže, ga ne izpuste dokler ne dosežejo svojega namena. Le kričite, le upijte! Nič nas ne straši. Le rečemo vam, poti se držite, mi se ne brigamo za vas.
Iz ajdovskega okraja.
a Lokavec. »Kat. sl. izobraž. društvo« priredi v nedeljo 10. t. m. pop. ob .4. v dvorani g. Slokarja poleg cerkve zabaven »Martinov večer«. Predstavljalo se bode poleg druzega igri »Sv. Cita« in »Krčmar pri zvitim rogu«. Gostje dobrodošli!
a Še nekaj o ljudski pijavki. (Z Vipavskega.) Ljudstvo, ki je bilo po onem zloglasnem vinskem agentu oškodovano, je jako vznemirjeno in razburjeno. Ne da se popisati, koliko greha, jeze. nevolje, da celo žalosti in solz je provzročil ta kosmatovestni mešetar. Kakor se čuje, so bili po večini le revnejši posestniki in uboge vdove oškodo-
vani, ker bolj premožni in zavedni možje so koj v tem človeku spoznali pravega farbarja; zato so mu pokazali pot iu dali »laufpas«. Iz zanesljivega vira smo poizvedeli, da je ta človek imel pri onem moštu, ki ga je kupil po dl) K hektoliter iu še 5% povrhu, b 7 K dobička pri hektolitru, ker njemu ga je kupec plačal čisto mero po 36 K hektoliter. Ker se mu je pa to zdelo še premalo, je pri plačevanju zahteval še L' za svoj trud. ki ga je imel pri farbanju ubogih pocestnikov. To je res poštena in blaga duša. kaj ne? Kaj si more ta človek misliti, ko obira piščance in ko se mu mast po bradi cedi na račun oškodovanih revežev in ubogih vdov, ki mogoče niti toliko nimajo, da bi si krompir zabelili? Vprašamo, ali ni to greh, ki sega do nc-iba? Seveda, take vrste ljudje se za to še zmenijo ne.
Pa tudi na drugi način je ta nebodigatreba škodoval našim posestnikom; namreč s tem, da je na pismo nekega kupca iz Zagreba, ki bi bil rad prišel na Vipavsko kupit 5000 hektolitrov mošta, odgovoril, da je cena moštu poskočila na 40 K hektoliter in da se ga sploh težko več dobi. samo da je s tem kupca zadržal, da ni prišel po mošt, ker se je bal, da bi mu ta utegnil konkurirati in da bi on potem ne mogel več po tako nizki ceni kupovati. Pa naj še kdo poreče, da ne dela ta človek za kmeta. Grozno je slišati pripovedovati, za koliko je ta mož oškodoval svojega zaveznika, ki je zaupal njegovi častni in moški besedi.
a Od »Vinarskega in sadjarskega društva« v Kamnjah je zahteval deželni odbor v svrlio izplačila deželne podpore v znesku 200 K, naj predloži poročilo o svojem delovanju.
Iz kanalskega okraja.
Ročinj. Preč. g. kurat Ivan Košir je že toliko okreval, da sc je vrnil na svoje mesto v Ročinj. Naše iskrene ča-stitke!
S Kanalskega. V predzadnji št. »P. L.« je bilo citati o županu Križniču, kako netaktno se je obnašal na shodu v Pla-veli. A mož ima še druge lastnosti, katerih ena je tudi ta, da ne odpusti rad. Absolutist je kar ga je. Njegova mora obveljati. On vse ve, vse zna najboljše, vsi drugi ne znajo nič ali pa le malo. Kaj pa zna v resnici, je pokazal s svojim jecljanjem na shodu v Plaveh. — Mnogi naši kmetje so - žal — od njega odvisni, posebno v slučajih, ko morajo pri kaki živinski nasreči njemu prodati ponesrečeno živinče. Pravijo, da njegov najboljši prijatelj, nek podžupan, mu je svetoval, naj ne hodi na shod, kjer nima z Anhovci nič opraviti. A ker župan anhovski ne trobi v liberalen rog, enako tudi ne načelnik cestnega odbora kanalskega iu dež. poslanec M. Zega, potem je umljivo, da se je Križnič hotel znesti na shodu nad tema dvema, a je bil postavljen v čudno luč. Gospodu Križniču svetujemo v prihodnje, naj ne hodi na javne shode smešiti se, in naj raje doma dere vole in teleta. Naše hvaležno ljudstvo naj pusti na miru.
ki Za zgradbo ceste Grgar-Avče ie
deželni odbor nakazal dne 14. sept. t. I. uadaljni znesek 1116 K <S4 v deželne podpore.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Hudajužne. Ob to ime se tujci vedno spodtikajo, posebno ker vidijo na železniški postaji v Hudajužni ta napis. Nihče ne ve, odkod izvira to ime. Zato pa nekaj pojasnila. Pri prvi hiši na griču nasproti predora se je reklo že pri starem »Na hudem jugu«, in sicer zato, ker ima na tem griču jug posebno moč, in je enkrat celo streho raz hiše vrgel Ko je potem vasica narastla v vas, se
jereklo»Hudajiižno«.() priliki obhoda, ko se je imela graditi železnica, se je šlo za napis na železniški postaji. Obč. zastopniki so dali na zapisnik, naj se imenuje postaja »Hudojužno«. C. kr. namestništvo pa je odločilo, da se more postaviti tak napis, kakor sc doma izgovarja. namreč: »Hudajužna«. Tudi Nemci so sc že borili, kako bi se dala »Hudajužna« prestaviti na nemški jezik, pa niso mogli dobiti primernega izraza. Pač pa se je svoječasno našel v Spodnji I ribuši nek »modrijan«, ki je to pogrun-tal, in pisal je pismo in v Hudajužno prestavil »In Schlimc Jause«. Pismo je tudi prišlo na našo pošto. Zal, da ne vemo, kdo je tisti »modrijan«, da bi ga prosili, da nam še kaj »prestavi« v nemško...
Neutiievno je, da c. k. namestništvo ni dovolilo, da sc spremeni to ime, ko se je to dovolilo tudi za »Podbrdo«, ko se je poprej pisalo P o d b c r d a, »Grahovo«, ko se je poprej pisalo Grahova, Hudajužna pa mora ostati le Huda-južna!	_______
Iz kobariškega okraja.
kbd Županstvu v Drežnlci je dežel-odbor naznanil, da je odobril pogodbo, ki jo misli občina skleniti s tvrdko Lo-chfr in drug glede odstopa vodorabnih pravic potoka Kozjek.
kbd Občini Sedlo je deželni zbor dovolil 400 K podpore za popravo ceste. Ostale stroške, ki bi presegali svoto 400 K, mora plačati v zmislu deželno-zborskega sklepa občina sama iz občinske blagajne.
