Poštnina plačana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 13. NOVEMBRA 1935
LETO 48. - ŠTEV. 46.
DOMOCJun
Stane 78 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inseratnera delu Btane tO Din - Naročnin« Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« - I elefon 29 92.
izletniki in nedelja
V	prejšnjih časih so hodili ljudje ob nedeljah in praznikih v cerkev in se dvigali v molitvi nad prah »emlje v tiste višave, kjer jo domovina naše duše. In nanovo pokrepča-ni so se podali v ponedeljek zopet na delo. Četudi so morali delati v potu svojega obraza, so bili vendar srečni kot otroci, ki slišijo i na zgrešenih potili zvonove svoje domovine.
V	novih časih hodijo ljudje v Gospodo- j \ ih dneh na liribe, kjer lahko kakor pravijo, I tudi v prirodi časte svojega Stvarnika. Svoje j utrujeno in od dela razbičauo telo, svojo zaprašeno dušo nosijo na vrhove gora in se igiajo s svojim življenjem na strmih skalnatih stenah — toda na Boga ne mislijo, četudi stoje na visokih altarjih Stvarnika ve-soljstva. In ne le, da ne mislijo na Stvarnika, dostikrat služijo na takiii potih satanu samemu. Nedavno je pisal o mladih turistih slovenski dnevnik sledeče: »Večkrat vidimo gručo izletnikov, povečini samih mladih ljudi, ki hočejo biti inteligentni in moderni, potem, da
\ nedeljo v naravi svojega boljšega človeka popolnoma slečejo in počenjajo stvari, ki jih med tednom v družbi drugih ljudi zaradi zavor nravstvenega običaja in družabnih pravil ne »orejo in ne smejo. Športna obleka jim je samo pretveza, oziroma dobrodošla priložnost, da v božji naravi popolnoma sprostijo svoja živalska čustva in nagnenja po pastirskih kočah, na senikih in selnikih brez izliora, brez mere in brez sramu. Da se do mile volje opijanijo in na povratku na poti in v železniških vozovih pi postavljajo tolpo kvantajočih in preklinjajočili ter tulečih divjakov, ki hočejo dostojni družbi inponirati s tem, da. se požvižgajo na vso kulturo in lepo vedenje, ki se zahteva od olikanega človeka in naroda. Taki ljudje narave ne častijo, ampak jo skru-nijo, kakor oskrunjajo sebe in svoj lastni na- . rod ter njegovo kulturo in izpreobračajo v !
svoji ustvarjenosti plemeniti šport in priložnost za izživljanje svojega ljudskega mišljenja in izprijenega čustvovanja, ki je daleko pod stopnjo kakšnega prirodnega plemena Afrike ali Avstralije.«
Podobne pojave opazujemo večkrat pri izletnikih, ki hodijo k morju. Drugi hodijo ob nedeljah in praznikih v gostilne ter zave-seljačijo tam svoj tedenski zaslužek in se vrnejo v ponedeljek na delo s težko glavo in praznim srcem brez veselja, brez miru. In kakšne so večkrat nedelje po mestih. V gledališču, v kinu. na plesiščih!
Onečaščenje nedelj in praznikov odgovarja duševnemu ozračju našega časa, ki v svoji neveri, v svojem materializmu in pohlepu po uživanju, nima več smisla za službo božjo in za višje vrednote duše. Ne zaveda se več, da človek ne živi samo-od kruha in da njegovo dušo žeja po večnih dobrinah; ne more doumeti, da so dnevi zbranosti in duševnega miru potrebni tako posameznim ljudem, kakor človeški družbi. Ne smemo se čuditi, da je zgolj v tttzemsko življenje uravnani svet vzel nedelji njeno cerkveno versko posvečenje ter jo je ponižal do dneva športa in veselic.
Temu odpomeči je namen druge resolucije permanentnega odbora za evliaristične kongrese: V zvezi z značajem in nalogami evharistiinega kongresa smatra permanentni odbor evharistUnili kongresov za primerno da predloži Katoliški akciji v državi, naj z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago (verska posveta, časniki, predstave itd.), odklanja in pobija skrtmjenje Gospodovih dni, kar žalibog opažamo r športu, turizmu, počitniških kolonijah, v prirejanju t. zv. ljudskih vlakov, v kopaliMnih prilikah, na izletih, na sejmih itd., ker je božji zakon, da se Gospodov dan posvečuje in poleg tega la zahteva tudi narodno blagostanje.
Krik malih
Dolgo in predolgo smo molčali in skrivali v prsih jad in ogorčenje. Tlačila nas je mora nesrečnih let, ki so komaj za nami. Pa molčimo tudi zdaj, oziroma molči se o nas tudi zdaj, ko imamo vlado, ki oznanja svobodo mišljenja in besede, in v katero imamo zaupanje. Zganil se je hvala Bogu »Domoljub« in je napisal v dveh zadnjih številkah bridko resnico o zaščiti vlagateljev. Doslej se je vedno govorilo: kmetje so reveži, ker so zadolženi, a vi vlagatelji ste srečni, ker imate prihranke. V resnici jih nimamo mi, temveč imajo jih hranilnice, iz katerih jih ni mogoče dobiti. Priznamo, da so reveži tisti kmetje, ki so zadolženi do grla. Ali nazadnje jih vendar ni velika večina. Kmet ozir. posestnik,
ki ima hišo, gospodarsko poslopje, njivo, travnik in hosto, a na posestvu precej dolga, je še vedno na boljšem nego tisti, ki nima niti svojega doma, pač pa nekaj prihrankov v hranilnici. Danes je prodrlo prepričanje, da se morajo zadolženi posestniki deliti v več vrst. Razdelimo jih v dve vrsti: eni so tisti, ki niso sami zakrivili, da jih dolg teži; drugi pa — in teh je tudi veliko — so sami krivi, če jih tarejo dolgovi. Bili-so časi, ko je bilo denarja kakor listja in trave. In tačas so premnogi jemali iz posojilnic naravnost lahkomiselno visoke vsote, ne da bi količkaj pomislili na to, da jih bo treba nekdaj vrniti. Trdimo celo, da je bila tu in tam tudi kaka posojilnica tako neprevidna, ali če hoteče, da-
režljiva, da je ljudem dajala, kolikor so hoteli in jim denar celo ponujala. Tako so se nekateri zadolžili za sto tisoče, misleč, saj je posestvo še vedno več vredno. Nekateri pa, kakor rečeno, pri svojem zadolžen ju niso ničesar mislili. Tako so si mnogi nakupili njiv, hest iu travnikov, drugi so si sezidali na mesto navadne kmečke hiše cele vile, napra-\iii razkošno urejene hleve in svinjake, si kupili drago pohištvo, lične koleslje ali celo avtomobile. Vse to je seveda požrlo velike vsole. Posojila so jemali še celo v prvih časih krize, dokler je posojilnica kaj izplačevala. Ker posojilnice takih dolžnikov niso terjale in ker je bilo odplačevanje čim dalje težje, se je začelo v marsikaterih utrjevati lahkomiselno naziranje, češ, da teh dolgov sploh ne bo treba poravnati. Razne naredbe o zaščiti so take dolžnike v njihovem prepričanju še bolj utrdile. Marsikdo, ki ima pet travnikov ali njivo, bi bii že zdavnaj lahko prodal dve ali tri in plačal vsaj obresti. Drug, ki ima v hlevu dvanajstero živine ali pa še več, bi bil lahko znižal število na osem ali šest in nesel izkupiček v posojilnico. Zadnji »Domoljub« vprašuje, kdaj se bo vrnilo zaupanje ljudjstva v posojilnice. Mi pravilno: Nikoli, če ne bo vlada dala hranilnicam denarja, da vsaj dedoma izplačajo vlagatelje. Šele, če bodo vlagatelji začeli dobivati svoje prihranke, potem je upati, da bodo prinesli v hranilnico, če bodo kaj imeli. Strašna krivica je, če danes vlagatelj ne dobi najpotrebnejše vsote. — Navedimo nekoliko slučajev: Kmečki sin, ki ni mogel ostati na posestvu, je šel služit, bodisi za hlapca ali za drugačnega delavca. Ni bil pijanec, bil je varčen in je nosil svoj zaslužek v hranilnico. Dekle je šlo od doma, ker je bilo v domači hiši veliko število otrok. Skrbno je devala vsak prihranek na varno, to je v hranilnico, misleč, da bo dvignila denar, ko jo pride snubit mladenič. Oba skupaj imata osem ali deset tisoč dinarjev, kupila bi si njivo in sezidala lastni dom. Gresta v hranilnico in želita, naj jima izplačajo prihranek. Dobita odgovor: Hranilnica nima denarja. Silita in prosita, naj jima dajo vendar vsaj polovico. Ko jima tudi to prošnjo odbijejo, bi bila zadovoljna z dvema tisočakoma. Ko le še silita in moledujeta, jima ponudijo pet kovačev ali pa še to ne. Ogorčena odideta. Kakšne posledico rodi to razočaranje posebno pri mlajših ljudeh, ni treba še dopovedovati.
Niso redki slučaji, da zboli v mali kmečki hiši, kjer stanuje številna družina, oče ali mati ali kak drug član družine. Hišni prijatelj svetuje, naj pokličejo zdravnika. Ali vsi ga žalostno gledajo, ker je v hiši denarja komaj za sol ali pa še tega ne. Imajo hranilno knjižico, s katero romajo drug za drugim v hranilnico, toda vsak se vrača prazen domov. Ljudstvo navadno pravi: Dandanes revež res ne sme biti bolan.
f
Slran 594.
»DOMOLJUB-*, dne L'!, novembra 1935.
fttev. Ifi.
Kako je slovensko ljudstvo ffvolito"
(Nadaljevanje.)
Nekaj dokazov:
Okrajni glavar v Kranju pravi v okrož-niri z. dne "29 oktobra 1931. na župane zaupno sledeče:
tire za dobrobit folokupnost in vsakega, gre /n državo. Kdor so ogne volitvam, dokumentira. (!ii iu n ni za državo, oziroma še ver . Dolžnost gospoda župana kot javnega organu pa tudi ostalih občinskih odbornikov - jc tedaj, da volijo sami iu da dosežejo s primernim prepričevanjem in s svojim vzgledom. da gre vsaj polovica volivcev na volišče. Po tleln sc bo sodilo To okrožnico preberite in dn.ito prebrati tudi zanesljivim i >ln-i: isk i m odbornikom, toda nc v kroženju, ampak osebno, ker Jo ne smete dati i/, rok:.
Okrajni glavar se jc brez dvoma zavedni piiiiiz.akimitosti svojega početja, zato je županom naivžil, da rkrcžnice ne sme dati iz rnk. in da ie okrožnico smatrati z.a zaupno.
Okrajni glavar v Laškem g. Plnkava je izdal nu duhovnike posebno okrožnico. kjer )ira vi:
Posebna dolžnost pa veže i'i pri tej si vari z dobrim zgledom naprej gospode duhovnik". ki nit rajo po svojem poklicu biri oznanjev alci n i i r >1 in sloge ier bili v upoštevanju zapovedi: »oblast jc od Boga vv.ileilni podaniki ovoje države. Zato je treba, oa izpolni vsak duhovnik svojo volivno dolžnost ter ,!:i gre dne K. novembra volit. Upam n: zatrdilo pričakujem, da se (eli volitev si-uiii nii udeležite ludi \'i. ler da .s svojim vplivom pregovorite tiiili svoje farane-oiuuh-l.livce, il;i se dne 8. novembri.! udeležijo volitev namilite .skupščine. Kdor iji zvest svoji oiv.itvi. tudi nj /vest svojemu Bogu.' (Okrožni':! od ti. nov. 1931. Po v. X«. WB a«L>.
Dalje pravi isti gospod v okrožnici od •J. inivenibra 193! prosv. No. ITilill tiiili na iltiliovnike:
Kdor ne lii šel volit, ta je nezvest sa-uieniti sebi. svojemu kralju, .svoji državi . Iu nadalje: Da bo oblast imela točen pregled \ s;'li onih, ki se volitev ne bodo udeležili in ki hi morila bolj kakor oblast poslušali brezvestne hujskače.'
Okrajni glavar Piuknvn jc, kakor tudi drugi glavarji, angažiral vsa gasilna drnftlva in jim ukazal bledeče:
Naš |(ivini!j junaški vladar Aleksander na« kliče, da javno pokažemo to, česar nam je .polno .srce. da pred vsem svetom povemo, da smo vredni sinovi matere Jugoslavije. Dne K. novembru t, L, t. j. v nedeljo se vrše volitve v narodno skupščino, kjer bomo odkrito javno povedali, da smo in ostanemo zvesti svojemu kralju in domovini. Opozorite vse članstvo društva, naj ne posluša izdajalcev domovine, bivše stranke, ki hujskajo proti volitvam in jih pozovite, da ne korjm-
Dekle služi iri služi leta in leta. Na možitev ne misli, ostati hoče sama. Zaslužek znese v hranlinico, ker je prepričana, da bo na stara ieia, ko ne bo več sposobna za služim, kupila hišico in imela svoj kotiček. Toda njene sanje se razblinijo v nič. Iz hranilnice lte dobi ničesar. Če je še bolim, je največja sirota.
Večkrat slišimo, da razočaranje pri mestnih ljudeh ni niti manjše. Uradnik, delavec ali katerikoli uslužbenec je ravno tak revež. Po mnogih letih svojega službovanja zastonj Irka na hranilnična vrata. Dopisnik v »Donu,ljubit apelira na gospode pri zeleni mizi. Tudi ini jih prosimo, naj napravijo konec tem neznosnim razmeram. — Rodoljub z dežele.
ralivno udeleže volitev, ker svet nam je kralj in domovina! Do nepreklicno dne 15. novembra t. i. mi je predložil imenski izkaz vseli članov, ki so volili, kakor tudi imenski izkaz onih. ki niso volili. Abstinenca od volitev je zločin,'
Dejansko so tudi v resnici občinski uradi izdajali uradne izkaze o onih članih gasilnih društev, ki so volili.
Posebno je zlorabljal svojo uradno oblast litijski okrajni glavar Podboj, Razvijal jo povsod misli, kakor da sc vrši volivni boj pod zastavo kralja. Bivšemu oblastnemu poslancu kar direktno piše: »Užaljeno*! naj nc sme biti. ako nas kliče kralj*. Neudeležbo pri volitvah smatra glavar v tem pismu ml 5. novembra 1931 z,a neka,j .takega, kar zapre vsa vrata in podere vse mostove do z.opeftugn javnega delovanja. Krjaveu določa z.a agitacijo gotove občine, \ katerih naj iii Krjavce razvil agitacijo za volitve. Piše mu: V* slučaju. d h so njegovi	funkcionarji mogoče napravili kako napako, so zalo le-ti odgovorni. Pomlitcjnit! pa, da ia napaka (Vaša aretacija) ni izšla od upravne oblasti. Kriva jo bila pae ovn-.lba, in ako sle \'i preti sodiščem (lok-zali svo.io nedolžnost, sem jaz prvi .ki se tega ve-elim in Vam čc-l i t :i m. Tudi Pašič ,ic hil zaprt in vendar je bil po zncjc ministrski predsednik.
Zanimiva jc pri tem glavarjeva konsla ta'-ija. da K rja v če v a n relacija ni izšla od upravne oblasti. Kdo je ilal Ki-,javen areti mi? Ovaduh, katerega imenuje glavar
Okrajni glavar Vuušek v Kamniku je organiziral kandidatu Oenirju 15 vplivnih sho-dov in z. uradnim dopisom od '23. 10. 1931 Pov. No. lllT.j javil te sjhode vsem občinam s sledečim vabilom in nalogom:
Dovoljujem si povabili Vaše blugorodje. i f ji blagovoli izdali \ imenu dobre patriotične stvari vselim svojemu ushižbenstvu in dclav-sl\u iioziv, da se volitev v narodno skupščino dne S. novembra brezpogojno udeleži. Volitve ;ie smatrati za važno gosporlarsko-politično akei.jo, za ohranitev notranjega mini in pridobitev zunanjega ugleda in je dolžnost dobrega državljana, da vse zasebne interese podredi državnim interesom ter z udeležbo pri volitvah pokaže svoje pntriotieno čustvovanji-..
Ta dopis je bi! razposlan županstvom uradno, priporočeno in pod označbo Zelo nujno, volivni spis .
V okrožnici okrajnega načelnika v Kamniku od 4. nov. 1931 Pov. No. 11 T>0 predpisuje okrajni glavar občinam vsaj 60—Ml>% volivtte udeležbe. .Take in enake okrožnice so razposlali lutli drugi okrajni glavarji med volivce. Tisoči in tisoči lahko (o potrdijo.