Iz cerkljanskega okraja.
c Županstva Cerkno, Šebrelje in Št. Viška gora je pozval deželni odbor, naj organizirajo med seboj občinsko zdravstveno službo.
c Bukovo. »Gospodarsko bralno društvo« na Bukovem priredi v nedeljo, dne 10. t. in. ob 1. uri pop. v prostorih pri »Lapanju« veselico s sledečim vzpo-redom: 1. Govor, v katerem bo navzočim pojasnjena naslednja točka; 2. igra »Stari in mladi«, ki jo je spisal pesnik Anton Medved v 4 dejanjih iu eni spremembi, in v kateri nam lepo podaja nauk, kam privede človeka neposlužnost in neubogljivost nasproti starišem. Igra je lepa, in sc bo igrala prvič pri nas v gorah; pričakovati in želeti je zato obilne udeležbe. 5. kot tretja točka je šaljivo srečkanje z mnogimi lepimi dobitki. K obilni udeležbi vabi vljudno vse bližnje in daljne sosede odbor.
L bovškega okraja.
b »Slov. katol. politično društvo« v Bovcu je prosilo, naj bi se uvrstil most iz Loga v Čezsočo med skladovne. Deželni odbor pa je sporočil omenjenemu društvu iu županstvu Čezsoča, da sc omenjeni most ne more sprejeti med skladovne, ker ne odgovarja zgradba predpisom S 2. cestnega zakona.
Iz komenskega okraja.
km Pod Komnom. Dne 29. m. m. si je ogledala komisija, obstoječa iz članov okrajnega in krajnega šolskega sveta prostor za novo šolo. Gg. dekan iu župan sta izjavila, da je lega pod Komnom na novi ulici za šolo jako primerna in naj se ta prostor izbere brez ugovora. Občinarji smo edini v zahtevi, da bodi šola na zdravem in solnčnem mestu.
km Volčjigrad. Naši liberalci farba-jo ljudi, da bodo stali častni občani občino 3000 K. Povedali smo to, da bodo vedeli ljudje, s kakimi lažmi lovijo liberalci svoje kaline.
km Sveto. Na »Vseh mrtvih« dan je zapustilo več mož in mladeničev svojce, da se podajo po srečo preko morja. V Svetem se pa srečo tudi dobi, če se moli. dela iu skrbi.
km S Krasa. Poljske pridelke smo za letos že spravili pod streho, lini so bili dobri in obilni, drugi pa slabi. Bogu moramo pa biti hvaležni za to, kar nam da. Prosimo ga, naj nas tudi v bodočnosti ue zapusti!
km S Krasa. V nedeljo dne 10. t. m. bo v Komnu »orlovski« telovadni tečaj. Vršil se bode od L 2. in od 3. 4. ure popoldne v društveni dvorani. Vabljeni so vsi odseki. Na zdar!
km Del ceste od ceste Nabrežlna-Konien čez Brje-Krajnavas do skladovne ceste proti Dutovljam spada v področje cestnega odbora sežanskega. Zato je naročil deželni odbor sežanskemu cestnemu odboru, naj sprejme na svoj račun dotični del.
Iz sežanskega okraja.
s Tatovi na Krasu. Po Krasu se klati tolpa tatov, ki udira v cerkve, v župnišča in v druge boljše hiše. Poroča sc nam, da so minule dni hoteli udreti spet v nekatere cerkve, a se jim ni posrečilo. Lnako so hoteli udreti v župnišče v Rodiku, a so bili prepodeni. Orožniki, pozor na to tatinsko druhal.
s Pretresljivi cerkven rop se je izvršil v noči pred praznikom Vseh svetnikov v Povirju. V župno cerkev so vdrli tatovi, ki so v njej napravili pravi zločin. Najprej so poizkušali priti v cerkev skozi glavna vrata; ker se jim pa to ni posrečilo, so poiskusili pri manjših stranskih vratih. Jezik pri ključavnici se je upognil, vrata se odpro in tatje pridejo v cerkev. Odpro skrinjico za miloščino in vse ven pobero. Odklenejo krstni kamen in vzamejo srebrno žlico za krstitev ter obedve posodici za sv. olje s krožnikom vred, pa tudi ključ od krstnega kamna so s seboj odnesli. V zakristiji so pobrali kakih 50 prtičev, en kelih in pa kustodijo z zlato lunico. N lomili so tudi v tabernakel, vzeli ciborij. sv. hostije pa so raztresli po tleh. Oropali so tudi monštranco skupno s presv. Rešnjim Telesom. Kaj se je zgodilo s presv. Rešnjim Telesom, se ne ve. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v podružno cerkev v Merčah. Tam so pobrali miloščino, en kelih in tri svetilke izpred oltarjev. Ljudstvo je nad tem bogorop-nitn činom silno ogorčeno in povprašuje, kdo bi bili krivci. Morebiti jih izslede. Dosedaj se ne ve še nič gotovega.
Iz Tomaja. Gospodinjska šola v »Llizabetišču« je končala minule dni svoj četrti tečaj s prav dobrim vspe-horn. Učenk, ki so obiskovale to šolo je bilo v preteklem šolskem letu 20. Peti tečaj se je pričel danes 4. novembra, za katerega sc je oglasilo lepo število deklet. Sicer se sprejmejo še druga dekleta, ako se oglasijo v kratkem času. Tečaj v naši gospodinjski šoli je celoleten in se gojenke nauče vsega potrebnega, kar mora znati dobra gospodinja.
V	celoletnem tečaju si gojenke pridobe toliko, da zamorejo voditi same gospodinjstvo, velike kmetije ali tudi boljše hiše. - Stariši, ne zamudite lepe prilike. Kolikor ženska zna, toliko velja!
X.
Iz Iržiškega okraja.
tr Doberdob. Na »\seli svetih« dan se je pri nas osnovala bratovščina Pres. Srca Jezusovega. Ljudje, stari in mladi se pridno vpisujejo. S tem smo zgradili zopet eno trdnjavo Gospodu proti hudobnemu duhu.
tr Doberdob. Zadnji »Prim. list« je objavil besedilo bolgarske bojne pesmi »Sumi Marica«, »Ilustrovani tednik' pa skladbo te pesmi, katero je naš c
V	ta namen sc smatra potrebnim, da bi občine bolje organizirale'trgovino z mesom in pa prodajanje mesa na drobno. C. kr. vlada priporoča, da bi občinske uprave upoštevale pravilnik, ki ga je izdal magistrat mesta dunajskega, glede prostega prodajanja govedine na odprtih tržnih prostorih, po ulicah in trgih.
Ta pravilnik določa, da se oddajajo stalna mesta za prosto prodajanje govejega mesa samo po tisti najvišji ceni. ki jo določi oblast; na ta način se doseže prava regulacija glede mesnih cen.
Z ozirom na ugodne uspehe, ki jih je doseglo mesto dunajsko s to novo odredbo, priporoča c. kr.'vlada občinskim zastopom, da uvedejo slične ukrepe, če ne povsod, vsaj v večjih občinah.
Deželni odbor priporoča od svoje strani vsem večjim županstvom, da u-poštevajo z , vso resnostjo navedeno postopanje; o korakih, ki jih županstva napravijo v tem pogledu, naj poročajo čimprej deželnemu odboru.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar je podelil predsedniku kranjske kmetijske družbe, državnemu poslancu g. Fr. P o v š e t u komturni križec Fran-Josi-povega reda.
Deželna zavarovalnica za govejo živino na Goriškem je štela koncem septembra t. I. 106 podružnic. Zavarovanih je bilo 8072 kmetov za 22.981 glav goveje živine v znesku K 8,328.560. Število ponesrečb je bilo do konca septembra 455.
Za furlanske kolone. — Svoto 1000 K, ki jo je dovolil deželni zbor za furlanske kolone, bo deželni odbor porabil za nakup semenskega krompirja, ki sc bo razdelil med potrebne kolone in pod-kolone po znižani ceni v I. 1913.
Crnagorska himna, ki jo jc zložil pesnik J. Sundečič, sc glasi:
1.
Ubavni nam Crni (lori S ponositim brdami,
Otačbini, ki nas dvori,
Koju našim mišcami Mi branimo i držimo Preziruči nevolju —
Dobri Bože, vsi t' molimo Živi kralja Nikolu!
2.
Zdravo srečna, močna, slavna, Občem vragu na užas —
Vrlim prečim u svem ravna Svoni narodu na okras.
Dobrim blaga, zlijem stroga — Krsta, doma, slobode Zaščitnika revnostnoga Hrani nam ga, Gospode!
3.
Od kovarstva i napasti Čuvaj njeg i njegov doni,
Koji snuje njem propasti,
Neka bude propast on.
A koji mu vjeru krši Pravda tog ukrotila,
Krjepki Bože vse rasprši.
Kar na nj zloba rotila.
4.
Kud on s nama, svud mi ž njime Krv smo lijevat gotovi.
Za uj, za vjeru našu. ime
I	za braču u okovi.
Temu čenio svetu dugu Odzivat se vsaki čas.
Bože svedj nam bod u krugii. Blagoslovi njeg i nas!
Avstrijska šola v Carigradu. Avstrijska šola. ki sc nahaja v Peri blizu a. o. poslaništva je ustavila pouk ter so prostori na razpolago poslaništvu, da jih porabi kot stanovanje za kolonijo, ako bi razmere v Carigradu postale take. da ne bi bili ljudje varni življenja in imetja.
Smrt v cerkvi. V soboto je v tržaški cerkvi sv. Jušta malo pred začetkom pontifikalne sv. maše, ki se daruje
vsako leto na dan sv. .lušta v ti cerkvi zadela kap cerkvenega ključarja in pri-marja v tržaški civilni bolnišnici dr., 1. o r e n z u 11 i-ja. Prenesli so ga nezavestnega v zakristijo, kjer je kmalu potem umrl.
Pravda zaradi 19 K, pravdarskili stroškov 439 K. Državno sodišče je dne 18. oktobra obravnavalo neki sporen slučaj med dunajsko bolniško blagajno in nižjeavstrijskim deželnim odborom. Šlo se je samo zn 19 K. Bolniška blagajna jc tožbo izgubila in mora plačati 439 K stroškov.
Slovenska šola v Ameriki. Kakor iz Amerike poroča neki prijatelj našemu listu, zidajo v Clevelandu, Ohio, slovensko šolo sv. Vida. Letos se je vpisalo v slovenski šolski pouk 700 otrok, tako da jim prostora nedostajc.
Igranje v ogrski izredni letoriji je. prepovedano. Znano jc, da ' ogrski ko-lektanti skušajo z vsemi sredstvi speča-ti srečke ogrske razredne loterije tudi liri nas in sc v dosego svojega namena poslužujejo cclo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo sc svari pred naku-j pom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da sc srečke zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne' naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite jih finančni oblasti.
Vinska poskušnja s telefonom. Neki švicarski učenjak je napravil kemičen poskus, ki sc bo marsikomu zdel malo čuden, a jc vendar resničen in tudi znanstveno podprt. S telefonom se da namreč prav dobro dognati, ali jc vino pristno ali ne. Omenjeni švicarski učenjak je napravil namreč sledeči poskus, ki sc je izborno obnesel. Vzel je posodo vina in napeljal električni tok iz telefona v posodo, tako da je šel tok iz ene postaje v drugo skozi vinsko tekočino. Nato je poskusil po telefonu govoriti. Vino pristno je dober električen prevodnik in toka ne moti čisto nič. Ako ima pa vino kake dodane primesi je popolnoma nemogoče govoriti, ker te primesi motijo električni tok.
Dragocena ponudba Slovenske Straže! Proti mesečnim obrokom po 4 krone 75 vinarjev vsakdo dobi turško srečko, s katero že po vplačilu prvega obroka zamore zadeti dne 1. decembra t I. glavni dobiček čistih 400.000 frankov. Turške srečke igrajo še do I. 1<S74. imajo vsako leto šest žrebanj in mora biti vsaka srečka izžrebana. Vplačani mesečni obroki tedaj niso zgubljeni, mlirvcč mora vsak lastnik turške srečke zadeti vsaj najmanjši dobitek, ki znaša 400 frankov. Komur pa sc turška srečka zdi predraga, zamore dobiti na mesečne obroke druge cenejše srečke, ki istotako igrajo še dolgo vrsto let in imajo vsako leto za več 100.000 kron glavnih dobitkov. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Mestne novice.
m Shod društva »Skalnica«. V nedeljo so se zbrale v cerkvi sv. Ivana društvenice »Skalnice« v prav ogromnem številu. Najprej so imele uro molitve, potem je bil primeren govor. Na koncu je ženski pevski zbor zapel dve krasni Marijini pesni. S tem shodom se je društvo poživilo, kar je dokazal obi-leiti pristop novih društvenic.
m Ceste v soriškem mestu so v slabem stanju. Pritožbe proti magistratu so splošne. Te dni je tudi list »L' Eco del
I	itorale« povzdignil glas proti nemarnosti goriškega magistrata v tem oziru. \ časih jc po cestah toliko blata, da bi lahko ž njim pognojil eno njivo.
m Umrla je dne 1 .t. m. gospa M a-r i j a Kuti n, soproga slovenskega trgovca v Gorici. Bila je društvenica »Skalnice«. Pogreb je bil v soboto po-poludne. Društvo »Skalnica« sc ga je udeležilo z zastavo. Dosegla jc komaj 37. leto. N. p. v m.! Spoštovanemu soprogu naše sožalje!
Tajna seja goriškega mestnega sveta. Tukajšnji list »Leo del Litorale« piše
v	svoji sobotni številki o neki tajni seji tukajšnjega mestnega sveta, ki bi se bila vršila v pondeljek 28. m. m. zvečer. V ti seji bi bila na dnevnem redu kot edina točka neki odlok tržaškega namestništva, s katerim bi bilo zagroženo go-riškemu mestnemu svetu, da se ga razpusti, ako se ne odzove nekemu prejšnjemu odloku, v katercm-jc bilo govora
o	treh mestnih uslužbencih. V petek predpoludnc pa jc imel mestni svet drugo tajno sejo, v kateri jc bilo sklenjeno, da sc odpuste iz službe trije mestni u-sldžbenci. — Po mestu se govori, da jc dal povod vsemu temu 20. september v Vidmu, katerega dne bi se bili nahajali tam omenjeni trije uslužbenci.
m Oskrunjevanje praznikov. Na praznik vseh Svetih so vozili težki vozovi z državne postaje hlode v Podgoro. Turške razmere v Avstriji.