II.
Tudi drugi državni uradi so po navodilih liana in pO lastnih nagibih posameznih šefov pritisnili na svoje uslužbence /, grožnjo takojšnega odpusta, če sc ne udeležijo volitev.
Direktor Jugoslovanske državne železnice, .direkcija Ljubljana, tir. Borko, jc iztlul razpis št. 61) z dne 17. oktobra 1931. št. 40 Pr. vsem službenim edinicam, v katerem pravi, da je za vsakega državljana volivna dolžnost in da mora vsak jugoslovanski državni uslužbenec in sleherni železničar biti S. novembra na določenem volišču in iht mora v svojem področju z živo besedo delovati na to,-tla tudi ostali nameščenci pol noš i o vil no izvršijo svojo narodno in državljansko dolžnost. Postavljena da je kategorična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni niesta za uradnika ali uslužbenca, katerega službeno delo in vedenje ne bi bilo v skladu s prej
poudarjenimi načeli. Vsem podrejenim starešinam naroča, da takoj in temeljito poučijo vse dodeljeno jim osebje, o vsebini predslo-iečegu razpisa in ila imajo že 9. novembra podati centrali točne sezname onih uslužhon-eev, ki so od volitev bili zadržani. — Intcn-cije šefa železniške direkcije so dobro razumeli starešine podrejenih uradov.
Sef kurilnice inž. Gliha ukazuje v okrožnici Zelo važno. od 0. novembru 1931. sledeče: Obveščam tem potom vse. delavsko osobje (uetiuslavljenc), tla oni, kateri se je predhodno prepričal, da ga nima svoja /.ti volitve pristojna občina vpisanega v Nalivnem imeniku, da volijo vsi iz. volivuib imenikov izpuščeni, nkoravno stanujejo izven Ljubljane, v Ljubljani na XXIII. volišču. In jc šišenska dekliška šola. Opozarjam pa pu-c,elitni vsakega poetiinca, da bo moral do 7. t. in. do 17. ure oziroma najkasneje do 9. nov. t. L ilo točno K. ure zjutraj javiti v računski pisarni kurilnice Ljubljana 1. glavni kolodvor iz. kakšnega neodložljivega razloga -.c ni udeležit volilev.
Šef-upravnik ratlionice A. .Jovič v .Mariboru ukazuje v ta/glasu št. 79'31 od 3. novembra 1931. sledeče: Dne H. t, ni. .-.e bodo vršile volitve narodnih poslancev. Kol predstavnik te ustanove opozarjani celokupno osobje na Io, ila je delavnica državni« ustanovil, kater,-t nudi nam vsem možnost, ila prehranjujemo sebe iu svojo obitelj. Vslcil tega je tiiili naša sveta dolžnost, tla se ji na ta način oddolžimo, da bomo šli mi volitve absolutno vsi brez razlike in ila s tem odplučoimfsvoj dolg usta novi. ki nas prehranjuje. Knjti brez države nimamo tudi mi obstanka. Dne X. novembra t. !. bode istočasno nnli revija vseli resničnih Jugoslovanov, to je. pokazalo se bo nu eni strani, kdo jc resničen patriot, kilo resnično ljubi našo jugoslovansko grudo in kontu bi.ie srce za eilinstvo, napredek iu veličino Jugu slavijo, a na drugi strani, kdo jc sovražnik njenega edinstva in napredku. Sovražnik naše domovine Jugoslavije je vsak listi, ki S. novembru iti bo šel volit, a sovražniki ne morejo in nimajo pravice zahtevati. (Ia .iili država ščiti in hrani. n iinliihv.avni eleinenli se itili ne morejo niti ne smejo i nadalje obdržati v državnih ustancvali. (ii-rnje polaga m na srce celokupnemu osobju, zupnslc-nemil v tej delavnici radi ziiau.ia iu ravnanja, da ne bi kdo po/.ncje rekel, (lit mu ni bilo znano, ila ima kol državni nameščenec dolžnost, da gre na volitve in da z.a neizvvšcvanjc gornjega vsak tudi osebno odgovarja.
Jafiio kako v loj splošni krizi laki blagohotni nasveti- vplivajo. Delavstvo in ushižbenslvo na področju državnih železnic ljubljanske direkcije je postalo na dim H. tiu vemlira vkljub vsem zatrdilom vplivnega za kotla brezpravno.
Predstojnik mestne policije v Mariboru jc posla! predsedniku voiivncga odbora v .Mariboru V. volišče dopis 7. novembra 11131, Pov. Xo. 2fMMI.T>ri, ki sc takole glasi: .Kraljevski lutinski upravi dravske banovino moraiii javiti takoj jio končanih volitvah imena onih državnih nameščencev, ki niso glasovali. Prosim, dii sc ini (akoj po končanih volitvah sp'1-roči seznam takih nameščencev odtiosno da dr,volite, ozir. omogočite tuk. uradniku, ki opravlja narlzorovalno službo na Vašem vn-lišču, da si izpiše iz volivnega imenika imena, poklic iu stanoviitije teh drž. nameščencev-
Konstatiramo dejstvo, da so tudi načelniki drugih državnih uprav enako vplivali nu uslužbence, in da so dobili nekateri tudi stroga navodila, da se z. vno avtoriteto vržejo v volivno agitacijo. To velja predvsem z.a učileljstvo, ki je bilo poleg političnih organov najhujši priganjaš in agitator v tej volivni borbi in sicer v kolikor ne'po lastni im-eijntivi pa -po povelju režima.
..Ne razumem I Doma pri materi sem invjl vedno . r čisto posteliino."
„No potem bom pa rajši, v kuhinji spal I"
f „Koj po hoče?^ saj sem danes pre LpWeklapostelji L'
,,Pozabila si najvažnejše: Schichtovo ter-
Pentinovcv-CTV}_____
miio I" <*li »Jfllll
,,Mati jaz sem vsa obupana I'
..Perilo je zdaj i>eboli belo kot pri materi."
■»"» V m.T -m vseh vrst kupile najugodneje
VIJ^IA p"
i	CENTRALNI VIHARNI v Ljubljani
Ameriški predsednik Roosevelt je pred kratkim popotoval po ameriških morjih ter se peljal tudi skozi Panamsko ožino na križarki »HousIjii«. Na sliki vidimo častno stražo ameriških mornarjev.
I"
Kupujte pri IvrioSi, tii inserirsjo u Jomoijubu'
Bisernii poroku V Teharjih pri Celju sta 12. novembra slavila biserno poroko g. Vinko Erbežnik in njegova žena Neža, roj. Šerbak. Vrla jubilanta uživata kot poštena zakonca najveCji ugled. Že nad 50 lel sta člana družbe sv. Mohorja. V njuno hišo prihaja cela vrsta dobrih časopisov. Vedno sta odlična podpornika katoliškega javnega življenja. Bog ju živi še mnogo let!
Ala.a porok;
V Boh. Srednji vasi sta 9. novembra praznovala zlato poroko JŽvanov oče* g. Jernej Grm in njegova soproga Frančiška. Istočasno praznuje g. Grm tudi 50 letnico, odkar je organist v Srednji vasi. Bog ohrani zlatojiorofcnca še dolgo čila in zdrava!
»Vzemi lačne otroke
k mizi*'
Avstrijski kancler^-Sušnik jc izdal te dni sledeč, vsega posnemanja vreden poziv:
Nihče izmed nas naj se, četudi mu je usoda naklonjena, ne vdaja brezskrbnosti, dokler so med nami še otroci, predani neprilikam življenja. Srčna želja moje v Bogu počivajoče žene je bila nositi pomoč otrokom ubogih staršev. To je bil cil njenega stremljenja in tik pred svojo smrtjo je pričela s pripravami za že znano pomožno akcijo »Vzemi lačne otroke k mizi«.
Sveto dolžnost vrši in zadnjo voljo izpolnjujem, če storim vse v uresničenju teh ljubezni do bližnjega posvečenih stremljenj. Zato sem prevzel pomožno akcijo v svojo zaščito. Prebivalstvo se je vedno izkazalo v dejavni pomoči, da je lačne varovalo pred najhujšo silo, kadar je bila javna oskrba nedostatna. »Akcija »Vzemite lačne otroke k mizi« nudi najširšim krogom možnost, da dokažejo svoj čut za dobrodelnost in ne tirja prevelikih žrtev od posameznika.
Zato se obračam do vseh Avstrijcev, posebno do žen, s prošnjo, naj podpirajo dobrodelno akcijo po svojih močeh. Kdor vzame ubogega otroka k južini, ne pomaga samo tešiti bedo in potrebo, marveč doprinaša svoj delež ki naj služi veliki misli: miru v naši domovini Avstriji.
Vse za našo mladino!
.. uporabljalo bom vedno samo
SCHICHT
TERPiNTINOVO MSLO
Zonofl, ,	-VP ^Va'o
°n/e pa l«n
Idila v spalnici
m a MMunm mn
Ahesmsho-italijansha vojna
Nn -evonii frnnli so so v preteklem tednu Italijani |Kiiiiiiloiili precej naprej, Utko. (in jo žo v njihovi oblasti mesto Mnkaln in nekateri vrhovi južno od loga kraja. Menda so Italijani /u enkrat na toni delti bojišča dosegli sv n,j ri!j. Na južni fronti zaznamujejo italijansko cele tudi nekatere uspehe, saj sn lijil.vi oddelki /.aso.ili mesto Sil sil Itanoli. 'tako ie so,iti,j v italijanskih rokah cela južno-alvt-insk« pokiujina Ogaden. Nit vzhodnem l-.njisi n. tu je v puščavi Dannkil. p« vlada za-Ii-ti- Montin so Italijani s le fronio svoje eole spi.,h umaknili zaradi pomanjkanja vode in nov / li-žnega podnebja.
Na |n*,!iityi italijanskih, kakor tudi drugih
poročil z. afriškega bojišča, lahko ugul< za pielekli teden italijanski us|ieh tako na severni kakor na južni fronti. Nor celo itali jnnsko časopisje piše več o prostovoljnem umiku nbosinskili čet, kakor o večjih hojili. jo jasno, du o Kaki zmagi na loj ali ua oni strani no nune iiili govora.
(I prostovoljnem iiinikii aliesirisko voj-1 >• |HOi(iivujejo to in ono. N"lšnt«*ri piš"jo "a uliosiusktt arniadn so ni dovolj pi iprnvljcnn in zadostilo olioidžoua. da lii so ti.-p-šuo zn pop-tavila llalijaiiom. Drugi menijo. da hočejo Ahesinci izvabili ilalijuii.-di.il armado i'ini-bnlj v notraujosl, nato pa obračunali z njimi po ali">iusko: mož z možem, v roki / u izeui
KA T PUŠKA CERKEV
- Drobiž. Stavbenik, polir iu zidar obenem jo benediktinec, misijonar p. Humbeii. Zgradil v Južni Afriki že čelu vrsto cerkev. V vikariatu Urundiju v Afriki, ki ga v...i:j» l-oli očetje, jo narastlo številu katoličanov \ lieli lotili za 100.000. Apusliilskemu vik.iriatu Windhock je pi darilo društvo Miva letalo v misijonske namene. Letalo so imenuje Sv. Janez*. (Torej ne Jauez., ampak Sv. Janez !). — Nadškof Colas so zelo trudi, da Iti ustanovil v svoji nndškufiji Pomličerrv v Indiji društvo katoliških skavtov. \' indijskem Modrasu so predvajali v kinu glavni piizi.ro iz. indijskega romanja v Rimu /.a svetu loto in d on Bo.skovo svetniško pregla-šoiije. Kitajske misijone je zadeia v avuti-slu velika nesreča. Izgubili s i v kratkem presledku kar dva škofa domačina in enega ov-lopskoga. — V kitajskem Peipingu je odšel v vociu -t rektor katoliške univerze Jožef Mury-skv iz liružbe božje besede.
AVSTRIJA
s Tajno komunistično organizacijo so odkrili na Dunaju. Časopisje poroča, da je bilo zadnje dni aretiranih nad 1<MX) oseb, ki so osamljeno, da su bile včlanjene * protizakonitih marksističnih organizacijah. Organizacija jo iiila posebno au.čiio razpletena med železničarji in delavstvom električne stroko. Največ aretacij ie bilo izvršenih na podlagi imenika, ki je prišel policiji v roke čisto po naključju in ki jo vseboval imena in naslove, vseli organizacij kakor tudi vseh rednih filu-nov. Policija je odkrila tudi način, kako so so članih teli podzemeljskih organizacij, ki drug drugega niso poznali, ker so bili povezani v trojke in petorke, med seboj spoznavali. Vsak član je pri vstopu v organizacijo dobil ko-\auec zu en groš, nn robu katerega je bila komaj vidno vklesana članska številka. S tem grošem so se med seboj spoznavali. Pri večini aretiranih iwiM) je policija našia te or gaitizacijske grc-Sec. Policijsko oblasti so iirio-11 ja, da vseh organizacij še niso zajeli, ma-več samo del, ki spada pod isti celični krožek. V političnih krogih se sprašujejo, kako je bilo mogoče, da se jo pod strogim diktatorskim ro-
ži mi m uiugia razvijati tako močmi p,- llatuu ii. iiiunistična organizacija.
- Tu iu min it Karatnim. V Doliju -■> pokopali SI letnega gospodarja Aietiholzeija \' Zgornjih lir«. vi ju h jo zapustila solzni- dolino gospi (lilija l'r-a Biljler. - (Vluh zno tu varim v Beljaku so /uprli, ker 111 mogočo iz-tirjati velikega dohrcimolju, ki ga ima tu-varna v Italiji. Stari grad \Vernl>er;r, ki je l>il nedavno še lastnina gn fa Zeppelina, je kupil nek helunriski srnin stnn in se IhkIii v njem naselile re-li.-vitice Pogorelo jo go spodarsko poslopje mlinarja Mnrilza pri Po-krčah. \' Svečah jo umrla Ana Partl. pd. Ilojzh vii mati. —
GRŠKA
s Ljudskega glasovanja o obnovi monarhije na tirškom, se jo udeležilo '.ki odstotkov vsoh volilcev. !I'J% je glasovalo za monarhijo, samo H% pa za republiko. Največ volilcev je glasovalo za republiko na Kreti. Knielsko ljudstvo jo večinoma glasovalo za monarhijo, v nekaterih pokrajinah kar brez izjeme Značilno je, da so glasovali za monarhijo tudi izseljenci iz Male Azije, ki so Lili svoje dni najbolj zanesljiva opora Von.izola. Skupno je liiln oddanih za monarhijo 1, •liiU.OOO glasov, za republiki) pa le iVA-RVi.
NEMČIJA
s Dva zanimiva govora sta izrekla nemška ministra Goering in Kerl. (jocring je povedal: Narodni socializem mora verovati v Boga, ker Bog blagoslavlja orjaško delo stranke. Res jih je nekaj, ki nc poznajo našega nauka in uvajajo romantične sanje o staronemških bogovih
it. Rise rtuiir.r. »»ris
Odnremila denar v fugoslaviln
najhitreje in po najboljšem dnevnem kur™.
Vrši vse bančne posle najknlaptiiejc
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, lloiandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune 9K1"	™«<UA:.V. 1117-14 1',,,-i«. 1101,4«!
Vl «"»«•« "H W".»< M:i.'sn«nri«i. v,, mi i,.n.„,i„,„rff. Na zalile; n pošljemo buzplačno nate S,.k. nakaznice ,
o Wotnnu, Titom itd. I u pretiravanja so škodljiva, ker izpostavljajo na* pokret posmehu. Minister Kerl je dejal: Sveta nam je svoboda vere 111 vesli. Zahtevamo od vsakega narodnega socialista, da jc zgled reda in discipline. Zahtevamo, dn sc nikdar ne podvrže zasmehu tisti ki jc veren - Omenjajoč ta dvu govora, pravi vatikansko glasilo L'0»servatore Romano-, da v polnem obse Ju potrjujeta prito/.lic Cerkve proli narodnemu socializmu, ki sc mora sedaj som branili pred pagatukimi narodno-socialističnimi prenapeteži.
AMERIKA_________
s »robi/. X Hiiipliain Ciiiiv.u 1'lali jn umrl iktli iiii Jurij iliniica 1/ BcU krap n-.
V SI. Mi, 1 sv pa je |no,Minul 10 letni i-nuic Cok. i/. Ilnišice nn \'i iiiiitj. kom. V SI- . -i Pa je |n (I lege i ( p,-rn- ijl .Vi letni .lu.-ip 1'ie'm šo.ie. Smrtno e je jn>.. 1 sre -il v rudniku v l 1 navali Pa letni Andrej Šimenc I't •lave pri Me.iišii. \ .ii.lietu III. je pu I r i lotili kolo, ni ' lici v \i in. si ■lillotni A loj/, \lli, ,ar >/ ! 11 1 - ne,ta. - dotiki jo pi.dlegel 17 letni .li-ny Plut v li -nton \\:wli., ihniiu ,/. ('rm uilja \ Cliikami jo smrtno zadela !..-.> ti! letno J žeto Corilivec 1/. Ljubljane. Jo!iiislo\vii:i Pa. si, p,, ii puli letnega M.ha ola Kar ieii 1/ Mirno ua Dolenjskem 'Jll letnim i.listiiuka je pn.slavil lil. 1 U, m 1 Slovenski di/-•> Ijaii ki klub v l.orain O.
DROBNE NOVICE
Jiov denar 1 napi-ntn Kraljevinn t>r
i-ijn izdaj i ua (irškem.
Opozicija je piiduiilla ua glasovih pri |>r
vili zadnjih nadono-Inili volilv ili na Madjar-skem.
iOit.tiOO človeških žrtev jc zahtevala vi,j
;ia med ainiMis-kimi državama Bolivijo in Paragvajem.
8.(182,o. >iii krmi izdatkov i/1 a-ziijo m v i eošk, slovaski (»ror.ičun.
Anglija še vedno dobavlja Italiji lien.-iii in iiaftu. je izjavil znani angleški p: l/lovil (io.orgo.
Angie-kili radijskih postaj se lalikii knslu-žujejo za vuliliiega linja p iitilii vseli barv.
Iz vlado nameravajo ml-.,'1 a uiti pi.lj ke.a ministra Beeka, prjjatolja Nemcev.
i{50 milijard frankov znaša frane .-k: državni ti t Ig.
Za (>("> poslan.-.kili mest so lio pri angleških pHilamenlarnih volilvali potegovalo lit"'1" knmlidalov.
i'aiiski Kc.lni de Paiis«. doslej Italiji nalili njen čas ,pis, pravi, da je Itali ja zaslužila sedanjo kazen.
Pri naknadnih občinskih volitvah v Angliji so dosegli največje uspehe konservativci.
Angleška vlada je odbila pogajanja mir, ki sta jih pričakovala Lavni in kardinal Pacelli.
Anglija zahteva, da pokliče Italija iz Libije (sov. Afrike) tri divizije.
Okoli 20. novembra se vrne v firčijo kralj Jurij.
Z globo (šo 50.000 švedskih kro-n kaznujejo kršitev prepovedi izvoza orožja v Italija na Švedskem.
Na čelo češkoslovaške vlade je stopil Slovak dr. Hr.dža.
Aeroplan iz srebra je naročil v Angliji neki indijski bogataš.
»DOMOLJUB t, (lini lit. novembra IIK15.
KAJ JE NOVEGA
Temelji naše prosvete
Obrni zbor Prosvetne mm za štajerski del dravsko lutiiovuie se je vršil dne 7. nov. v Mariboru. Otvorii je zel6 dobro obiskani zbor |iredtiednil( dr. Josip llolinjer. Po pozdravih raznih zastopnikov, j« imel dr. llolinjec lep načelen govor. Ozrl so je nazaj v lomna leta in usmeril pogled v bodočnost. Pri leni jo izrekel tudi sledeče važne stavke:
Noša narodna prosveta je zopet svoIhmIuu. Kamen jo od groba odvaljeii. pečati ho počili. Ko smo zopet začeli delati, se zavedamo velikosti naloge, ki nam je stavljena. Svobodni smo. Osvoboditi pa tudi moramo Iju l-ko pro-sveto, v kolikor jo pod diktatorskimi ali pol-diktulorskiini režimi bližnje preteklo.-li prihhi v suženjstvo lažnjivega svoliodoniiHelstva in imprednjakarstva, verske mlačuosti in lire/, lirižnosti ali protiverskega iu brezlMižnoga marksizma. Duša našega ljudstva ne sme biti sužnja praznim frazam, strupenim lazeni škodljivim zmotam iu usodnim zatilodam. 'lo osvobodilno delo moramo voditi z vso pozornostjo, vnemo in vztrajnostjo zlasti med nušo mladino, ki je odkrito to priznajmo, v nevarnosti. Rešili jo .more edino resnica, celn Kri-
V.
VEH
OSEBNE VESTI
d V Romunijo sta odpotovala kraljeviča Tomislav in Andrej.
d Zlato poroko sta obhajala na Rakeku Ivan Modic in njegova soproga Marija.
d Obnovo monarhije v Grčiji je grški poslanik na našem dvoru v posebni avdienci »poročil knezu-namestniku Pavlu.
d Zlato poroko sta obhajala v nedeljo 10. nov. na Brezjah zakonca Jožef in Magdalena Šimenc iz Podgore pri Dolu. Zlatoporočenca sta roditelja novoimenovanega stolnega kanonika v Ljubljani preč. g. prof. Jos. Šimenca. Bog ju ohrani še do skrajnih mej človeškega življenja!
DOMAČE NOVICE
d Slovenskih laatov in mož, umrlih v avstrijskem Jedenburgu za časa svetovne vojne, so se dne 9. in 10. novembra 1935 spominjali t lepo svečanostjo. Na judenburškem pokopališču so blagoslovili spominsko kapelico, v
sluHova resnimi. Kjer ta ne vlada, tam mladina propada Izkustvo zadnjega časa kaže, kako pripravlja liberalizem kot vzgojitelj mladino pot komunizmu. Iz gnei-d liberalnih roditeljev in vzgojiteljev vzletijo mladiči kaj radi pod zastavo komunizma, ki ruši vero, cerkev, družim in državo. Mimo lakih pojavov ne more iti prijatelj naroda brezbrižnih uči in hladnega srca. Inkriminirati (obdol-ževali. obtoževali) ne Imune, oblusd Idicuti na pomoč ne kaže, delati volja. Zato pa slove naš sklep: katoliška prosvetna akcija! Na ev-Imiističnein kongresu v Ljubljani sem v svojem govoiu omenil, da predsednik češkoslovaške države g. Musar.vk ne najde zdravila za (■Janjo lazmere v človeški družbi drugod kot v jc/.ustvu, v Jezusovih nuukili, v njih globoki življenjski obliki. Naš program je: totalno (popolno), integralno (celotno) jezustvo. Kiistus llog iu človek, naš najvišji učitelj in po-svelilelj l«'di središče naše prosvete! Tako, le tako bomo rešili mladino in naiod. Takšna pro.-veta je resnično rodoljubna iu nad vse državotvorna.
kateri je našlo posmrtno zavetje poleg nemških tudi 83 slovenskih vojakov. Iz Slovenije se je pripeljalo k spominski svečanosti okrog 150 gostov, med njimi so bili zastopnik ljubljanskega knezoškofa župnik Halner, odposlanec našega bana dr. Vončina, podžupana Jarc in Žebot in mag. ravnatelj Subic iz Celja. Judenburg je bil okrašen z jugoslovanskimi in avstrijskimi zastavami. Slovenci so bili tako od zastopnikov avstrijskih oblasti kakor od prebivalstva lepo sprejeti. V govorih so poudarjali potrebo prijateljskega sožitja obeh držav. Slovenci so prinesli s seboj lepo posodo s slovensko zemljo iz Ljubljane, z Brezij in iz drugih krajev in jo z lepim cvetjem položili na skupni grob nesrečnih judenburških žrtev, ki jim daj Gospod večni mir in pokoj!
d Letos je poteklo sto let, kar je bi) rojen skladatelj Davorin Jenko in sicer v Gorjah pri Kranju. Umrl je v Ljubljani 25. novembra 1914 in sicer v hiši št. ti v Kolodvorski ulici. Mestna občina ljubljanska je v spomin skladatelju >i^aprej zastava Slave« in Bože pravde- da- 1 la postaviti pred omenjeno hišo marmornat j
stebrič s primernim napisom. Spomenik so z lepo spominsko svečanostjo odkrili preteklo nedeljo.
d Hrvatski »Radii«-' jc izdal okrožnico, v kateri med drugim pravi, naj se mojstri brigajo, da bodo njihovi učenci prejemali sv. zakramente, vršili vse ostale verske dolžnosti ia sploh v vsakem pogledu postajali boljši.
d O vrednosti abesinsksga plemena je predival v Zagrebu vseučiliški profesoi dr. Boris Zamik. Zavrnil je mnenje, da bi bili Abesinci manj vreden narod. Predavalelj je bil mnenja, da bodo Abesinci znali branili svojo neodvisnost, kakor so jo ohranili skozi sto in stoletja.
d Neki brezposelni čevljarski pomočnik je razbil v Zagrebu dve veliki izložbeni šipi na podružnici Bate v Zagrebu. Pri Bali si je pač /.a vedno zaprl vrata.
d Za 2611 milijonov dolarjev je dosegel v prvih treh letošnjih lelili izvoz lesa i/. Jugoslavije.
d Redni tramvajski promet so te dni otvo-rili med Zemunom in Belgradom.
d Tudi kapital treba zaščititi. V tem pogledu piše glasilo slovenskih trgovcev tudi tole: Ali ne bi bilo morda prav, če bi sledniič vendarle spoznali, da kapital ni prav nič zaščiten, ampak so zaščiteni le sebični izkoriščevalci kapitala, in da brez smotrene zaščite kapitala ne moremo doseči prave zaščite človeka in njegovega dela?! Torej bodimo dosledni in zaščitimo tudi kapital. Potem bo veliko manj nasprotstev zaradi različnih svetovnih nazorov, kajti to pač drži: Predno rešimo vprašanje, čigav bodi kapital, moramo znati kapital hraniti in množiti, ker se nam brez njega ne bo pri nobenem družbenem redu dobro godilo!
d Redna skupščina Delavske zbornice * Ljubljani se je vršila 10. novembra v znamenju vseh struj. Za proračun so glasovali, ker so se izpolnile nekatere zahteve, tudi zastop niki krščansko socialnega delavstva.
d Veliko sibirsko sovo j« ustrelil lovec g. Domanjko od Sv. Jurija ob Ščavnici.
d Tudi državnemu uslužbenstvu rožice ne cveto več. Vemo za sledeči primer: Neki uradnik je imel prei, kakor so začeli zniževali plače, to je pred 4 leti, 3200 Din mesečnih dohodkov. Od takrat je dvakrat napredova'. plače so se pa znižale uradnikom *e štirikrat in prejema danes mesečno 2100 Din. Pred 4 leti je plačeval za stanovanje mesetno 550 Din, od takrat do danes pa se mu je že večkrv zvišala najemnina in plačuje sedai za stanovanje 750 Din mesečno. L diugimi besedami povedano, plača se mu je v teh letih zmanjšala za 34?», najemnina pa zvišala za 25%.
d Za šolska poslopja. Ministrski svet je na predlog prosvetnega ministra sklenil razdeliti znesek 3 milijonov Din za dovršitev začetih ljndskošolskih poslopij. Iz tega kredita je za dovršitev ljudskošolskih poslopij v dravski banovini odobrenih 150.000 Din. Enak znesek je odobren tudi za savsko in primorsko banovino. Za vrbasko banovino je odobrenih 350.000, za drinsko 380.000, za zetsko 380.000. za donavsko in moravsko po 430.000, za vardarsko pa 580.000 Din.
d Letošnja pi outvoduja tobaka znaša okoli enajst milijonov kilogramov. Skoraj še enkrat več kot lansko leto.
d »Počenjevaafe* t« nadaljnje, Bela moka velja že 3.50 Din kilogram in se je podražila v nekaj tednih za Din 1.05. — Podražitev sla nine je še bolj občutna, Od 11 Din za kg je t
Zokoj je perilo na desni boij belo?
Ker je perico zo perilo no desni rabilo boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog daje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvleče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega dela postane perilo kot da je novo, snežno belo in duhteče.
OVOTERPENTINQVO MILO
Sir

>D( >M< »LJUB
icm It dnu poskočila na 14 Din. Riž jc 2 Din ražji ko! ic nedavno bil. Itd. S pocenjevanjem 01'i1; nič ni, kar bo, ko piidc zima, dvakrat ■udo.
d Novo meščansko šolo otvorijo v Črnom-iu. Dovoi ena ie z odlokom prosvetnega raini-iran z čne 20. novembra 1935. št, 36.314,
d 2i\ nabavo semenskega žita za kraje, ki o hudo prizadeti oc suše, jc dovolil ministr-■ki svet dva milijona dinarjev,
d V pi-eiiovIjeEifa in razširjenih prostorih e pričela dne 11. novembra poslovati za vse vrste pošiljk pošta Ljubljana II (na glavnem tolodvoru).
d Trgovska in obrtna zbornica v Ljub-iani jc : icla 7. novembra svoj občni zbor. ■prejela i zbornični proračun za 1. 1936. ki naša v izdatkih 3.293.372 Din. Jc nekaj višji d lanskega leta. Predsedniško poročilo po-robno n;e ležavc. s katerimi se bori sloven-ko gospodarstvo. Poudarja konkurenco držav-ih podic.ij in neodložljivo potrebo javnih del. ")bčni zbor je zavzel tudi stališče glede do-ave premoga in zahteval nadomestila v po-icdit škode, ki jo trp[ vsled prepovedi uvoza Italiio naše lesno gospodarstvo, d Angleška vlada bo iz lastnih sredstev omagala Jugoslaviji radi škode, ki jo io ta -pela \s!ed prekinjenega uvoza v Italijo, lo e d n italiianski listi.
d Tudi v stcklccici ni denar varen. Prod *kaj 'ti: je posestnik Dragatin Pctroni evič Boavinskcga pri Nišu zakopal v svoji kleti fk'c-nico. v kateri e skril del izkupička za
Hladim tfiat^fain
ji z':: n. po večkratni nosečnost: p. miga naravna l
delo morali b: - na \ -eli
voda največkrat ze v mahh množinah k rednemu delovanju črev
. uje pri dano posestvo. Slrpal jc v steklenico 5.000 Din. Mislii jc namreč, da jih je tako -ajbolj shranil. Ko jt* te dni Narodna banka ■bjavila. ca st odtegnejo iz prometa bankovci, t knit; še! in odkopa! v kleti zakopano preložen t. Ko jc potegnil na dan steklenico, je pazil, da v njej ni več bankovcev, temveč amo ne»a gnila zmes. Plutovina, s katero je •ila sltklenica zamašena, je namreč zgnila in

Angleži se pripravljajo na -iieji. Zeiezniska dr ti/, ha fjreat-Vi estiri! je letos /g.daj začela pripravljati sne/ne pluge l.etos bodo prvič porabljali nov tip snežnega pluga
voda. ki jc ušla v steklenico, jt povzročila, da so tudi bankovci segniii. Ko je posestnik Pe-tronijevič videl kako ie prišel ob ves svoj denar, ga je na mestu zadela kap.
d Ali j p res toliki/ ihlti? Na praznik \ seli svetnikov sem se vozil /. železnico proti t iiju. V Trbovljah >n delavci odmetavali pnonog \ iiabrež.ini vrli kulotlvura. Ali je res toliko dela. da še Ia dan. K«» vsakdo liili na uri h svejih rajnih, ni bilo mogoče praznovati? lam. kjer delajo \ Savinji obrežno zidovje. m delavci premetavali gramoz. in vozili »a mokoliiice. Ali je res toliko tlela? Ali ne lii raje drugi dan ali en dan prej w,<'li na delo še nekaj onili. ki hi Imli radi delali, pa jiii nihče ne zaposli! Blizu čuvajnice je na njivi mati s sinom, starini kakih T<> let. spravljala zelje. Mati je glave rezala, sin jih je znašal skup v posodo, da sta jih potem ali odnesla ali odpeljala domov. Ali je res (oljko tlela ravno pri teli. ki nimajo veliko polja. <la so lo
d Srbski pravoslavni patriarh jih jc po-miril. Zadnje tri tedne jt' zasedal v Srem. Kar-lovcih arhijerejski (škofijski) zbor ruske pravoslavne cerkve v emigraciji (tujini); odposlanci so bili ves čas gosljt patriarha srbsko-pravoslavne cerkve Varnave. Glavno preda-varijc jt imel metropolit Antonij iz Sr. Kar-iovccv. Glavno vprašanje, s katerim se jt z bor pečal, pa je bila sprava med metropolitom Eulogijem, ki stoluje v Parizu, in metropolitom Tcofiiom, ki stoluje v Nc.u v :>rku, z. metropolitom Antonijem in saborom. . Patriarh Var-nava jt v tej razdvojenosti videl veliko škodo t u d i za srbsko pravoslavje. zatti je že dalj časa delal na to, da se ta dva metropolita mtd seboj pomirita. N.t zboru se ie posrečil ■ - i jih in po končanih podrobnostih. k; jih treba opraviti, bo dosežena popolna loja ko bo ruska pravoslavna cerkev v emigraciji dobila enotno vodstvo tudi po zaslugi pa-trijarha Varnave
d Le naprej, dokler jt še vetra kej. Iz s,-benika, kjer ima tvrdka Sipad na;v>
s k I
adisce v r.vropi, poročajo,
llal
Italijanska pehota v abet-inskem puščavskem grmičju
iMfiSp
Mmi - "tov •
...