Mestni svet goriški je potrdil odlok municipija, s katerim se je odreklo »Slovenskemu sirotišču« v Gorici stavbeno dovoljenje. Proti temu sklepu se je društvo pritožilo pri deželnem odboru. Deželni odbor pa je ugodil pritožbi in razveljavil sklep mestnega sveta.
Brezsrčni soprog obsojen. Tukajšnje sodišče jc obsodilo peka Ivana Scalettari-ja iz Gorice, ki je neusmiljeno ravnal s svojo ženo Marijo, jo pretepal ter sploh provzročil njeno prezgodnjo smrt, o kateri smo svoječasno poročali, na trimesečni zapor.
m »Corriere Fiulano« prinaša kon-fuzne članke, ki jih piše stari Segati. To •so »bubbole, clie non contano«.
Smrtni padec vojaškega zrakoplov-ca na Velikih Rojah. V pond. predpolu-dne se je dogodila na tukajšnjem vojaškem zrakoplovnem vežbališču strašna nesreča s smrtnim izidom. Nadporočnik Aristid pl. Petrovič se je hotel po nekem vzletu v aeroplanu spustiti na Velikih Rojah na tla. Ko je bil kakih 60—70 m nad zemljo, pa se je motor iz neznanih vzrokov ustavil in zrakoplov je začel z veliko naglostjo padati. Zrakoplov jc padci s tako silo na zemljo, da se je zaril vanjo. Zrakoplovca pa je vrglo iz a-parata na zemljo, kjer je obležal nezavesten. Prvo pomoč mu je podal vojaški zdravnik, ki je konštatiral, da si ie ponesrečenec razbil lobanjo. Prepeljali ga v vojaško bolnišnico, kjer je prišel okolo poludne še enkrat za malo časa k zavesti. Takrat so zdravniki imeli še tnalo upanja, da bo še mogoče rešiti mlado življenje. Toda zvečer je nadporočnik pl. Petrovič izdahnil. Ponesrečeni zrakoplovec je bil komaj pet dni pri zrakoplovnem oddelku in je baje še-le v drugič vzletel. Pogreb jc bil danes ob 3. uri pop.
m Goriško vinarsko društvo ie imelo v minulem letu prometa za 230.990 K 56 v. Društvo jc končalo svoje upravno leto s čistini dobičkom 26 K 79 v. Rezervni zaklad znaša 757 K 8 v. Po premenjenih pravilih znaša vsek delež odslej 40 K in ne več 20 K.
Žepni tatovi se sedaj klatijo po Gorici. V soboto so izmaknili nekemu gospodu listnico, v kateri je bilo 200 K.
m Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1913 za mesto goriško so došle. Vsi častiti društveniki so uljudno naprošeni. da pridejo čim prej po nje in da plačajo ob tej priliki udnino za prihodnje leto. da s tem prihranijo poverjeniku mnogo truda.
Iz goriške okolice.
g Cerkveni vlom v Solkanu 4. nov.
V	noči od nedelje do pondeljka so nesramni tatovi vlomili v cerkev sv. Roka na pokopališču, šiloma odprli malo blagajnico in pobrali miloščino, ki so jo te dni darovali obiskovalci pokopališča in grobov. Mnogo niso dobili denarja, dingih dragocenosti pa v cerkvi ni bilo. Vendar žalostno je. da se niti cerkvam nc prizanaša.
Volitev županstva v Vrtojbi se je izvršila v pondeljek popoludne. Za župana je bil izžreban Koglot Ivan mlajši iz Dol. Vrtojbe. Starešini iz (iorc-njc Vrtojbe in iz Bukovice so bili združeni za kandidata Ivana Lasiča, mesarja iz Gor. Vrtojbe. Starešini i/. Dolnje Vrtojbe, katerih je polovica, so volili Ivana K o g 1 o t a mlajšega. Ker sta dobila oba enako število glasov, je odločil žreb za poslednjega. Za podžupane so izvoljeni gg.; Angeli M r m olja iz Dol. Vrtojbe. Kodermac Ivan iz Bukovice, M a ra ž Danjel iz Dol. Vrtojbe, L oca-t e 11 i pl. Franc iz Dol Vrtojbe. M oze-t i č Anton iz Dol. Vrtojbe. Lasič Ivan iz Gor. Vrtojbe. M i k I u š Rafael iz Bukovice in La si č Franc iz Gor. Vrtojbe.
Iz Oseka. Pretečeno sredo in četrtek (t. j. 30. in 31. oktobra) so se vršile pri nas starašinstvene volitve, katere je c. kr. namestništvo v Trstu razveljavilo na pritožbo tukajšnjih liberalcev. Prodrla je na vsej črti S. L. S. s svojimi kandidati in sicer v III. razredu s 34 glasovi večine, v drugih dveh razredih pa sc nasprotniki volitev niso udeležili. Agitacija nasprotnikov je bila strastna - obupna, a vkljub temu so še bolj sramotno propadli, kot pri prvih volitvah. Pod Čavnom se še vedno jasni!
Neki zlobneži so porezali po noči posestniku Fr. Bovconu 18 trt in tukajšnjemu občinskemu obliodniku, Iv. Ba-dalič pa 120 trt. Zadnjemu kot majhnemu posestniku je to zelo občutna škoda.
C. kr. namestništveni tajnik dr. Bal-tič, ki je vodil starašinstvene volitve v Oseku je ukazal nabiti na občinski tabli razglas, v katerem se naznanjajo občinstvu imena izvoljenih starašinov. V noči med četrtkom in petkom so pa tukajšnji Sokoli obmetali razglas popolnoma z blatom, tako da ni mogoče brati. To je
olika! Pač po šakalsko!
/
g Iz Oseka. Tiček, ki je na sumu, da je porezal trte se nahaja pod ključem. Sramota liberalcem, da se poslužujejo takih kriminalnih sredstev, da potolažijo svojo strast in jezo.
Za zmago liberalne stranke pri občinskih volitvah sc je največ trudil domači kapitalist »Rotšild« s svojim sinom. A vse zastonj. Tudi v Črničah pri obč. volitvah je poskušal svojo »moč«, a tudi tam jc bilo »fuc« vse njegovo prizadevanje za zmago liberalne liste. Naša posojilnica mu je trn v peti in sicer zaradi tega, ker ne more svojih kapita-lov obrestovati tako, kakor bi rad. Našega sedanjega župana ne more trpeti. Mogoče bi bil rad on. Sicer pa še nekaj: Ali je znano neki osebi v oseškem županstvu, če je imel nekdo zastraženo svoje stanovanje od finančne straže? če je nekdo plačal mnogo kazni za neke čudne reči? če je nekdo prepisal koncesijo na drugo ime. ker se je zbal nečesa?
g Gradno. V zadnji številki »Prim. lista« se pod napisom »iz Brd« poroča: »V Višnjeviku je imel biti 27. oktobra vsakoletni običajni ples. Kaj pa so fantje namesto plesa naredili? Eni so rajši zbrali za sv. mašo. ki so jo 28. okt. na prav slovesen način imeli v Gradnem. In drugi? O nekaterih se sumi. da so šli in so v noči od nedelje na pondeljek izruvali vse lesene križe na šlovrenskem pokopališču ter jili raznesli na vse kraje >< Dopisnik tedaj pravi, da je del
(eni) višnjevških mladeničev zbral za sv. mašo. nekateri drugi (višnjevški mladeniči) pa. da so na sumu kot po-
vzročttclji tonega grdega zločina na šiovrenskean pokopališču. Na to sledeče: Res je. da so mladeniči iz Višnjevi-ka zbrali za peto sv. maSo na dan 28. okt., katere so se tudi vdckžili. Cast jim zato!
Res je pa tudi, da nobeden višnjev-škili mladeničev pri onem zločinu v Šlovreneu ni bil zraven in (da vsled tega tudi nobeden izmed njih ni na sumu. Drugikrat naj se dobro pomisli, predno se vrže v javnost tako težko sumničenje in žali ter razburja nedolžne ljudi.
Ivan Podobnik, vikar.
K Prejeli sino: Na podlagi S 19. tiskovnega zakona zahtevam na dopis »Primorskega Lista« št. 44 od dne .M. okt. 1912 v točki »Iz goriške okolice« pod Solkan (ujeta tička) naslednje popravke: »Resje, da sta bila (dotična dva zvečer v krčmi pri »zlati kaplji«, ki je last g. Milosta. Res je; tudi, da je v nedeljo večer zasačil gospodar dva v svojih prostorih.
Nikakor pa ni res. da .sta omenjena dva bila uzmoviča. Res je tudi, da stn dotična dva se skrila v prostore g. Milosta in sicer radi neke njegove služkinje. Nikakor pa ni res. da bi bila djana sploh pod ključ, ne tisti večer, niti pozneje. Resnica pa je, da sta železničarja.
Z odličnim spoštovanjem Alois Tofaut c. kr. drž. železnica Gorica, g Na Trnovem bo imela kmečko-delavska hranilnica in posojilnica dne 10. novembra v nedeljo po blagoslovu svoj občni zbor z navadnim dnevnim redom.
Težka telesna poškodba. — 20letni Anton Kavčič iz Dornberga je dne 9. septembra s kolčem težko ranil na gla-
vi	Andreja Saksido tudi iz Dornberga. Minole dni sc je moral vsled tega zagovarjati pred gor iškim okrožnim sodiščem. Dobil je tri mesce težke ječe.
g Lokovec. Naše izobr. društvo je nekaterim novodobnim modrijanom in posebno zadnja dobro uspelo veselica, katero so priredili naši mladeniči, zelo v želodcu; boli jih, da so se upali kaj takega napraviti, česar oni, četudi so omiko z žlico zajemali, ne zmorejo. Zato pa napadajo in zasmehujejo naše društvenike ter nekatere hujskajo in bi z lažmi radi napravili v društvu razpor.
Posebno se neki omikanec trudi in poti ter svojo jezo stresa in napada z zasmehovanjem naše mledaniče po krčmah. Pri tem mu pomagajo neke zelo luštne punce, ki se fantov nič ne bojijo in po mizah tolčejo. Tudi one kažejo prineseno omiko po bajtah z zabavljanjem čez naše fante. Svoje konference imajo pri kofetu, ki ga zelo veliko spe-čajo. a imajo od njega malo dotička. Visoko vzdigujete se, a nizko bodete padle. Dragi mladeniči! proč od takih hiš in ljudij, v katerih je vse kaj drugega kot poštenje; kakor hitro koga vdo-bijo v svoje mreže, ga ne izpuste dokler ne dosežejo svojega namena. Le kričite, le upijte! Nič nas ne straši. Le rečemo vam, poti se držite, mi se ne brigamo za vas.
Iz ajdovskega okraja.
a Lokavec. »Kat. sl. izobraž. društvo« priredi v nedeljo Ki. t. in. pop. ob 3. v dvorani g. Slokarja poleg cerkve zabaven »Martinov večer«. Predstavljalo se bode poleg druzega igri »Sv. Cita« in »Krčmar pri zvitim rogu«. <jo-stje dobrodošli!
a Še nekaj o ljudski pijavki. (Z Vipavskega.) Ljudstvo, ki je bilo po onem zloglasnem vinskem agentu oškodovano, je jako vznemirjeno in razburjeno. Ne da sc popisati, koliko greha, jeze, nevolje, da celo žalosti in solz je provzročil ta kosmatovestni mešetar. Kakor se čuje. so bili po večini le revnejši posestniki in uboge vdove oškodo-
vani, ker bolj premožni in zavedni možje so koj v tem človeku spoznali pravega farbarja; zato so mu pokazali pol 'in dali »laufpas«. I/. zanesljivega vira smo poizvedeli, da je ta človek imel pri onem moštu, ki ga je kupil po 31) K hektoliter in še 5% povrhu, <> 7 K dobička pri hektolitru, ker njemu ga je kupec plačal čisto mero po 36 K hektoliter. Ker :se mu je pa to zdelo še premalo, je pri plačevanju zahteval še 1% za svoj trud. ki ga je imel pri farbanju ubogih posestnikov. To je res poštena in blaga duša. kaj ne? Kaj si more ta človek misliti, ko obira piščance in ko se mu mast po .bradi cedi na račun oškodovanih revežev in ubogih vdov, ki mogoče niti toliko nimajo, da bi si krompir zabelili? Vprašamo, ali ni to greh, ki sega do neba? Seveda, take vrste ljudje se za to še zmenijo ne.
Pa tudi na drugi način je ta neluv digatreba škodoval našim posestnikom;-namreč s tem, da je na pismo nekega kupca iz Zagreba, ki bi bil rad prišel na Vipavsko kupit 5000 hektolitrov mošta, odgovoril, da je cena moštu poskočila na 40 K hektoliter in da se ga sploh težko več dobi, samo da je s tem kupca zadržal, da ni prišel po mošt, ker se je bal, da bi mu ta utegnil konkurirati in da bi on potem ne mogel več po tako nizki ceni kupovati. Pa naj še kdo poreče, da ne dela ta človek za kmeta. Orožno je slišati pripovedovati, za koliko je ta mož oškodoval svojega zaveznika, ki je zaupal njegovi častni in moški besedi.
a Od »Vinarskega in sadjarskega društva« v Kamnjah je zahteval deželni odbor v svrho izplačila deželne podpore v znesku 200 K. naj predloži poročilo o svojem delovanju.
Iz kanalskega okraja.
Ročinj. Preč. g. kurat Ivan Košir je že toliko okreval, da se je vrnil na svoje mesto v Ročinj. Naše iskrene, ča-stitke!