"t- >	' v?
Nove artnadne zastave je vpeljal Hitler vse iio-s i jo naroJno-socia lis.iičiii kljukasti križ. Zgoraj je zastava armade, -podaj zastava trgov, mornarice.
vso moč liile nakladati les. Letos, ko st je i ta-lija spopadla z Abesinijo, je Italija samo iz, Si-benika izvozila 154.000 kub. metrov najrazličnejšega lesa Ta les so prevažali najprej v italijanska pristanišča, nato pa v italijanske kolonije v Afriki. Z našim lesom so povečini zgrajene vojaške barake v Afriki. Samo štiri partije lesa so bile poslane meseca junija in julija v obsegu 17.000 kub. metrov neposredno v Massavo. Ker so Italiji potrebne še velike količine lesa. rok pred pričetkom sankcij pa jc zelo kratek, ogromna italijanska mornarica pa rekvirirana, Italijani zelo hite z naročili. V Šibenik je dospel te dni ve.lik italijanski par-nik I.uigi«, na katerega jc 90 delavcev takoj začelo nakladati les. Parnik bo naložil 10.000 kub. metrov lesa za Eritrejo. Novi jugoslovanski parnik : Jelisava< pa je odpeljal v Italijo 800 kub, metrov lesa. Napovedana sta še dva parnika, ki bosta prepeljala v Italijo 12.000 kub. metrov lesa. V Splitu pa nalagajo na parnik Tsonzo« velik tovor fižola za Abesinijo.
Slov. Hi.
DOMOLJUB', dne lil. novembru KG").
Strmi
IZ DOMAČE POLITIKE
d Novo zasedanje narodne skupščine se je
pričelo v ponedeljek 11. novembra. Verjetno že naslednjega dne se izvrše volitve v stalne skupščinske odbore. Med najvažneje zakone, ki jih predloži ler. vlada, bodo brez dvoma trije politični zakoni, ki pa ne bodo prišli pred narodno skupščino, ampak pred poseben odbor, ki bo v smislu pooblastil v la namen izvoljen.
d Pri volitvah skupščinskih odborov bo vsa parlamentarna opozicija nastopala enotno.
d Siromašnim krajem naj se ne dp.je podpore z živili ampak z zaslužkom pri javnih delili, meni Trgovski list-. Pravilno!
d Vlada ne zavlačuje političnih zakonov. Na svojem službenem potovanju jc minister pravosodja dr, Miškulii obiskal tudi Kosinj in izjavil: Kot član vlade, kol Hrvat in kot sin krf.ne Like vam zagotavljam, da bom vse storil, da vam olajšam življenje. Vlada jc pripravljena iti v tein oziru do skrajnih meja možnosti. Motijo se tisti, ki mislijo, da vlad.; ? <v'.a-čuje nove politične zakone. Imelje sicer r>;-ke ovire, ki so njeno delo oleževale, ni bedo ga j . mogle preprečiti. Vlada sprovaja življenje misel enakosti in popolne bratske sloge in vavruča vsako pat;mirano jugcslovanstvo in ne bo dovolila, da bi si ga kd, rkoli motio poliziral. Vem. da jc vlada na pravi poti in da je tudi zmožna svoje naloge do konca izvesti d 174 poslancev ima doslej vpisanih klub skupščinske večini .
d Ljotičevo stranko »Zbor« je vlada dovolila.
d Jcvtičeva pota. Bivši pr: .Li:.Ir.ik vlade B. Jcvtič se je pripeljal v Sremske Karlovce. Takoj je odšel k patrijarhu srbsko-piavoslavne cerkve Varnavi, pri katerem jc ostal 'udi na večerji, iz KaiJovcev se je vrnil v Belgrad.
d Pokojni minister Marir.kovič ie v ,»oji oporoki napisal tudi te lepe besc.lv:: Nikdar nisem imei mržnje proti nikomur, razen proti sovražnikom države in naroda.
d O programu zdi »li n e izvenpaiUnnen-tarnc opozicije bor o govor ii. V d ru t>i polovici meseca novembra se zopet ses'.ane v Zagrebu delovni odbor združene opozicije, ki ga 1 vodijo g. Vlajič za bivšo demokratska str .nko, Milan Gavrilovič za bivšo zemljoradniško sti.Mi-ku, Ivan Šutej ter Jelašic za bivšo IIS S in Ve-čcslav Vilder za SDS. Na tem sesanku bodo predstavniki opozicijonalnih strank govorili o programu takozvanc združene opozicije.
d Iz konzorcija ILta 'Bojevnik« so izstopili: Drobnič Ivan iz Dobrepoli, Kul,il!- ■ Ven-ceslav iz Ljubljane, Raiej Miroslav iz Trbovelj, Resman Franc iz Radovljice in SVagner Rudolf iz Ljubljane.
NESREČE
d Strela je udarila v novo bolnišnico v Biogradu na morju in jo precej poškodovala. Strelovoda še niso napeljali.
d Voz ga je pritisnil ob drevo, V Ločah pri Mariboru se je smrtno ponesrečil posestnik Rupnik. Vozil je iz gozda steljo, pa se je voz na strmini nagnil in Rupnika pritisnil ob drevo. Teža mu je strla prsni koš.
NOVI GROBOVI
d Hitro, hitro mine čas... V Ložah pri Sv. Miklavžu nad Laškim je umrl 70 letni Jožef Pavčnik. — V Novi Oselici v Poljanski dolini jc umrl 7.a pljučnico g. Ivan Lončar, župni upravitelj. — V Vrbovskem blizu Ogulina je odšel v večnost župnik g. Anton Hreščak. —■ V Zgor. Poljskavi je zapel mrtvaški zvon šolskemu upravitelju Jožefu Rajnerju. — V Črnomlju je zapustila solzno dolino 81 letna Fani Sprajccr. Na Opoki pri Štorah je zaspal v Gospodu 85 letni kovač Anton Krajšek. — P,': Sv. Benediktu v Slov. goricah je izdihnil
ti Fr-derik Totnažič.
V Stožicah je
i!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Kamniku
Šutna š ev. 22 (v lastni hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
d" 5«/,,
.lamstv« presega večkratno vrednost »seli vlug.
d Kmečki magaciii, Ljubljana, Krekov
trg št. 10 (nasproti Mestnega doma), vam nudi najboljše zimsko nionufakturno blago . po izredno nizkih cenah. Obiščite trgovino j i u prepričajte se!	i
ur-da Marija Tscharre roj, Mlakar, soproga zvaničuika drž. žel. — Na Bohinjski Beli je odšu po večno plačilo 65 letna Katarina Burja mati bohinjskobistriškega g. kaplana. — V Kotu uri Ribnici je zapustila ta svet 82 letna Frančiška Mihelič roj. Lesar. — Na Žalah pri Kamniku so položili v grob ,loška Stcleta, posestnika in obč. tajnika v p. — V Šoštanju je umrl mizarski mojster Anton Volovšek. — V Mali vasi pri Ptuju jc preminul 76 letni Prelog Franc, - V Arclinu pri Vojniku je odšel v večnost posestnik Franc Kos. — V Ptuju so pokopali 62 letno Marijo Kajnih. — V Ljubljani se umrli: davčni upokojenec Anton Dok-I torič; inati pesnika Župančiča, Ana Župančičeva. in soproga železa, zvaničnika Frančiška Goden. — Naj počivajo v miru!
Sinko sh.tbe
i	m rirsižhše
i
Razglašena je bil j naredba o uvedbi podpor družinam z velikim številom otrok. Zdaj ne gie samo za posojila poročencem, ki jih ti pozneje vračajo, ampak za podpore, ki jih dru-j žinskim glavarjem ne bo treba vrniti. Vlada je sklenila ves denar, ki se. bo zopet stekel v I državne blagajne na račun izdanih poročnih ! posojil, porabiti za podpore družinam z vcli-: kim številom otrok. Omenjena naredba označuje. katera družina se smatra za mnogoštevilno. To so družine, ki imajo štiri aH več otrok, ki niso dosegli še 16. leta. Podpore potrebni so listi družinski glavarji, ki ne morejo urediti svojega zasebnega gospodarstva in gospodinjstva tako, da bi otrokom lahko preskrbeli bivališče in prehrano, primerno njihovemu stanu. Podpora za vsakega otroka lahko doseže do 100 mark, največ pa lahko ena družina prejme 1000 mark. Otroci nad 16. letom niso deležni podpor. Podpore se izplačujejo v izkaznicah. S temi izkaznicami lahko kupi družinski glavar v določenih trgovinah samo pohištvo, kuhinjsko opravo in perilo. Vlada računa, da bo za letošnji božič izdala okoli 50.000 podpor, ki bodo znašale povprečno po 400 mark. Teh podpor* bo deležno okoli 3C0.000 otrok. Nadnlie lir- vsak mesec prejelo nadaljnjih 6- 10.000 otrok enkratne podporo povprečno 400 mark.
DINAR
Aspirin-tableta, pa preneha bolečina. Kot zaščito pred ponaredbomi nosi vsaka tableta Aspirina utisnjon Bayerj8'/ kriz.
ASPIRIN
RADIO	_
Program Radio postaje v Ljubljani
od 14. novembra do JI. novembra 1933.
Vsak dan: IJ: Plošče, U.43: Vreme, poročila. 13: Čas. spored, obvestila, 13.15: T! te, 14: Vreme, borza. 19: Cas, vreme, pomniti, spored.
Četrtek, i 4. novembra: 1*: Kadi j s k i orkester; 18.40: Slovenščina /a Slovence: 19.30: Nacionalna ura: JO: Prenos i/. lielgrada: JJ: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda: JJ.13: (ladijski orkester. Petek,
novembra: II: šolska ura: IN O zakoniti odpravi plodu; 18.20: Plošče; 18.40- Uda \ s ko predavanje: 10."0: Nacionalna ura: JO: \ ečer lirvaške glasbe: JJ: Napoved "asa. vremenska napoved, poročila. objava sporeda: JJ.I3: Radijski orkester. Sobota, lf>. novembra: .18: Radijski orkester; IS. 40: Pereča zunanjepolitična vprašanja: 10.30: Nacionalna ura: JO: Od Kamniku do Kranja<: JJ: Napoved časa vremenska napoved, poročilu, spored: JJ.13: Pojoča žaga. Nedelja, 17. novembra: 7.30: Knoujska ura: 8: Napoved časa. poročila, objava sporedu: 8.13: Telovadba; 8.43: Vesele narodne popevke 9.43: Versko predavanje; 10: Odlomki Schubertove mase: 10.13: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila In Metoda: II: Radijski orkester: 11.40: Otroška ura: 1J.I3: Napoved časa, objava sporeda, obvestila: I J.30: Radijski orkester: 13: Plošče: 13.10: Gospodinjska ura: 13.30: Prenos iz Laškega: 10.30: Nacionalna ura: JO: Na-ooved časa. poročila, objava sporeda: JO.13: \ escl večer: JJ: Napoved časa. vremenska, napoved. poročila, objava sporeda; JJ.13: Radijski ja//. Ponedeljek, 18. novembra: IS: O boleznih srca. ožilja iu krvi: IS.JO: Koroške narodne; IS.3(); Tri obredja iz Žile: 19.30: Nacionalna ura: 30letnica pevskega društva 'Ljubljanski /von : JO: Prenos i/, stolnice; JI.13: Prenos i/ Rel-Uiada. Torek, 19. novembra: II: Šolska ura IS: Radijski orkester: 1^.40: Vzgojni p »men naroda: 19.30; Nacionalna ura; JO: Operne arijr: JI: \eseli napevi; JJ: Napoved časa.- v remenska napoved poročila, objava sporeda. JJ. 13- \ngle-ške plošče. Sreda, JO. novembra: Iv: Otroška ura: 18.tO: Po bližnjem vzhodu- 10. >0: Nacionalna ura; JO: Prenos z Dunaja: JJ: Napoved časa. vremenska napoved, poročila: JJ. 13- Prenos z nebotičnika.
Nova rudni; o. Proi. Svjagincev s platinovetja zavoda moskovske akademije znanosti je odkril v pl.aHnovi rudi novo rudnino, ki vsebuje indij, osmi j, zlato in rulenij. Ta rudnina ima srebrn kovinski sijaj in jo je dobiti v nepravilnih drobnih zrnih v 7.\: z\ s platnom, le zelo 'rda in krhka ter iina naivno zelo visoko specifično težo.
T
PO
DOMOVINI
Zagrebško pismo.
(Zagreb.)
Odkar smo se zagrebški .Slovenci zadnjič oglasili v »Domoljubu«, je sieklo Jo nekaj Save mimo nas. Zato se je pa nabralo tudi nekaj zanimivih novic, kaicrib ne sinemo zamolčati. V oktobru sta nas zapustila dva odlična predstavnika zagrebških katoliških Slovencev, in sicer g. dr. Vladimir Golia in dr. Janko Vidic. Obu gospoda sta se vedno udeleževala našega katoliškega življenja in sta bila oba odbornika pri cerkvenem odboru sv. lloka Čestitamo jima k napredovanju iu ju prosimo, naj doma ne pozabita nas, ki smo ostali v Zagiebu. — V nedeljo Kristusa Kraljn zvečer je inulo Slomškovo prosvetno društvo svoj občni zbor, ki je potekel v najlepšem soglasju. Poročila odbornikov so bila zanimiva in so jih vsi z odobravanjem sprejeli. Tako je g. tajnik Rupnik France povedal, da je bilo v preteklem letu sprejetih nad 100 novih članov. Osnoval se je tudi poseben »Prosvetni odsek«, cigar voditelj (g Grcgorič J.) je preskrliel v zimskih mesecih petnajst predavanj. — Dramatični odsek (voditelj dr. Klemene Jože) je priredil deset gledaliških predstav — Iz vseh poročil — zlasti pa še iz. poročila predsednika g. M. Težaka — se je videlo, da društvo živahno dela za katoliško prosveto med zagrebškimi Slovenci. — Izvoljen je bil skoraj isti odbor kot doslej. — Pri slučajnostih s je sprožila misel o ustanovitvi posebnega - nskega odseku«, ki ga bo še treba spraviti v i 'jenje. — V nedeljo V novembra pa smo iro 'Ii kar dve zanimivosti: dopoldne so nuša deti ta lepo okrasile cerkvico sv. Roka — zu oble lico prihoda na-šega sedanjega duhovnika go-s > >:la Jožeta. G<k". Rezika Gorišek ga je pred c« kvijo ; (ozdravila z. lepim nag 'tvorom in mu iz učila šopek iz rožmarina in vrtnic, nad vrati p- ie bil pomenljiv napis iz belih kriz.antem. — Popoldne pa je bila v jeronimski dvorani p dstava veseloigre »boter Martin«. Prihodnja predstava bo v nedeljo t. decembra io že sedaj opozarjamo vse zagrebške Slovence, naj se je ti '..-ležijo. Na programu je srčkana »Mala pev-k . kjer bo mnogo petju; sodelovali bodo naši n 'boljši pevci in igravci. ki jih bo spremljal t: li orkester.
Prosvetno delo. (št. Jernej ua Dolenjskem.)
Odkar imamo zopet dovoljeno prosvetno društvo, je zopet bol j živahno v dvorani Zlasti mladina rada prihaja v dobra društva, ki ji nudijo prosveto in pravo razvedrilo Zadnji mesec so skoraj vsak večer prihajali igralci in igralke, da nastopijo in pokažejo »Slehernika«. Trud ni bil zaman, lepo je vse poteklo, vsi so rešili svoje vloge prav dobro. Dvorana ie bila polnu in mnogi niso mogli več vanjo. Zato je društvo igro ponovilo v nedeljo 10 novembra.
Mirenskt popotnik
davno je utihnil čriček, za iloge spravili smo čviček. Precej se grozdja je nabralo in sladkega nam vinca dalo. Zato, kdor hoče dobro vino, naj pride v Mirensko dolino! Zdravila se pri nas dobe za grlo, trebuh in srce...
Možaku se celo primeri da se mu hoja izneveri ter jo domov v oikcaku reže. in včasih kar pod cesto leže. Zato pa trezen gospodar bi vince spravil rad v denar. Saj Ih>?-b v mrazu je družina, sol bolj potrebna kot sod vina. 1'inancar že ima opravke, kako izterjal bo vse davke. In drusrili še je sto potreb, denar ima pa kratek rep...