S Kanalskega. V predzadnji št. »P. L.« je bilo čitati o županu Križniču, kako netaktno se je obnašal na shodu v Pla-veh. A mož ima še druge lastnosti, katerih ena je tudi ta, da ne odpusti rad. Absolutist je kar ga je. Njegova mora obveljati. On vse ve, vse zna najboljše, vsi drugi ne znajo nič ali pa le malo. Kaj pa zna v resnici, je pokazal s svojim jecljanjem na shodu v Plaveli. — Mnogi naši kmetje so — žal — od njega odvisni, posebno v slučajih, ko morajo pri kaki živinski nasreči njemu prodati ponesrečeno živinče. Pravijo, da njegov najboljši prijatelj, nek podžupan, mu je svetoval, naj ne hodi na shod, kjer nima z Anhovci nič opraviti. A ker župan anhovski ne trobi v liberalen rog, enako tudi ne načelnik cestnega odbora kanalskega in dež. poslanec M. Zega, potem je umljivo, da sc je Križnič hotel znesti na shodu nad tema dvema, a je bil postavljen v čudno luč. Gospodu Križniču svetujemo v prihodnje. naj ne hodi na javne shode smešiti se, in naj raje doma dere vole. in teleta. Naše hvaležno ljudstvo naj pusti na miru.
ki Za zgradbo ceste Orgar-Avče ie
deželni odbor nakazal dne 14. sept. t. I. nadaljni znesek II H) K 84 v deželne podpore.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Hudajužne. Ob to ime se tujci \edno spodtikajo, posebno ker vidijo na železniški postaji v Hudajužni ta napis. Nihče ne ve, odkod izvira to ime. Zato pa nekaj pojasnila. Pri prvi hiši na griču nasproti predora se je reklo že pri starem »Na hudem jugu«, in sicer zato, ker ima na tem griču jug posebno moč. in je enkrat celo streho raz hiše vrgel Ko je potem vasica narastki v vas. se
jercklo»Hudajužno«.() priliki obhoda, ko se je imela graditi železnica, sc je šlo za napis na železniški postaji. Obč. zastopniki so dali na zapisnik, naj se imenuje postaja »Hudojužno«. C. kr. namestništvo pa je oejločilo, da se more postaviti tak napis, kakor se doma izgovarja, namreč: »Hudajužna«. Tudi Nemci so sc že borili, kako hi se dala »Hudajužna« prestaviti na nemški jezik, pa niso mogli dobiti primernega izraza. Pač pa sc je svoječasno našel v Spodnji
I	ribuši nek »modrijan«, ki je to pogrun-tal, in pisal je pismo in v Hudajužno prestavil »In Sclilime .lausc«. Pismo je tudi prišlo na našo pošto. Zal, da ne vemo, kdo je tisti »modrijan«, da bi ga prosili, da nam še kaj »prestavi« v nemško...
Neurnevno je, da c. k. namestništvo ni dovolilo, da se spremeni to ime, ko ve je to dovolilo tudi za »Podbrdo«, ko se je poprej pisalo P o d b e r d a, »Grahovo«, ko se je poprej pisalo Grahova, Hudajužna pa mora ostati le Huda-južna!
Iz kobariškega okraja.
kbd Županstvu v Drežnici je dežel-odbor naznanil, da je odobril pogodbo, ki jo misli občina skleniti s tvrdko Lo-cher in drug glede odstopa vodorabnih pravic potoka Kozjek.
kbd Občini Sedlo je deželni zbor dovolil 400 K podpore za popravo ceste. Ostale stroške, ki bi presegali svoto 400 K, mora plačati v zmislu deželno-zborskega sklepa občina sama iz občinske blagajne.
Iz cerkljanskega okraja.
c Županstva Cerkno, Šebrelje in Št. Viška gora je pozval deželni odbor, naj organizirajo med seboj občinsko zdravstveno,službo.
c Bukovo. »Gospodarsko bralno društvo« na Bukovem priredi v nedeljo, dne 10. t. m. ob 1. uri pop. v prostorih pri »Lapanju« veselico s sledečim vzpo-redom: 1. Govor, v katerem bo navzočim pojasnjena naslednja točka; 2. igra »Stai i in mladi«, ki jo je spisal pesnik Anton Medved v 4 dejanjih in etii spremembi, iti v kateri nam lepo podaja nauk, kam privede človeka neposlužnost in neubogljivost nasproti starišem. Igra je lepa, in se bo igrala prvič pri nas v gorah; pričakovati in želeti je zato obilne udeležbe. 3. kot tretja točka je šaljivo srečkanje z mnogimi lepimi dobitki. K obilni udeležbi vabi vljudno vse bližnje in daljne sosede odbor.
Iz bovškega okraja.
b »Slov. katol. politično društvo« v Bovcu je prosilo, naj bi sc uvrstil most iz Loga v Čezsočo med skladovne. Deželni odbor pa je sporočil omenjenemu društvu in županstvu Čezsoča, da se omenjeni most ne more sprejeti med skladovne, ker ne odgovarja zgradba predpisom S 2. cestnega zakona.
Iz komenskega okraja.
km Pod Komnom. Dne 29. m. m. si je ogledala komisija, obstoječa iz članov okrajnega in krajnega šolskega sveta prostor za novo šolo. Gg. dekan in župan sta izjavila, da je lega pod Komnom na novi ulici za šolo jako primerna in naj se ta prostor izbere brez ugovora. Občinarji smo edini v zahtevi, da bodi šola na zdravem in solnčnetn mestu.
km Volčjigrad. Naši liberalci farba-jo ljudi, da bodo stali častni občani občino 3000 K. Povedali smo to, da bodo vedeli ljudje, s kakimi lažmi lovijo liberalci s/oje kaline.
km Sveto. Na »Vseh mrtvih« dan je zapustilo več mož in mladeničev svojce, da se podajo po srečo preko morja. V Svetem se p.i srečo tudi dobi, če se moli, dela in skrbi.
k tn S Krasa. Poljske pridelke smo za letos že spravili pod streho. Eni so bili dobri in obilni', drugi pa slabi, Bogu moramo pa biti hvaležni za to, kar nam da. Prosimo ga, naj nas tudi v bodočnosti ne zapusti!
km S Krasa. V nedeljo dne 10. t. m. bo v Komnu »orlovski« telovadni tečaj. Vršil sc bode od 1. 2. in od 3. 4. ure popoldne v društveni dvorani. Vabljeni so vsi odseki. Na zdar!
km Del ceste od ceste Nabrežina-Komen čez Brje-Krajnavas do skladovne ceste proti Dutovljam spada v področje cestnega odbora sežanskega. Zato je naročil deželni odbor sežanskemu cestnemu odboru, naj sprejme na svoj račun dotičui del.
Iz sežanskega okraja.
s Tatovi na Krasu. Po Krasu se klati tolpa tatov, ki udira v cerkve, v župnišča in v druge boljše hiše. Poroča se nam, da so minule dni hoteli udreti spet v nekatere cerkve, a se jim ni posrečilo. Lnako so hoteli udreti v župnišče v Rodiku, a so bili prepodeni. Orožniki, pozor na to tatinsko drultal
s Pretresljivi cerkven rop se je izvršil v noči pred praznikom Vseh svetnikov v Povirju. V župno cerkev so vdrli tatovi, ki so v njej napravili pravi zločin. Najprej so poizkušali priti v cerkev skozi glavna vrata; ker se jim pa to ni posrečilo, so poizkusili pri manjših stranskih vratih. Jezik pri ključavnici se je upognil, vrata se odpro in tatje pridejo v cerkev. Odpro skrinjico za miloščino in vse ven pobero. Odklenejo krstni kamen in vzamejo srebrilo žlico za krstitev ter obedve posodici za sv. olje s krožnikom vred, pa tudi ključ od krstnega kamna so s seboj odnesli. V zakristiji so pobrali kakih 50 prtičev, en kelih in pa kustodijo z zlato lunico. Vlomili so tudi v tabernakel, vzeli eiborij. sv. hostije pa so raztresli po tleh. Oropali so tudi monštranco skupno s presv. Rešnjim Telesom. Kaj se je zgodilo s presv. Rešnjim Telesom, se ne ve. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v.podružno cerkev v Merčah. Tam so pobrali tnilo-ščino.-cii kelih in tri svetilke izpred oltarjev. Ljudstvo je nad teni bogorop-nim činom silno ogorčeno in povprašuje, kdo bi bili krivci. Morebiti jili izslede. Dosedaj se ne ve še nič gotovega.
Iz Tomaja. Gospodinjska šola v »F.lizabctišču« je končala minule dni svoj četrti tečaj s prav dobrini vspe-liom. Učenk, ki so obiskovale to šolo je bilo v preteklem šolskem letu 20. Peti tečaj se je pričel danes 4. novembra, za katerega sc je oglasilo lepo število deklet. Sicer sc sprejmejo še druga dekleta, ako se oglasijo v kratkem času. -Tečaj v naši gospodinjski šoli je celoleten in se gojenke nauče vsega potrebnega. kar mora znati dobra gospodinja.
V	celoletnem tečaju si gojenke pridobe toliko, da zamorejo voditi same gospodinjstvo, velike kmetije ali tudi boljše hiše. Stariši, ne zamudite lepe prilike. Kolikor ženska zna, toliko velja!
X.
Iz Iržiškega okraja.
tr Doberdob. Na »Vseh svetilk dan se je pri nas osnovala bratovščina Preš. Srca Jezusovega. Ljudje, stari in mladi sc pridno vpisujejo. S tem smo zgradili zopet eno trdnjavo Gospodu proti hudobnemu duhu.
tr Doberdob. Zadnji »Prim. list*« je objavil besedilo bolgarske bojne pesmi »Šumi Marica«, »Ilustrovani tednik« pa skladbo te pesmi, katero je naš g-
učitelj Kubik priredil za godbo. Dne 3. t. m. jo je tudi naša godba zaigrala in s tem smo pokazali sočustvovanje z našimi krvnimi sorodniki, ki se daleč od nas vojskujejo za sveto, stvar!
Iz korminskega okraja.
kr Umrl je v Krniinu dne (>. t. m. preč. g. Ivan Blasuticli, kaplan pri tamkajšnjih sestrah redovnicah.
kr Županstvo v Kožbani je vzdrževalo del poti od mosta pri Peternelu do mosta v Podbelem. Sedaj pa se je ugotovilo, da spada ta del poti v področje županstva v Kojskem. Deželni odbor je pozval obe županstvi, naj urediti mej seboj vprašanje glede vzdrževanju te poti v bodoče.
Za kratek čas.
V gorski vasi, kjer so imeli samo poštno nabiralnico, je padel po noči sneg. Občinski sluga je nesel zjutraj »malho« v dolino k državni cesti, kjer je bil poštni urad. Ko se je vrnil domu, so ga prašali: »Ali je sneg daleč doli za-
Koledar za duhovščino.
11. Ut in Dir. Off. II, cat. Malut. et Laud., tamen, dicuntur ut in Brev., sumptis ad Laud. Ps. de Dom. — In 2. Vesp. (Ant. Dixerant. P.«, de com. O. Pont.) com. seq. Compl. fer. 2.
12. Ut in Dir. Off. II. cat. ad Laud. Suffr. et ad prim. prec. Vesp. fer. 3. ritu dOp., a cap. de seq. com. praec. Compl. fer. 3.
13. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 4. a cap. de seq. Or. Praesta... ut qui. Com. praec. Compl. fer. 4.
14. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 5. a cap. de seq. com. praec. Compl. fer. 5.
15. Ut in Dir. Off. II. cal. Vesp. fer. 6. a cap. de seq. com. praec. Compl. fer. 6.
16. Ut in Dir. II. cat. Lect. 1. n. ser. o. Vesp. de seq. ritu sem., or ex Dom. VI. post Epiph., com. praec. Patroc. B. M. V. (in antiph. dicit. tuum S. Patrocinium) et S. Gregorij Thaum. Ep. C. Compl. Sub. In Hymn. Jam. Sol. et sic usque ad erast. complet. concl. Jesu... qui natus.
17. f Virid. Dom. XXV. post Penf. et IV. Nov. De ea. Sem. Off. ut in Psalt. II. cat. et ppr. lor. com. (sine lect.) Patror. B. M. V. et* S Gregorij in L. et M. ppr. (Dom. VI. post. Epiph.) Cr. Praef. Ss. Tiinit. ad prim. Vers. qui natus. Vesp. de seq. com. Dom. Patroc. B. M. V. et S. Gregonl. Compl. Dom.
padel, ali je celo doli do vode?« »E, kaj doli do vode, še ccio po drugi strani navzgor!« odgovori muhasti sluga.
Alojzij Gril, miarskl mojster v Št- flndPBžu pri Gorici št. 8]
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
Štev, 3170
Razglas.
Naznanja se, da
U;
javna dražba
zastavil lil čelrtletja, tj. messcev julija, avgusta in septembra 191Z
začne v
poned., 2. decembra 1912,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 4.. 7., 11.. 14. in 18. decembra bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
V Gorici, 23. oktobra 1912.
Od ravnateljstva zastavljalnice.
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Tre Re 16) pri lavami Dopa
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izbero usakovrste divjaščine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandollč.
mesar
Pozor !
Otvoritev nove trgovine
v Komnu pri mlinu
dne 10. no ' embra t. 1.
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da bodem ot-voril v občeznani hiši pri mlinu' v Komnu
z manufa k turnim in galanterijskim blagom, na
kar opozarjam cenjene odjemalce, da si pred nakupom raznega zimskega blaga mojo veliko zalogo natančno ogledajo. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike si nabaviti za zimo sveže in trpežno blago Vse potrebičine za gg. šivilje In krojače s po sebuim popustom. — Za muogobrojni obisk se priporočam s spoštovanjem
Jak, Špan.
: i
S
!!
U
!!
• Najboljšo stroje za meso rezati klobase dolati
peči, stedilne, vlike kotle ia vse železne stroke
spadajoče predmete le pri naši trvdkl
Pinter S Lenaril GORI6A, Raštelj 7-9.
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje!
AH hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za bvoJo oslroma ia prl-bodnjost svojih otrok ? Potem piSite ^Slovenski Straži" v l.lubljani po knjižico gosp. župniku HASKJA o padskem zavarovanju, ki se vsakomur dopoSlje popolnoma zastonj.