Politika naša domača počasi tudi se obrača. Saj smo dovolj dobrot nžili, ko so gospodje jih delili, katere vleče zdaj srce na »božjo pot« na Pohorje, če tožil si, da ni denarja, poslali so nad te žandarja Zatožil te je ovaduh, če si le rekel žemlji — kruh Pravico stisnili so v kot čez usta ji pribiti plot. Iu danes jili hudo ženira. da J11Z ta plot podira.
Ko sem iskal okrog novice, poslušal večkrat sem te strice. Dva taka, prav lepo okrogla, kar razumeti .nista mogla da bi kedaj prišli do kruha ljudje, ki nimajo trebuha, da svet bi se vrtel tako, da odleti koritcu dno. To bil bi ja narobe svet. če bi dobil besedo kmet! Saj vendar srez. in banovina in naša širša domovina — trebuščkom oblim le naj služi ob koritcu [Kitnem naj jih druži...
Zdaj menda treba bo končati! Še tole moram zapisati' le častno kdo občanstvo išče, naj zglasi hitro se v Tržišče. Naslov občinskega veljaka zastonj je kakor čik iobaka. Zato, kdor lačen je časti, naj prilike ne zamudi.
V Paučevu pri Belgradu so izročili prometu nov železniški most, ki j: eden največjih v Evropi. Stroški za most in nasipe, so narasli skoro na pol milijarde dinarjev.
Notranjščina voj. spomenika slov. vojakom, ki so umrli v judenburgu. Spomenik so v nedeijo slovesno blagoslovili.
Pn hemoroidih (zlati žili)
zaprtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba
Franz-iosefov@
grenke vode prijetno polajšanje. It eg. po rti. m »oc. pot. in nar. 7.dr. 8-br. 1M&5, 26. V. 15,
Dragocena žara iz slovenskega marmorja, v kateri so slovenski bojevniki nesli prst na grob slovenskih vojakov v Judeitburgu,
Bela krajina v drugi luži.
(Črnomelj.)
Zadnji čas našo Belo krajino preplavljajo glasila Združene opozicije, zlasti »Ljudska pravica« in »Slovenska zemlja«. V teh dveh je od časa do časa izšel kak dopis od nas, ki je bi! pu z resnico navadno zelo navzkriž. Da ne bi kdo po pisanju teli listov mislil, da je naša deželica že čisio »komunistična« ali »Mačkova«, ne moramo vendar oglasiti. K temu je prisilila 5. številka »Slovenske zemlje«, kjet se neki France ftpehar v zmedenem članku spotika ob zborovanje KA mož in fantov na žežlju. Iz dolge klobase zavijanj in neresnic jasno sili na dan razočaranje dopisnikovo ker gotov del udeležencev, pričakujoč političnega shoda, na tem izrazito verskem zborovanju ni pričel na
čiščenje
Mr. Bahoveč Paket Din 20--
račtin! Pri zadnjih volitvah smo pri nas sicer dali duška svojemu nezadovoljstvu in z veliko večino glasovali za listo dr. Mačka, a samo zato, da zrušimo Jevtičev režim. O kakem programu nismo razmišljali, niti nismo priznali dr Mačka za svojega narodnega voditelja Zato smo zdaj v drugačnih prilikah. Dr. Korošec vidi možnost uresničitve slovenskega političnega programa v JRZ, zato mu bomo sledili — Krediti, ki jih je vlada določila naši siromašni pokrajini, naj bi se uporabili za razna javna dela. Mnogo polov bo treba popraviti, marsikje izpeljati cesto po ravnem, tu in tam izkopati potreben vodnjak. Da bi se le kmalu začelo! — Komunisti, kolikor jih pač je, bodo še nadalje trosili nezaupanje in nezadovoljstvo. Ako bi delali drugače, bi se mi čudili. Tudi opozicijska glasila bodo še nadalje brezplačno prihajala v velikih množinah, kakor nekoč: »Domovina«... Mi pa bomo pomagali izboljševati svoje žalostno stanje s tem.
da bomo našim ljudem kazali pot prave gospodarske im narodnostne rešitve Ta rešitev pa je v politiki dr. Korošca in nikjer drugod.
Novice. (Cerknica.)
Notar Peter Maležič, ki je imel svoje pisarniške prostore dozdaj v Žumrovi hiši, je pisarno preselil v prostore sodišča samega, in sicer v pritličju na desni strani. — V Prosvetnem društvu pripravljajo naši vrli igralci veliko slovensko zgodovinsko žaloigro »Za pravdo in srce«, na kar že zdaj opozarjamo vse prijatelje lepe igre, ki se zanimajo za dobo, ko se je naš kmet začel prvič postavljati za svojo staro pravdo: za kruli in srce. — Prejšnjo nedeljo smo imeli zanimivo skioptično predavanje o Abesi-i nijd, ki ga je poslušala skoraj polna dvorana. ! Ni čudno, saj živiimo tik ob meji, kjer vsak dan rasto najbolj čudne govorice o strahotah in vojskah. In od meje tudi živimo. — Po težkem | pričakovanju smo doživeli zaželene spremembe i v cestnem odboru, čigar poslovanje — kakor marsikatero drugo, že dolgo ni bilo tako, kakor bi si ga ljudstvo želelo. Zdaj smo prepričani, da bo drugače. — Voda je že pred tedni čez in čez pokrila jezero, da je naš kraj zdaj podoben kaki Koroški dolini Samo če bi ga obiskovalo toliko ljudi, kakor druge doline po naši zemlji! Za zgradbe na Blokah še zmeraj dovažajo ogromne množine opeke avtomobili, naši vozniki pu morajo gledati, kako jim zaslužek in ; cesto požira stroj, i	šolske nevšečnosti,
j	(Vače.)
I Na Vače hodijo v šolo otroci iz zelo odda-i ljenih krajev, ponekod rabijo šolski otroci tudi po 1 uri. da pridejo do šole. Iz teh razlogov naši kmečki starši prično pošiljati svoje otroke šele z dovršenim 7 letom v šolo, ker so prej premajhni in prešibki za tako naporno dolgo pot. posebno še pozimi. Šolski zakon sicer pred-■ pisuje obvezno šolanje otrok skozi 8 let, toda če, recimo, v dovršenem 7 letu obiska šole kmečki fant postane 14 let star in je najvišji ; razred dotične šole z dobrim uspehom dovršil, ! bi ga lahko šole oprostili. Po naših kmetijah | radi krize in pomanjkanja denarja ne morejo i držati poslov, hlapca ali dekle, in tako domači i otroci, fantje in dekleta, z 12 letom že vrše : kmečka dela po svojih domovih. In če za takega dietnega fanta ali dekle prosi oče za oproslitev
nadaljnjega obiskovanja šole, ker otroka zares nujno rabi doma na posestvu, se šolska oblast zaSarikadira za okosteneli paragraf, ki narekuje Sletno obiskovanje šole, ne glede na Io, da je dotični dopolnil že 14 leto ter z. dobrim uspehom napravil najvišji razred dotične šole. Otrok nato prisiljeno hodi v šolo od strani šolske oblasti ter nepotrebne kazni, če radi kakega nujnega kmečkega dela izostane in velika gmotna škoda našega kmeta, kateremu jemljejo domačega posla v šolo. Zato prosimo, da nadrejene oblasti izdajo nalog, da se prošnje za osvoboditev obiska šote že 14letnih kmečkih otrok, katere nujno rabijo na domačem posestvu, obravnavajo svobodoumno, ne pa birokratiično, kar bo le v prid našemu zdravemu kmečkemu živi ju.
Švedski kralj Gustav na lovu. Čeprav že močno v letih, se švedski kralj Gustav vsako leto za nekaj tednov na jesen umakne iz glavnega mesta in gre na lov na lose.
T. Jeske-Choinski:
Ugašajoče soinee
(Nadaljevanje)
»Moj oskrbnik vam bo izplačal vsakemu tisoč sesteriev iti razdelil volno za toge.«
Z glasnim vzklikom radosti so se zahvaljevali klijenti za velikodušni dar.
»Slava tebi, naš gospod in kralj!« so klicali in mu prerivajoč .se, objemali kolena.
Na ustnicah »gospoda in kralja« je zaigral porogljiv nasmeh. S prezirljivim pogledom je zrl na sklonjene glav« rimskih meščanov.
Ko je hrup utihnil, je rekel:
»Ali ni med vami nikogar, ki bi hotel po davnem običaju zvesto in pošteno služiti svojemu varuhu? Potrebujem oskrbnika za svoja posestva, oskrbnika hiše in sužnjev.«
Med gručo klijentov jc zavladal nem molk. Spogledovali so se nemirno in se s pogledi izpraševali za svet. Aid i Lucij, ki je doslej nekako vodil gručo, je postal še manjši in se skril za pleča večjih tovarišev.
Samo Gaj, čeprav so ga držali za togo, je stopil naprej, se poklonil gospodarju in rekel:
»Ako hočeš meni zaupati, preslavni tribun, boš imel v meni hvaležnega klijenla.«
»Ljubeznivo se, je ozrl Publij Kvintilij na široko lice Gajcvo, iz naturnega je odsevala iskrenost.
Njegov glas, ki je bil dosle.1 osoren, se je znižal za celi ton in je donel prijetno:
»Ti torej, Gaj!« je rekel. »Spominjaš me svojega očeta, ki me je učil jahati liaMar-tovem polju. Hočeš služiti pri meni? JNe pozabi, da si meščan velikega Rima.«
Na to je odgovoril Gaj:
»fte tebe, potomca albanskih kraljev ni
sram, trde službe pod zlatimi orli božanskega vladarjtu, se tudi jaz, ki sem potomec izvoljenca tvoje hiše ne sramujem, dela v korist svojega gospoda. Služil ti bom kakor , so služili moji očetje tvojim.«
»Bodimo prijatelji, Gaj,« je rekel Pu-Publij Kvintilij in vstajajoč s atola, je dal ; klijentom kratki ukaz: »Jutri vas bom ra-i bil pri nosil niči.«
Odslovil jih je z roko in izginil za pregrinjalom. Za njim sta šla Gaj in Artemidor. v
Stisnjeni kot ovce, katere volk prestrasi, so se gnetli k vratom kli jenti in hitro izginili izpred hiše. Šele, ko so bili na ulici, se je usul potok neotesanih besedi.
»Si videl?«
»Si slišal?«
»Patrieij iz časov ošabnega Tarkvinija!«
»S prestola govori!«
»Prinaša darove hišnim bogovom!«
»Smešni bahač!«
»Zahteva službo od svobodnih državljanov!« so sem in tja kričali in živahno mahali.
»Ker se mu lioče časti varuštva,« je vpil Lucij,« naj pa plača za njo. Treba se ho žuriti, da ga izmolzemo, ker je tako glup, zakaj ne-vosčljivcev je kmalu, dosti, ki mu bodo pri-stndili radodarnost. Ta bik s'suženjsko dušo, ta neumni Gaj, ne bo podpiral naše zadeve. O poštenosti govori to telo, kakor tisti pro-korizul, ki je okradel provincijo.«
»Dobro bi mu bilo kožo malo prestrojit.i.« se je oglasil pritlikavec varovanec, s tolstim tilnikom in mišičastimi pleči.
»Da, da!« so pritrjevali drugi, »dali mu bomo nekaj naukov!«
»Kam pa sedaj?« je vprašal Lucij. »Morda i) i se nam posrečilo dobiti še kak masten košček, ko se je dan ravno začel.«
Malo je pomišljal.
»Ce vem,« je zaklical in se nasmehnil. »Nismo bili še pri tem obogatelcm Egipčanu, ki
je do kože odri Germane in se vzpenja do senatorja ter plačuje poklone in naslove. Zakli-čemo mu danes glasno »preslavni gospod«, »kralj in varuh«, pa bo morda ta osvobojeneo segel v omarico in sipal na nas točo sester-cev.«
»Živel Lucij!« je zaklieal pritlikavi kli-jent z debelim tilnikom, »on si izmisli vedno kaj modrega. Pojdimo k Fabiju!«
»Pojdimo k Fabiju, prebavnemu gospodu s klobukom osvobojenca, ha, ha, ha!...«
S porogljivim smehom je krenila cela tolpa v stransko ulico.
Ko 3e je Publij Kvintilij poslovi! od svojih klijentov, je odšel v svojo delavnico. Tudi tu ni bilo znakov razkošja in udobnosti. Na mozaičnih tleh je stala velika hrastova miza na eni sami močni nogi, katere podnožje so tvorile štiri medvedje glave, iz.klesane z kamna. Ob eni steni sta stali dve omari, polni knjig in zvitih pergamentov. Še nekaj stolov z naslonjali ie bila vsa sobna oprema. Okras sobe pa so bile marmornate ,sohe Virgila, Ta-citn. Juvenata, Nerve in Trojana.
Publij Kvintilij Var je izročil togo Arte-midoru iu sedel na večji stol brez naslanjala m velel z roko Gaju, naj sede.
Kn se .ie klijent obotavljal, niu je rekel:
»Sedi! Prijatelj mi bos, ne sluga!«
Obr iivši se do grškega sužnja, je ukazal:
»Pokliči mi Sigfrida!«
Ko sta bila z Gajem sama, je govoril tiho, izmučeno:
»Mislil sem, da bo dober zgled božanskega Marka Avrelija bolj koristno vplival na ple-bejsko druhal in bo odvrnil njihova srca od podlega beračenja, ki ne pristoja rimskim meščanom. Vendar kljub večletni odsotnosti iz Rima ne opažam nikake spremembe, Trajan, Antonij in Mark Avrelij niso znali vzbuditi plemenitih čustev v druhali: katere
predniki so odobravali domačo vojske in
g9
Smrtim ko««.
(Ribnica.)
Nnv <>, uvv. hi pri sv. Križu jiokt/puli Kovni-4«rjcvo in.iirr ir Kola I rančiško Mi lici ič roj. I.tsar, »um iti In. Pokoju* jc bik v/oina mali, ki jc kr tiiuisko v/jj^jila svojih l'f otrok, od katerih jih tivi >,t pel t ne leti je bila privezana na bolniško posteljo. \ neprestani molitvi se je pripravljala na suni l..i|i<i pieviilciig jr mirno tintrla. Pokojnim jc bila dobrega snu iu /vin priljilhljciia, kar jc po-kii/al ujm pogreb Med letom jo j'' obiskal, brat Jnk<,b, k' je mt domu v Su-j.ili iu je bil dve leti starejši. Pogovorila slu sc, iln kateri prej i.inre, Im piosil /u drugega, tla ga Bog kmalu |x»kli£e k sebi. 1:1 bilo j v talin, Lno iu« pralen so z.ikojisli sestro i-- K.itn ir nuni hnil, lesar Jaki.h v "šiisjali kale rcijii sii pokopali II. novembra. Naj ti/ivntii skupaj jii lii.yit plačilo!
Pokopališče.
llUkek.l
Nii pru/uik -voli svetniku! popoldne m nn lomili dn. /jitlnij sum imeli % miši cerkvi opravilo /.i rajnke. potem pa -,mo ;di obakrat v pro-i . si ji nn pokopulisce. Pri nns ;iii je niiviidii. (Iu • ■ ludi mi praznik vseli »vernikov /večer ljudje zlu-ro mi pokopališč u. molijo /n svoje druge trt |>ri/ignjo biči nn njili (•robovih, pevci pii /u-iioju nek n i pi-mi ludi letos s, je zbralo veliko ljudi, kei je bilo leno in toplo vreme. Tudi vojaki gnilimi so bili ra/svrtljeni. |)Ojiravitu jili je šol-kii mladinci. Pniv jc. iln je iiušo nokojiulišee vsako leto lepše okrašeno. Treba Iu gu bilo ie uredili, dn Iu bili grobovi in spomeniki v vrMnli. med njimi pa steze. Pokopa 11 -.<V je >e ril/'irjenn. ii mi novem prostoru je i m- nuno pokopanih, ("'e je pokopališčt občinska I Insl. uiti bi iihčttui ihilu napravili načrt. kliku bi | s,- mi lito. Pii tem mu i tu In |ioko|Kivnli /daj 11:tjpt'i'1 im novem prostoru. Med tem časom lii I s, jiii snu j mosior toliko spra/nll, dn lii ga tudi j hi It ko uredili. Inki. bi po!ii|;iinia dobili ie,- lepo i pokopttlišče. \u pokojiališčii je tudi kapehi, se-.- idiimi > spotil in pndliin vnjiikom. v njej je tudi uitiii'. Vomhir »o v njej okna ubita in sprednji ^ogli rit/pndiijo. /ato jo bo treba 'popraviti.
Jtalun Hvcčanosi.
(1 eskove e pri Krškem i kiikoi /r vet let ilci/uj. smo imeli tudi letos ranljivo .-.iliio svcčuno* 1 itn pr.i/uik \ seli svet-niKov popoldne. f)b tej priliki pride res skoro v v;] obširna / u ji n i ju" vk n pn j. /Iirnli smo se okrog
spomenika padlim vojakom, ki je lep okras im-Sf>tu trga. Nn njem se blesti kur 115 imen jinil-lili vojakov. Najprej je duhovščina oiiruvilu svoje molitve, nato pu s tli sledili dve dekliima-fiji, in sicer: Simonu Gregorčiča: Odlikovanje«. I o je podal priznani dcklumator: Izidor Podbršček ir Drnovega. Nato pn je sledila Alojz Atrukljeva --Njim. ki so ilnli življenje«. Dckliimiraln slo jo Mirko ?agar in Vinko Do-bevc i/. I.e.ikovca tako občuteno, dn je nialnkn-tero oko ostalo še suho Pevski zbor jc /.apel še dve /iilostinki. lutkar so je v.su množica uvrstila ! v s|ircvod in odšlu nn božjo njivo, ki je bila j letos izredno lepo okrašena. Prav tako. nuj se | tn mivntln stalim ilr/i.
tiosjmd župnik so umrli. <Xnw. Oselica.)
Vigrod sc povrne, .. nI prijut Iju k nam nazaj nikdar več ne bo* Tako je odmevala pesem, ko smo |Kiliignli v grob uiisp, /ujjniku lanka Lončarju. Pok. gos|t. /upnik jc bil posvečen v inašnikii I. I'>24. (>il I. it,", je Idi župnik v Novi Osciici. Pokojni je liii liluga duša in občo priliub-Ijen. 1 o se jc v idelo on njegov i /adnji poti Od bli.it in od daleč -o pnliitcli ljudje. od niipro-tegu človeku jih do odličnih oseltttosii. du sc jioslovijo od pokojni i-u. Pevski /bor prosvetnega dnišlva mil je /;iji'd /aloslinkr. * lenstvo |iro-v etnejin ilni-š|,.. si- jiosf o v i! o od rajnemu na ta nnčiu. dn so nesli krsto /;i kratek čas v dom. ki jc njevovo delo. in jo postavili nn kntnfnlk. Pev-ki /bor mu jc /upel. činu prosvetiiejrn društvu |iu je imel jioslovilni frovor. Krito so nesli nato v cerkev, deklin so -c poslovili od nje:.a / ei-u-Ijivimi besednmi. Ni um bilo človeka, du se mu ne b» sol/ilo oko. finli ob odprt-.-in grobu se je jiovornik jioshiv il od ra jiiejru /iijiiiikn. s sol-/ii mi i \ očeh mihi ve poslov ili od n iep-nvejru pre-/godiijcmi liiolni. Nušu sfeu j,u so bila polna molitve k Vsefrnmecočiiomii. it. i T mu bogato jio-plučii dolirote. ki jih jc delil svojemu ljudstvu.
Razne novice.
(Cerklje pri Kranju.)
Pru/nik Kristusa Kralja smo slovesno i(ril /novidi. /a novo kapelico pod vflsjo smii dobili iiiiii'tiii.ško i/dcliin kii> Kii.dusn Kralja, delu ^r. B. Pvngova iz l.jubljune. Blagoslovitev kip« je bila na praznik Kristusa Kralja. Prt pojmi, danski slovesnosti je hotelo biti vse navzoče: farni)i in okoličani. Veliki množici je spregovoril stolni vikar g. Alojzij Košmerlj. I\» blagoslovitvi kijiu, katerega je iilngoslovil preč. »;. dekan I r. Dolinur, smo zapeli litimi ie Srca Je/usovegii. Kiijielica. zidana v siiomin nu evlia-risiičcn kongres, kliče vsej fori: Kristus ktaljiij! Kristus /magiij! V liostiji sveti nam gospoduj!
—	I/ vabilu siiio ruzvideli, du jiriprnvlja Pro-svciiio društvo ^u nedeljo 17. novembra ob pol 4 pop. otvoritveno predstavo Pri kapelici..
—	I.otos nam je polje dobro obrodilo. Žita c dovolj, tudi krompirju povsod uc bo munjkjlo. /.adnji čas so nabirali ru/nc darove za dijake Ljudje po vsej liiii So radi dajali darove. V krajevni odbor ,|l'/ so bili i/voljeni g. K rune Sleme i/ /.g. Brnika, g. I-r. \ i iubergur i/ Pš. Golice, g. Janez knlinšck i/ Sp. ttiniku in go-p.
Mnriiik i/ ( erkelj. -- Pravijo, du dobimo v Cerklje dve /clc/ni inclli. Kakšno delo bosta imeli in kuko bostu sw»jo nalogo opravili liomo /e ob |iraveni času poročni:.
Nov icc.
(Ituku pri Krškem.)
\ i-eiiic. ki j« bilo sko/i leto topiti i.i ^iii"-, sc je \ /udu iili dneh spuutulo- kar ovn;t tlc'i pri ^jirav Ijmijii /ud n ji !i piiihlkov. Ajda jc pravkar doinlačena Dala je kar dovolj /litju. 1'uko jc Ijtid-ku govorila, ki jo ic liilo čini preko letu. če'-, du je pričakovati pičlih pri h I kov. ovr/enu. /milijo nedeljo sem imel pii-liko videti v Komendi vpri/orito I*. P. (iluvurj:! po /naui dr. Pregljevi |)civ( sfi. Igmtei bo svoje vlcige kat dovršeno pre-lnušitli. Meni pu m- jo ob ori/oro. ko odluga mati svoje dete. o/ivtd s jio m i n mi sličcit dogcidck. ki sc jc jiri nas pred teduoin odigral. Ko siu Kotarjevu dva / lliiškega vrha odšlu v nedeljo k rani imiši. /u čuje doma ostala hči otroško vr-kanjc. \ sic jire-t net"erui ntijfle na klopi jire.t lii*o ioka-]oče::it itebogljenčka. \lcd ovoji jc Idi Ii-'!. I.i jc povedal, c In dete šr ni bilo kiščeno. Scvedu so ga poslu Ii h ki iu. ludi mater .so /c odkiili. pu je baje pobegnila.
oboževali Nemim in Ooiiiici.iu ti:i. It i m s U i incšviilli ...
Nu iistuji nii Pulilija Kv intilijii se .je pojavil trpel, luisiueh in blesk njegovih bistrili oči je iig.i~nil v senci žalosti. Globoka bivlcvst je »iitrln t,'i liii> nu ujegovem licu izrnz ponosu,
Uitn-ki nicšcaiii! ,i4* iiotiovil liho. l)o liro .tih [in..litim, tc g-ospoilurje svetu. 7, tne-''ciii in križem jili jc livhn sjioiiiiii.iitti v ta boru na dolžnosti lcgi.ioiuir.icv.;
N1:! pljuni sc ji' pojavil star neriuiitiski
Mlž.lMlj.
I Kazal ^i. gospod, m' je oglii»it in položi I roko nn ju si.
Publijev pogled je prija.no paeivnl liii visoki, iilletičiu post.-iv i harbitrji. ki je bil iz iit\ti.-iii kljub Icuiti. da je imel že c"'e? sedem deset Jcl.
Suženjstvo ne pristoja tebi. Sigfrid. je rekel |mlricij.
Ti veš. g■ ssjiivci, \ tulil sem jicščico .svci-
hoilpi.h bratov proti mogočnemu Ivinui. Na bojišču so me .•tnugov jilei v;itijeitegn in tic oboroženo«!! v kovuli v sfiiitioluc v«'Viijfe..
sinjih, iticvliitlt očcii Gcrinann -.ci sc* užgnli g i o, ni bliski,
■Kakor vidim, ni ,;,trlo v tel'.i dva.i.-et lotilo suženjstvo spornimi uti ihtmmV gozdove.-, je rekel Publi.i Kviutilij.
Suženj jo molčal,
A li st> nisi odpustil ziuagov.it,-eus
Nisom izdal uiti tvojog« ncotn uiti lobe. K<»»ihhI. Služii som v ntv. zv,je odgovori) Siirfrbi ptt" idno.
»Voni... otroci iz gvrniituskih go?.c!<>v o!ir,'ini.jo zvcvtvtbo in imajo čisto .srce, Z.-i dvajset lo! ?\est/iho «,> ti <;vodtvhi n^jrnttbi. l^oklokni. o -v rtlu- ionoi
Snžonj se je pri.Vl pr>i ». oKnni) rvs-kama, ko - t) '■ tv> '.v \ «atvV,;->v'n nogntv
i	tlosjind, g-os|ioil! jo klicni iliteč.
Jok ga jc .sutihoiiia /nuism :il in st-e.-.il celo Loto. Obup nad dorjiu življctijoiti je iz | gin.ial z iijogoviiui snlziimi.
1'ublij |ih jo nicliko in nežno iinclnljevul:
t'o običn.in mojih prodnikov, ki mi proslavili dan povrnikn srntMie voji-o z u,uii-Ijetiiin činom, Ii vrnčjiui prostost, stari sluga, t)dsloj si nn tu svo.i giis-ptular, jutri pu mi poveš. ;ili hočeš osliiti pri meni, ali |i:i se vrniti v svoje lomne tro/.clove. Sciinj pohiti I; svoji ženi in otrokom iu iili jiotobiži z veselo novico.
Piltrioij jc iiiiruhio uilaril s prsti desne roke sužnju po licu in rekel:
Prost si! Odslej iniuš iniivico do mojega skrbnega viiriisUu in iiio.iegu imena, varovance. Ti p;i, so jo obrnil I; Giiju. »boš prič;i ' logu. kar som sklenil, v uiiitlu |ircsliivnoj<ii ! cenzorja, ako hi bogovom ilopadlo. ugiisili j luč mojega v-ivljonji:. prciien lii lulc uro.ione | pravno zadevo.
'Gospod, gospo,!., jc šc veti no oljikal stm-. č'ok iu položil glavo |uitrtei.iu na kolena.
> Pojdi vendar, pojili, jo prijazno rekel ■ Pulili i Kvintili i. /.uslnžii si si j.rosiosj. To i .ie s:icl tvoje jiošicno-ti.
| Ko jo osvobojoncc oiišvl. si j,- Kviutilij | iKidprl sjlnvo rokumi in utoical, •.•utopljen v I premišljevanje.
Pravimo .lini barbari..- jo roko) rtv. no . kiij ča-i! polglasno. k:.kor s.uni /ase. a ko lii | uc imelo legijo pomoči v njihovih roknh, iii I
1 Sužnji v .starem Kiuni so si vivobodo ali ; ki:*ii!i iko so si pjiši..,!•!; p,,;tv!>ii,i v-.otu do-uarjii). .-»ii j>u svolicido : adobili ln-cplačint. od dobrotljiv o.sj gosjioilarjov/:t .'.veslo slr,''iov,-i'i,io Osvolvojc -i sc so imen,,vseli ,„. intinskev: lihovtiui.
j iiiiin no bit >vet luikoreii. \'su naša sieca. da i so barbari .še no zavedajo svoje moči.
V sosednji sobi jc ravno ta čas nekdo , glasno kilinil.
liilj je vstal. 1'ubli.i Kvitiiilij pa niiniršil j obrvi.
Ni treba, ni treba, je govoril nekdo z I prijetnim glasom in v delavnico .je pritekel J mlad, čeden zagoi-elcc, oblečen kakor gospo I dar, v seiintorsko obleko. Tudi njegovo ta-j niko je krasil širok, škrlatni rob.
No čakajoč gospodarjevega /.namenja, je I G;i.i izginil. Gost pa .jo jirijel Ptiblija za roko. I .io prisrčno stiskal in govoril hitro:
Vendar ter vidim, volk l itev, morilec, ! okrni nož. strah raznih barbarov! Že so govorili, da le je nek orjaški Pari pobil, pn nisem verjel, ker katera /ver bi premagala tiiku rog-;<egii iu Irdcg.i Uiiiilj»na.
Znova se je jioklonil iu zopet kilinil.
Ta tvoj svcli dim. v katerem, kot jira-vijo stnro babo. letajo senco miših iiretlnikov. inc žgaee v grlu, v nosu in jvijučih. Dni. ukaži 1'isgasiti ogoaj. ako nočeš svojih gostov s|W)-diti iz hišo.
Marku1- je kliknil Publi.i.
\fin, vem. kaj mi boš povedal, .ie go-i Milil ()o>-.!oc živahno, lvekcl mi lioš. dn je ' Marko K .intilii \ ,-ir no/.iuičajtiež. lopov, ho-' gokh.-hiož, puhel filozof, poln grškega brez. > verstvu, izriidok slavnega rodu Kvintilijecv, To v ','iiam na pamet, ker nisi skoparit s koristnimi nauki, a kljub tc-mii ne ljubim dima in po občinliijoai s posebnim okusom sem: . umrlih. Priznati moraš. da...
Dos!i' jo rekel PnMij.
Marko Kviutilij Var io nnmriil obrvi in utihni!, a v njeguvih velikih, črnih očeh 'e igra1 porogljiv na-ineh.
U vsti! i, »akMetil. i<os:.i""ajoe »' i • • gosp. .'■' iov -I; ",-iiejolsk'- Jiipiler se .ia nnmri'1 iida-.ila je tri'1;;
Kvhaiistični kongres v filmu.
(Preddvor.)
Sporočamo. itn hudo vsi mogli \ nedeljo 17. novembra živo prisostvovati velien-dniin prizorom iz/.a kongresnih dni. Predvajali lionni num-rrr filmski' slike o ev lun isličnem kongresu, kn-ierega lioilo dopolnjevale Se skioptične slike, olj njili pa nam ho predaval o podrolinostili kongresu lajuik prosvetne /veze i/ Ljubljane gospod Vinko /ur, Novost za vse ho /lasti zvočni film. ki nas ho kar zanesel v prostrani ljubljanski stadion, kjer Iionio priče mogočnemu ljudskemu petju drsel in drse! tisočglove množici' in ostalim zvočnim odmevom. Vsi i/, bližnje in dalnr okolice sir vljudno vabljeni v nedeljo v I jndski dom v Preddvoru, kjer morete ob 14. in 10. uri poslušati /v orni film proli mali \ stopnilli I Din do "i Din.
Novice.
I lloli. Bistrica.|
\ nrilrljo je bila v Kamnjah blagoslovitev nuve kapelice. Sezidal jo jc Matevž /niilar. p. d 1'orfiinc \ sn v,is se jc zbrala pri znamenju in tudi mnogo ljudi i/ sosednjih vasi. ljudsko pelje se jc ra/.Iejralo daleč tjn proti Triglavu in jr/rrti lepa kapelica je v okras celi vasi.
Na pra/.nik Kristusa Kralja jc priredila župnija versko akademijo v prosvetnem domu pod pokroviteljstvom g. dekana Jakoba Faturjii. I'rv -ce jc učil g orgiinist I rankar in domačin go spod profesor Janko Itavnik i/ Ljubljane. / največjim zanimanjem so ljudje sledili izvajanjem g. in/. Sodja. ki jc govoril o temi: Vera iu .udobni človek. Dvorana je bila nabito polna. \ s> so odhajali i/ dvorane v svečanem ra/polo-/c n j n / /eliu. d« bi -c kaj podobnega pritrdilo vrčli rni
Smrtna kosa. ^ (Boli. Bela.I
Dne s novembru smo pokopali Kaluriiu) Burja, vrlo gospodinjo lamrove lii-c. Pokojna je bili slura 04 tel. Bolehala jc že več tel. a liole/cn je viliiau prenašala ter neutrudno delala iu skrbela za svojo družino in hišo do znd-iijegn dne. Vdana- v božjo voljo iu okrepčana s si eni popotnico kalno ji je podaril njen sin g. kaplan Buria. ie mirno \ gospodu zaspala. Pokojna je bila dobra mali svojim otrokom in revežem. knleri jo bodo te/ko pogrešali. Kako je bil.i p r i I j nlil j na. je pokn/ala udeležba pri
pogrebu. ,\a /adnji poli .jo je spremila cela fara. številni sorodniki in okrog ion oseb iz 'župnije Boli. Bistricu. Pogreba se, je udeležilo vrli-ko okoliških duhovnikov. Pevci i/ Bohinskc Iii-striee so zapeli lepe pesmi. Rnjnici so položili ua grob mnogo vencev in šopkov. - Pokojnici ohranimo vsi časten spomin. - Svetila blaga materi večna luč. Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Iz. prosvetnega društva.