PROSTOVOLJNA DRAŽBA.
V Šturijali hiš. št. 3 pri Ajdovščini sc proda na javili dražbi v nedeljo dne 10. nov. in potem vse naslednje dni o-bleka. inobilija, raznovrstna hišna oprava in druga drobnimi po pokojnem .1. Dcfranceschi-ju.
« » *•
Srečke v korist Slovenski Straži.
Niti turška vojska ne more vzeti 400.000 frankov katere bo dobil tisli, ki bo dne 1. decembra 1912 pri 'žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek I Mesečni obrok samo 4 K 75 v.
Izvanredno ugodna ponudba!
Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100000 kron in II žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 K 50 v. Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
^ Odlikovana pekarija £ /fc ln sladfilčarna ^
| K. Draščik |
^ v Gorici na Kornu ^
0	(v lMtm bili)	^
^ lzvruojc naročila viakovrstnega ^ :W pecivu, turte, kolače za birmano« ▼ A ln poroke, pince Itd. Prodaja ^ različna fina vina ln likerje na ^ drobno ali orif. buteljkah. Pri 9
• poroča se *L občinstvu. Om» _ jako nizko	™
Trgovina z usnjem
Kapucinska ulica it. 2 »pri Lisi".
Ker sc za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu t mestu in na deteti nakupiti usnje, nadplato In podplate od najboljših strujam, s katerimi jaz lahko po zmernih cenah postrežem z vsemi fircvljars\imi potrebščinami. V zalogi imam tudi za uprego živali, vajeti, jermene (čelvestre goli, uide in Itrange.) — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen poset.
JOSIP DARUŠld. trgovec.
Očala vsake vrste natančno po zdravniških predpisih in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah p-i trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
GOR 10 A, GOSPOSKA DLIOA it. 16.
(Prej Korso Verdi 26.)
ODLIKOVANA rV.KARNA
Gorica, vla Formlca
si priporoča /a odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejžega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset.
S spoštovanjem	E. Jakin
B
za moške in • volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
]ugoslov. razpiiljalna
R. Stermechi v Celju št. 3011
..Vzorci in cenik čez 1000 stvari — z slikami poštnine prosto*. —
JOSIP TERPIN
naslednik Antoaa Potatzky
v Goriol na sredi Raitela itev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne &ase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-|| marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih iu trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Go-rlol Gospodska ulica it. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska ulloa, it. i.
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohlitva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Svoji k svojimi	Svoji	k svojimi
MIHAEL TURK
G0RI0A na Komu itev. 6, GORIOA
priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
JOSIP CUL0T
v Raštelju št. 2—25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih igrač, okraskov za božično drevesce in puučk za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice i/. volne in sukna, moške in ženske no-jzovice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobnoin debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd.
Domača tvrdka
Ivančič & Kurinčič
GORICA
Gosposka ul. 11. (sedaj G. Carducci.)
se priporoča pri nakupu
Jesenskega in zimskega blapa za ženske in moške obleke
Pozor!
I 'elikn iabera vseh potreb-hči n au šolska in druga mina dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivi/je in krojače.
Dežniki v veliki izberi■
MM
MM*M*MMM^IM
®r—
* Goriška zveza
n©
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regtatrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakopa kmetijskih potrebščin in pri prodaji •'v* ^ ‘/V' kmetijskih pridelkov. ^ 4/v- -v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALI&ČE JOS. VERDI ŠT. 32.
iSG*
MM
MM
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
dne 31. oktobra.
Trst	75,	36, 40, 14. 79.
-n.
n j h n motno, zavreto se popravi kakor ■ IIIU| tudi odvaame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
IZdor hoče imeli pristno angleško blago za obleko, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Kruši6, Gorica
Tekallšče Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški nlioi št. 16.
Se priporočam velečastitim duhovnikom in drugim ccnj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Uaorci na raapolago.
i
PtMXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX300CX)K!
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Tnklno (Uokfliero Jetrao olje. Poaebno sredatvo proti prsata boleznim In Bploftnl telesni nlnboatl.
IzrniB steklenka tega olja na rarnoroene barve po K 1*40, bele barve K 2.
Traklno Irleznato Jetrao olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljrm •> oidr.rljo t kratkem iuo > fotoroitjo m kostne boleini, tlemi otroki, soli«, maloknnoit itd.
======== Cent ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ;=========
x
Opomba. Olje, katerega naročam dlrektao Is SorvegUe, prelile se vedao v nojem kem. laboratorja predno se aapolaijo steklealee. Zato ramorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede člstote la stalae aposobnostl sa zdravljeaje.
Criatofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripoasček pri zdravljenju e trškim« eljea.
— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. =
KXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXDOCXX)OGGd
VIKTOR TOFFOLI -- (SORICA
prva zaloga O^kOVegEl Oljžl
Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, TTizza, Oneglia.
Cene so sledeče:
Jedilno olje . . . Namizno olje . . . Istrsko-oljkino olje
Valona.................
Bari................
Oneglia
vinarjev
Lucca, Nizza.......................................‘j,
52
56
60
64
70
80
1-—
I 1
.04
1.12
1.20
1.28
1.40
1.60
2.-
Sprejema naročila ter pošilja Iranko na dom, kakor tndl na dežele In Izven države
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak-Gorica
Gosposka ulica St. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago tz lastnih delavnic. -------------------------------------------------------------
Za mnogobrojna naročila »e toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
mm
»CENTRALNA POSOJILNICA“
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTHEJenO ZAVCZO
sii v GORICI ♦
3E3ES
m
obrestuje hranilne vloge po 4' 2"|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 5',"0» na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 I\. Rentni	davek plačuje posojilnica sama.
Zadružni urad	je	v lastni	hiši Corso Glus. Verdi
št.	32, I. nad.	—	Uradne	ure vsak dan razun nedelj
in	praznikov	od	8. ure	zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
r
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši „Qoriške ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.
I Poetr
t
Prosimo aahtevati listke blagajne radi kontrole
roie. at
-J
S
J. MEDVED
GORICA
priporoča najtoplejše svoje obširno podjetje
zgolovlienih oblekah, čevijih in klobukih. — Princip trgovine: Sfroga solidnosf, stalne cene.
o c** ate
3*
©
(’,. kr. priv.
kroji
gs
(S (t O
S
o C8 73 C
a o
X*
©
en
© C
5? g
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek.	...	,	„	•,
Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato za ogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečko in otroke. __ ___ . _
M. POVEEAJ
Gorica — Travnik 6t. 6 — Gorica Z
o
S 5-
° a So © a
o o
za moške, ženske in otroke
J. Drufovka-Gorica
gosposka ul. 3, nasproti JVConta.
„ Ljubljanske kreditne banke11
 se bavi ■ vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
Sloge na kojiiici obrestuje po */»•/.. »lom » tehežem računu po dogouon.
TlOl
odniiks	omme k 8,000.000.	Centrala	v	Ljubljani.	-	««,n,nl	,,klad	K800-000	'
PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
.......... Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lukežič-