(Preska.)
.\nše prosvetno društvo priredi v nedeljo 24. novembra in !. decembra, obakrat ob uri popoldne, zgodovinsko rimsko igro . V tem znamenju boš zmagal«. Kri- smo v letu cvliuristič-negu kongresa, hočemo «■ lo predstavo proslavili zmugo sv. Križa. Koncem 3.. 4. in 5. dejanja bo ljudsko pelje O sv. Križ...« s sprcmljcvnnjem p reške godbe. — M. dei embra obišče tudi naše društvo sv. Miklavž. Pred obiskom bodo izvajali Miklavževi angelčki Iu škrateljčki ljubko igrico s petjem. Bevni otroci bodo obdarjeni. Tudi odraslih sa. Miklavž ur bo pozabil.
I/, društva.
(Sost ro.i
V nedeljo 17. novembra i. I. ob pol 4. popoldne uprizori iProsveta« v društvenem domu Živo pokopano«, dramo v 5. dejanjih. Igra je vseskozi lepa in prav primerna za ia mesec. — Drugo nedeljo, 24. novembra ob pol 4. popoldne pa priredi društvo .javni delavski prosvetni večer z bogatim sporedom. Prijatelji kulturnega življenja in poštenega razvedrila, vabljeni!
Obisk na donui.
lOorn sv. Akacija.)
11 regovor pravi, da še zajec rad pride pogledal gnr/.do, kjer se je rodil. Tako tudi vsak rojak rad pride v svoj rojstni kraj. No Vseli svetnikov dan sem obiskat goro Sv. Akacija pri i ii r jak n. "49 m nad morjem. Pri cerkvi pod lipo sem počival; druge zabave nisem imel. kakor da sem poslušal glasove zaostalih ptic. Spomin ja! sem se na čase pred Ml leti. Kako spominja človeka vsak kamen in vsaka votlina i na lepe dneve mladosti. Cerkev je zgodovin-j škrga pomenil, znana iz/.a pohodov Turkov po j Kranjskem. Nu levi jc grobnica z. močno po-j SkoJovaiiim napisom, (iosp. župnik in pesnik • Medved je napis prevedel v slovenščino in pravi.
da si,-i pokopana tam dva turška viteza. Ko srm s,. oJjHičil, sem se poda! na Turjaško pokopališče obiskat svoje roditelje, nato pa se /oprt vn.il proti domu s tužiomi spomini v srcu. kako ie na 'vem vse minljivo. A. P,
Razno.
Solčava.)
Moramo se enkrat tudi i/ našega planinskega kraja kaj oglasiti. Zrlo nam prizanaša smrt. ( l ani in letos skoraj ni smrtnih slučajev. Imamo ; zdrav zrn!.. — .Nedavno so se fantje »tepli ia je j moral eden v bolnišnico, ker jo nevarnosi da [ oslepi. Napadalec ni Solčava n. Pričakujemo stro-
■	gc kazni za take razgrajače. Fantje, imejte pa-i met. Ne telesna moč, ampak moč duha je junaštvo. — Starši, ki morajo pošiljati otroke v šolo želijo, dn bi se pouk v šoli vršil bolj redno kot doslej. C c ta žel jo ne bo zalegla, jo bomo bolj na glas povedali.
Menctiiov oče.
'Skocijaa pri Mokronogu.!
Kdo ni si mislil, da so Mencinov oče iz Zpflr-njili Dol. ki so krščeni za Janeza, spolnili že ! devetdeset let. Saj jili lahko vidiš še pri vsa-j krut delu, v jeseni so š(, sadje obirali po drevju, j Samo ■ vo-ih položijo, da se boje /ime. Nobena 1 sivin ji!t ne zadrži, da ne bi šli ob nedeljah na I Bučko ali na Telče. Pa poznajo jili sejmarji
■	od št. Jerneja pa do Sevnice iti se če/; vsak se rad oglasi v njihovi gostoljubni liisi, kogar je kdaj pot zanesla na naše hribe. »Domoljuba« imajo pri hiši, odkar izhaja, Mohorjevke se pa tudi oglase vsako j«-en: kdo bi vedel, kdaj so
s jili prvič naročili. Ko stopajo že v 91. leto, jim moremo želeti le: Bog jim daj zdravja in mori šr za mnogo let.
Novice.
(Golo nad Igom.)
I udi pri nas se politično prebujamo, — i 27. oktobra smo izvolili zastopnike, v krajevno organizacijo JRZ na Igu, ker spadamo v občino Ig. l.e par je še tako slepili, da jim je. hudo. ko ni več k nam JNS avtomobilov, iz katerih so stopali gospodje, ki so nas tako farbali. Kako so pa JNS hratje na Igu dobri Golanom, je pa pokazala občinska podpora gasilnim društvom. Pa so nam obljubljali pred občinskimi volitvami popolno enakopravnost, zato da so z našimi glasovi zmagali! (*'e z novo politiko ne bi dosegli
Otrok, otrok, .ie začel Publij s prijaznejšim glasom io nasmehom. Ne nehaš hiti iz.rodek. čeprav sediš na kiirulskeiii sedežu.•
Navadno dremljem na jiretorskem <-e dežii po razkošno prestali noči.<
Kdo pu izreku obsodbe?
Mo.il sodniki bolje razumejo kot jaz. .Nisem radovedni za I nje spore.«
»Varal sem se. ko sem mislil... toda puhtimo lo. Sedi in povej, koliko denarja rabiš, ker trotovo me ne Iii bil tako kmalu obiskal, da imaš polno blagajno.«
Marko Kvinfili.i se je topo zasmejal.
Kol vidim, nisi zgubil dovtipa med barbari.« je rekel in sedel na stol.
Toda komaj se je dotaknil trdih desek, je takoj odskočil.
Lahko bi ukazal postaviti v delavnici divaii. da se ne bi tvoji gostje mučili.«
Naši očetje...«
Naši očetje niso porivali na mehkih posteljah, vem. vrni. ga je prekinil Marko nestrpno. Toda naši očetje so tudi stanovali v grdili, mrzlih, okajenih luknjali in se oblači Ii v volčje kože.
Puhli j je zmajal z. rameni.
Ne moreni I i post reči z drugačnim se: dežrm. je hladno govoril. Blazine dobiš pri meni samo v olieilnici.-
V takem slučaju...«
Z z.auiel iivim obrazom se je Marko zopet usedel nit slo! in si popravljal gube na tog katere desni del je zdrknil z, leve nune. Iztegnil je noge naprej: obut je bil v visoke zave-une čeveljčke, iz bele kože in začel:
Tako. da. resnicoljubni tribun legij '<'] srslrrce sem prišel k tebi. ("ganil si: Otleruji ko me začeli preganjati. n moja blagajna je prazna.«.
Ko sem odhajal nu vojno, "ia ulnenl vse Iv oje dolirove < je z.auodeejal Pulili,!.
v.Govoriš, kol lil ne vedel, da ni senatorski
stan ugoden.- je odvrnil Marko in dvignil i belo. s prstani okrašeno roko do počesanih I in z. zlatim prahom posejanih las. Treba je j ali uničevati se v taboriščih na vetru in mra- j /.n do sivih let, kot ti. ali pa razsipati z denarjem kol jaz. Požrešno varilstvo me silno mnogo .stane, legija sužnjev požre polovico mojih dohodkov, z.a kurulski .stol sem pa plačal •/ igrami, v katerih so utonila moja posestva v okolici Ravene.<
Ostalo so pobrali gledališki igralci, grške pevke, vzhodne plesajke in obedi,« se je j vmešal Publij.	;
Malo tudi to. je malomarno pritrdil i Marko, ignijpe se s škrlatnim robom loge. j Koliko rabiš?« je vprašal Publij kratko, j Oderuhi zahtevajo od mene milijon se- ' stercev',« je hladno odvrnil Marko. V sobi .je na.stal daljši molk. Hladno Pulil i jevo liee ni izdajalo niti za- i čudenja niti razburjenju. Samo nstn so mu j malo drhleln.
In ako Ii odrecem?' je čez nekaj časa mirno vprašal.
Tega ne boš storile Preveč gotov sj moje radodornosli. Publij Kvintili.i ne bo dovolil tesni. da iz.gubi njegov najbližji sorodnik Marko j Kvintili.i pravico do seuillorskega stanu.- >
Zopet je nastopil daljši molk. N* Publi-jevib očeh se jc pokazala vidika žalost. 'I ežko , .ie vslal s stola in rekel, obrnjen proč. od j M a tka:	_ ;
Mo.i oskrbnik bo prodal nepotrebne suž- • nje. v no vri I palačo nu 1'alatinu in poplačal tvoje dolgove.«	'
Naglo ,je Marko vstal.	j
' Sesdere je imel ob raznih časih razno valuto: vohee se lahko reče, da ie imel vred- j nos! n.-išega dinarju.
»Hvala ti, brat!- je zaklical.
• Ne zahvaljuj se! Ne odrekam /»e palači, v kateri so se rodili in so umrli trije konzuli iz rodu Kvintilijccv. zaradi tebe, ampak zaradi našega imena. Toda Marko Kvintilij naj pomni, da Publijevo premoženje ni namenjeno. da bi se bogatili nn njem osvobojene.!. Lahko ga bo izčrpati. Tudi jaz imam droge dolžnosti, ki so navezane na škrlal.'
■Tudi na to sem mislil., je odvrnil Marko.
Ti!- se je začudil Publij.
Marko se je nasmehnil.
Misliš, da znam samo zapravljali?« je gov oril in popravljal gube na (ogi. ki so se razvile med sedenjem. /Kdor ljubi prijetno in udobno življenje, ta ne. pozabi na sredstva. ki dajo blesk iti neodvisnost. Ženim se
Ženiš se? Kje?'
rCudim se. da se je dobila ženska, ki hoče zaupati svojo usodo takemu podležu, kot sem jaz? Mnogo žensk je v Rimu. ki koprne po zgodovinskem sijaju in fkrlntu kvintilijccv. ("oz mesce dni se oženim..
S kom f« je ponovil Publij.
S tristo milijoni sestereev.«
I me?.
Zrlo lepo, zgodovinsko. je odgovoril Marko s prezirljivim nasmehom. Z Javijo. Fabi.irv o heerrko •
Palii.iei so davno izumrli.«
O seveda, stari Fabijci, ki se njih »enoj« klati io v dimu domačih ognjišč, neumneži, ki so prelivali kri na vseh bojiščih naraščajočega Bi ma, stavi osabnezi. ki so se drznili, ne verovati v božanstvo prvih cesarjev... Toda mlajši Fabijevci, polni svežosli in upa, ki se kopljejo v morju zlata, ti cveto in si žele vnukov...«
Novost v prehrani oase dobe jei Mešanica domačih čajnih rasttia
najboljši fiAtismG&tti! m ino<sinshe čaisl
I1 odohr. fjii Min. soc. pol m n*i./dravja od II. maja I S br i 4 Ud4 al« vi ji v prome<:
tCM£T9ISKA DRUŽBA V UUBUANi
r. i. z a. l
nas m
„Maš iaj" za vse: ženskt in moš!<e, za odraslo deco in majltne otroke.
Je pravi družinski čaj iz na.ših domačih čajnih zelišč. — Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki priliki.
Vsi so zadovoljni, vsi ,-a hvaliio!
,,Nai Ia)" zahtevajte v vseh prodajsl.iahf
nič drugega kot to. da nas ?,edaj nobeden več ne bo za no> vlekel iti se nam lagal, srno že lahko veseli. — t mrla je V novembra gospa Marija Mate« — šivčeva mati, ki je vzgojila sctlent čvrstih sinov iu eno hčer. Imela ie težko bolezen: raka na obrazu. Domači so .St' storili, da bi materi dali zdravja, a je. bilo vse brezuspešno. Potrpežljivo in vdana v voljo božjo je čakala v Itudili bolečinah zanjo edine rešiteljice — smrti. - Lep pogreb je pričal o priljubi je nosti pokojne in šitčeve družine sploh
Kazno.
(Pritttskovo pri Litiji.)
Kmetje so že večino pridelkov spratili poti streho. Letošnja letina ui tako slaba kakor smo pričakovali. Vina je več kakor lani. le tam so ga manj iztisnili, ker je toča posebno hudo raz sajata. Orehov in češpelj letos ni bilo. ker jih je vzel zgoduji mraz pomladi, Fižol ind< ni obrodil. — Priuiskovo posebno pogreša dobre ceste. 'že leta in leta sanjamo o tem. pa danes nimamo poštene poti do kolodvora. Ker je Ra-doltova vas naša najbližja postaja, bi bilo nujno potrebno, tla bi se zgradila cesta do te postaje. Pa sama st- noče zgradili. < esta. ki jo sedaj gradijo do Mišjega dol«, bo nam Prinukovča notn bore malo koristila. Bojimo »e pa. da jc ne bi zadela ista modu. kakor pot od Kopačije do Gradišča, katere razvaline si danes še lahko vsakdo ogleda. Stremljenje Primskovčanov za lastno občino je zopet močnejše. Kakor znano, so bivšo občino ra/kosali ua dva del«. No. / Ve), Gabrom smo kar zadovoljni, ne pa tako t občino Šmartno, ki šoli dolguje že precejšen znesek, akoravno Ježenbrežatti reduo plačujejo davke. Morda nam sedaj le uspe. da pridemo zopet do svoje občine.
DOBRO CTiVO
k Nova knjiga: Daveno-sodni priročnik,
spisal in/. Ojflar. Knjiga obsega 4*0 strani in stane vezana Din NO. V prvem delu razlaga pisatelj na splošno o davkih. napovedi istih, posledicah zakasnitve napovedi, odmera, administrativni davčni postopek, plačilo davkov, ekse kucija, rubo7.cn, pritožbe itd. /a vse te primere navaja potrebne v/.orce prošenj iu pritožb / označbo višine kolkovanja n*ii vlog Drugi del govori o neposrednih, direktnih davkih kakor: zemljarina. /.gradariua. pridobniria. rentnina. dru/beni davek, nslužbenski davek, davek na poslovni promet (splošni in skupu«), davek uu luksns. na ueozeujene osebe, vojniea; Kdo jc dolžan plačevati te davke. kakšne so olajšave itd. Pri vsaki vrsti davku ^o uvrščeni potrebni vzorci prošenj ia prito>b. I retji del: o todnih laksah odvetniških in notarskih tarifah, (etrti del: o praktičnih nasvetih pravne narave IV1. i del: o sodnih vlogah v postopanjih pred okraj ninii sodišči, ki jih stranka lahko sama vlaga in zastopa, in sieer /a a! tožbe in vloge v civil no-pravdnem postopunju: b) vloge in predlogi
v izvršilnem postopku; r) predlogi in prošnje v nespornem postopanju; č) /emlje-kujižne prošnje (vloge), d) '-log«- v ka/en-kein postopanju pri okrajnih sodiščih Knjig.i bo dobrodošla vsem davkoplačevalcem, trgovcem itd., ki bodo našli v knjigi |M>leg navodil tudi vzoi e /h svoje prošnje, oziroma prito/be na davčna in sodna oblast v a. I o je iedaj prva kn jiga j>o vojni, ki obdelava te predmete v lahko umljivi obliki % praktičnimi vzorci, Zato jo toplo priporočamo. Knjiga "e naroču v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
NAZNANILA
it Katoliško prosvetno društvo na Vrhpolju pri Moravčah priredi v nedeljo 17. novembra <>!» pol popoldne v društvenem domu juro I ju-bavi cvet jc zamorjen*, dramo \ s •slikah. Vi sporedu je tudi petje moškega in mešanega /h<»-ra. Pridite!
11 Brezovica pri Ljubljani. P ros\ot no t j t u. š 11 o priredi v torek t<t. t. tu. ob H. zvečer t kui. tlom u zanimivo gos|K>darsko predavanje, i) /ivt-noreji iu prašičereji bo predaval kmclij>k! referent iz Ljubljane g. iu^ Muk. -- V\i. ki v-/a to zanimivo in za vsakega gospodarju tinti vse potrebno predataiije zanimate. pri.-liit v velikem številu.
n. Prosvetna društva, ki l> žt t Iu vpri/oriii narodno igro .črna /ena- naj nisejo poitjo na naslov Retlenšek Ivan. I)t»mžale. Ljubljanska cesta t. Io lepo igro. ki je vprizorliiva na kem odru. priporočamo
n Prodov, gasilska čet« iz Vira vprizori v ne deljo 4. nov. v Godbenetu domu v Domžalah, m rodno igro 4 petjem -Črna žena-. Pri predstavi so deluje pevski in tamburaSki zbor.
Listnica uredništva
Dopisnike prosimo, da nam prizanašajo z upi sevanjem krajevnih ihodov in sestankov ki »o se daj po deželi tak« |x>(jo»ti. Ia teden smo prejeli toliko dopisov te vrste, da bi z njimi lahko napol iiili vse sltaiti našega lista. Tudi imen krajevnih odboruikov stranke nikar ne pošiljajte. Saj jih niste izvolili zato. da bodo njih imena natiskana v časo pisih, ampak /ato, da IkhIo delali Isto veljal ludi za dopise glede zoprnega delovanja pnosvet iiili društe-.
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI f ASOPIS!
Ni št- končal, ko gu j« Publij prijel za obe roki s tako silo, da je bratranec omahnil.
.Marko!« Iz grla je bruhnil kot vihar. •Ti govoriš o tem oskutnežu, katerega preklinjajo vse germanske vasi, o tem oderuhu, cigar poželjivo«! je zasejala v gozdovih barbarov smrtno sovraštvo do svetega Rimu, o tem nečimerniku, zakupniku in egiptovskem osvobojenem«
»Njegov oče je bil osvobojene*',s se je branil Marko, prehledevši. »Gaj Faliij nosi na prstu viteški prstan iti se ponaša s prijateljstvom senatorjev.«
»Senatorjev?« je nemo ponovil Publij in spustil roko bratraučevo.
Da, senatorjev,« je živahno ponovil Marko. Ker .si vedno odsoten iz, prestolnico, lie poznaš naših razmer. Poroke članov se-uatorskega stanu s hčerkami obogatel i Ii zakupnikov, coKtniiiarjev, stavbnih podjetnikov iu tem podobnih krnhoboroev, nikogar več ne iznenadijo v Rimu. Oni imajo denar, mi prednike in škrlat. Predniki in škrlat bre-z. denarja, to je pa smešno, ogabno.«
"Dani ti polovico premoženja.« .ie rekel Publij.
Marko je odmajal malomarno z rameni.
Kaj bi mi mogel ti dati...« je rekel, »deset, petnajst milijonov? To je revščina za Kvintilija.«
Publij je molčal in se zopot obrnil od sorodnika.
Zu hip pa je polglasno začel:
»Hotel sem prositi božanskega Marku Avrelija. tla me oprosti dolžnosti, vzeli si drugo ženo. kajti še vedno mi je v .spominu prva, posebno v samoti: a vidim, da tebi ni usoj«no. osvežiti rod Kvintilijev z osebo, vrorino našega imena.?
aZeniš se?" je zaklical Marko veselo. >Paz,i, tla boš ulekel debelo skorjo legi.ionista, kfitlar sloni" no«) prapor lepe bogin je Venere.
Lepa boginja ne ljubi toge iz preproste volne, ožganega licu in težkih vojaških čevljev. Tuli j« Kornelija je porprufevnla po dnevu tvoje vrnitve. Želim Ii sreče.-
• !Jusli me .samega, je rekel Publij.
»Že greni, taborski volk, iu se vrnem šel« tediij, kiitbir boš razumel, dtt modro ravnam, ko prodajam dedšeino prednikov, ki imn v današnjih razmerah samo tedaj vrednost, kadar bedaki plačujejo. A ne pozabi onegu mili jona ...«
Dolgo je gledal Publij ust zaveso, ki se je zagrnila za njegovim sorodnikom. Potom je omahnil v <stol iu sklonivši glavo, molčal.
Ni bil več to oni ponosni pntrieij, ki .je sprejemal klijente. Težko prizndet človek te bil, ki je z napol odprtimi očmi gledal predse.
Z ulice je prihajal Sum in hrup mesta, preimcsieeiiogii od uživanju, zaglttšen hrup. ogromnega in vedno kipočega vala, ki se je zaletaval v breg samotnega dvora odrrza neg« oil vrvenja in drvonja ljudi.
Pitbli.i Kvintilij je [H>lagoma dvignil glavo. Njegov pogled, poln boli. je obvisel na soli,-ih Taeita in Juvenala in u - < h so 5e-petaln:
......... Bini... Rim...
• 11
V liliž.nji soseščini .store hiše Publiju Kvintiliju na isti strani ob vznožju vrtnega brega ki se danes imenuje Monte Pineio • raztezajoči se cesti, je stala hiša Tnlije Kornelije, mlade vdove starega prokonznla.
Nobeno zidovje tii zakrivalo bele marmornate vile očem mimoidočih zavistnežev. Lahko se je prišlo v hišo neposredno z ha-ZHltne steze, ki se .je vila kot ozek pas ob hišah.
Dan po dogodkih, ki so se odigrali v sosednji hiši. se je ustavila v jutranjih urah
preti malo palačo pozlačena. Kosilnica, ka tero ho nosili štirje kapininški sužnji. pre<l lotteriini je hitel tekne.
•	Pokliči čuvaju vrtu! -e 'e oglasil z,:i po zlneeniiiii zavesami nosiluiee slaboten i: ■■
Mlatlenic je tiitei k v i a om, potika! / ie senim kladivcem in ko w je kukalo, ki j« zastiralo malo votlinico v vratih odprlo, ju glasno zu klical:
•	Visokoslavni Mark Kvintilij Vur ti ukazuje, tla stopiš pred njega,-
Takoj so zaškripale zapore iu ključavnice in proti hišo se je prikaza) debelušni! suženj, držeč v roki palico ■/. zlato kroglico.
Nomenklatur naj pove tvoji gospoda lici, d« .ii bo čez eno uro izročil pretor K vinktili.i .jutranji poklon. je ukazoval Mark sužnju, ne tlit bi bil pogledal iz zaves.
Nomenklatur ali glasnik je imel nalogo naznanjati v h i s i goste; ako je bil njegov gospod ali gospodarica nn cesti, je tnornl i'i lioleg nosilnice in oiioz.ar.iati na mimoidoče osebe. Za to so imeli samo sužnje, ki so imeli izvrsten spomin.
ftuvaj vrat je položil samo roko nn prsi in nosilniea se je pomikala hitro dni,je.
V istem tronotku. ko je Mark Kvinktili.i izročal svoja povelja sužnju, je prišla Tnlija Kornelija iz svoje spalnice. Oblečena v belo svileno tuniko, ki ji je segala do glpžnjev, na nogah lahke rtleče sandale, je šla v obla čilnieo, kjer so jo služkinje že čakale. Visoka rasti, lepega tekssnega stnsa. se ni zdela slu rejša kakor petindvajset let. Razpleteui čr-noblesteči lasje so pokrivali njena gola rumena kol plašč.
»Pozdravljena, gospodaric«!« so jo istočasno pozdravile tri egiptovske sužnje.
(Nadaljevanje sledi.!
V vsako hišo »Domoljuba«!
fttev. 4G.
Stran (iOo.
B-ski:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje.)
Berdjunski krajevni časopis Berdjansko življenje« jc s prevzemom oldasti nekako sredi februarja 1018 — po sovjetu prenehal izhajati Nameslo ravnokar navcele nega lista, 'nam je bil nu razpolago časopis / naslovom Jzvje-stija berdjanskago sovjeta rabočih i seddatskih eleputatovc (Poročila berdjanske.ua sov jetu delavskih in vojaških zastopnikov).
Blagajna okrajnega sovjeta v Beidjansku je bila tiste ea.se precej prazna. /ato sta komisarja I ilinun iu Novički dne 25. marcu 191S poslala v-em občinam pod opr. št. S^t) odlok, naj denar /a >vojc učiteljstvo z.a lože občim. Dotične vsote jim bo okrajni sovp-t po/neje vrnil. \ko pa tipe tudi občinske nlauujne nu suši. naj občinski seivjeti i/ii-nc,o »!•• n,»» •/ krajevne Itn rzita/i je*.
'iiuiiii tudi odlok l.erd jau-kcjiu okrajne;:;! mj\ jeia / dat- "». apriia I0!8. št. ov j iIpjsal ga j« koursur /.t pru-jvcio I :lman • ' II.»k . »uo-v;; d.j m \r'c koncem šolskega leta M" ?.; ja\ni i/pili -»»»; i i <» /a učenec. ki iob" oi-po ! liro. K i š.aiisk«-^a nauku se a« izpiaoip iu ve.oae;-tclj seveda ne -me bili <lan »/prt >\nhie ko misije
!)ne s aprila sem preje! prviki.it /si-i o pl.ič ». uamnv h) mesečnih rubhev. iu m «t v samih znamkah. ki sem jih p.t > pieci hitro /Miiienjal * neki trgovini. Po mesiu so tiste dni govorili. »Iu p- nemški!, oziroma «i\ stri jska armada ze zavzela Ore!r>,. kakih -.n) sever no • »rf Berdjanska. I •■ u dne s« je odpeljal \ lak. j»oln mornarjev iti k ra-nou i me i-e*\ i/ l»e -djauske proti -everu. najniže na p >mo<' tepeni rdeči armad'. \ («rolio\i tovarni -o delnvri. po \eeiuj neujševiki. ^ k !« fi 11 i. da <e bližajočim nemškim in avstrijskim vojaškim »d dedkom ne bodo upirali. Druge lovnme / boljševjško \ e«' i no so m- i/ t a v ile za boj.
Dne IT. aprila	j«- pii^el \ Uereljansk iu
pr« nočeval \ za veliš a Slovenec Kolar. menda z Viru. Hil je pri dobrovol j u isk! diviziji, a jo je po/neje zapustil Povedal mi je. du je sedaj šofer aiijutuiiM pri glavnem štabu rdeče armade Kolar je prinese! s seboj preeej sladkorne vrpe. jaz -i'm bil dele/en pol funta. Kolar je bil jhid« ljen p-» « !»nemu »laku. ki je skrbel z.a prehrano rdeče armade iu z lepa ali z grda vzcmnl ljudem razne vojaštvu potrebne iu ne potrebne »tv.iii. Diu^i dan Kolarja v IJerdjan--kn nisem v e ■' opu/.il. Kukor je prišel, tako je odšel, /apomuil pa sem si nje-.m besede, da je bli pojezd .iiiili/rn ja> (vlak /.. prehran P pravo m/.boj n«- L«» :ne/do.
Dne IV uprila	•ni p* /delo berdjau
j»ko ozra'je precej napeto. Vlaki in avtomobili
ho prihajali od vseh strani polni razn'«-^u blaga. V pristantšeti }<• stalo več ladij, med njimi ena pod angleško zasiavo Očividuo je bih. da se krasno^vardejei in -bolj.ievi.ški mornarji, ki m) pribe/ali pred prodirajoeimi nemškimi in ■ strjjskimi četami od vseh krajev na jti'4 k mor ju, pripravljajo z. berdjuuskim so\ jetom vrel ua odhod. Boljševiki so pio.^la-ili v mestu <)l>-sodno stanje pod krinko, da se je bati -ovsažnih aeropliinov. \ resnici pa sc j j mi je "! » z.ilo, da si na eim laž ji način / odpoio» ai> ietn redijo življenje iu da kar največ mnrrubljciie-ju bia ^ii vzamejo s seboj.
I o so invalidi in njih pomočniki belo-| ^vardejci hitro pojrrnniali in he posu vili bolj-i ševikom v bran. Dne 18 aprila 1*118 se ie razvila ' med obema skupinama meščanska vojna, v ka-J teri so /mahali invalidi. Doji so se vr-ili nekako j takole: Dne 18. aprila l*M8 zjutraj -.o -e na i berdjanskih ojrlili in v kavarnah zbirale večje množice naroda. Iz u-t cic> ust je šla vest o prihodu večjega oddelka anarhistov. Približala se je II. ura dopoldne. V raznih delih mesta so se pojavili ljudje sumljivih obrazov Vozili so se v kočijah, oboroženi od noj? do glave, se ustavljali pred prodajalnami in jih po vrsti izročali. \ I azarovski ulic i je nekdo vrgel bombo. ki je hudo ranila mlado žensko II. Hogda-no «. >:i,(-o.io> uslužbenca krajevnega časopisa. \ obe un^i ia \ roko ie dobila železne drobce h' d i I K ontof-ka ja. /. vseh strani mesta je začel dr\eii narod z orožjem v rokah k pristani-. i' Iu <o se /brali delavci, invalidi, dijaki, ! r.: ž in • k i očetje, nmci in tudi starčki \'sem j«' l»i' - n <i!j: udu.šiti dviguj<H<) scv unarhijo in o.■('»■.••> -voju bivališča in svoje družine pred bo! i:e •: !-.ini nasil jem.
(> m :'O;t i se odigrali v pristanišču. Okrog "»o i n n i t •' • • • > v ; e naskočilo tako rekoč z. golimi ro5-mu tikoma ob obali zasidrano lad jo, kjer je biio tu ii inn'«go orožja. Invalidi so se oborožili s mukami in pntroni in so pozvali krasno-uv ard'vc ua ladji k predaji. Po kratkem streljanju t» krasnogvardejei položili orožje.
i r/ nekaj trenutkov so se priptdjab v pri-siani-če \ avtomobilu nekateri boljševiski ok.ajni komisarji. \a avtomobilu je bila strojna puška, obrnjena proti množici Minil je trenutek fn korajžuj posamčz.niki sc* s,- zakadili ua avio oi odv/.eii puleinjoti (strojno puško), strelec pri strojni puški, šofer kakor tudi komisarji so morali i/ avta Pri nekaterih so dobili velike \ šote denar ja. Invalidi so že v pristanišču aretiral' sledeče komisarje- Corbenka. (-rinštajii.i. Sioljarja in še nekatere diuge bolj-<e v isk* ■ krajevne prvake. In zopel -e ji pojavil avto. v k 'tereni bili mornarji s strojno puško. Začela je stredba. Mornar, ki je ravnal strojno pušk« ie bil knialu ubit. Ista usoda je /adela «e enesra mornarja, drugi so zbežali.
Oborožen narod je nato krenil iz pristani-:« ,» \ niesio. Hitro je bila obkrožena gimnazija, kjei |»j j» nastanieui krasuoarme jci' Iu ni
bilo |;o-e'>.iih bojev. JY« kratkem streljanju, so rde« .u .i -eiali oro/p* ju se ra/.bezali
• : > ••• »ldšio oboi«./eno ljudstvo pred po-si".i.|c »• ; ...ega -tuba. kjer so doslej pasovno sov jetski kom i-ar i i z manjšim številom « I i- " rde-armade (krasuoarim jcev). V štabu c bilo mnogo jmšk. pat ionov, ročnih granat in nojuic. "od vie.lsr.om invalidov so sc? oboroženi meščani bližuli iiol jšev iškemu štabu od treh strani in ga prisilili k predaji. Okrog 6-zvečer jc bila zinagu nad berdjanskimi boljše-| viki |)o|>ohia. \ se sovjetski* komisarje — med ; njimi je bilo nekaj ranjenih — so zaprli. Oblast I v me iu je |)revzel šiai> vojnih invalidov, v katerem so bili tudi zastopniki neboljševiških delavskih strank.
Komunističnim komisarjem odvzete dragocenosti, so invalidi oddali v shrambo podružnici Državne banke v Berdjansku Vsega je bilo 14 kovčkov iu vreč V enem izmed kovčkov je bil samo zlat in srebrn denar. V neki vreči so se nahajale razne srebrne in zlate posode, svečniki in podobne dragocenosti.
Abesinec je razvil belo zastavo v znamenje, da se uda.
/a meščanske borbe v Be rdjansku je bilo ubitih "iJ. več ali manj ranjenih pa okrog 70 oseb. Med mrtvimi s(, aaš|j štiri, ki jih nihče ni poznal, niti niso imeli |>ri sebi listine, ki bi povedala kdo in od kje so. Načelnik bentjan-skei»a bo! j$ev iškega vo jno revolucionarnega štaba lolmaus je nekam izginil. Med ranjenimi in mrtvimi ga niso našli. Niajbrže je po razorožitvi krasnogvardejeev v pristanišču odplul z nekaterimi tovariši \ č«)ltiu ua odprto morje. Pripovedovali so. da <e mu je posrečil beg. ker se jc* preoblekel v ženske).
/večer je imel štab 'invalidov - ki je joevz.el v Berdjansku oblast, deda če/ glavo. Zasliševal jc zaprte*, uredil vojaške* oddelke za obrambo mesta, prejemal in oddajal orožje. \ štabu so bili vso noč tudi nekateri voditelji men jševikov, kakor u. pr. kiselenko. Kjodorkov. (iortkov, Oboljanc. Buš in drugi
Pred mesto je poslal štab invalidov močno oborožene čete. ki so razkopale cesto, da bi bila obramba lažja z.a slučaj prihodu novih boljše-v iških oddelkov. Močne čete invalidov in meščanov so zasedle tudi osem kilometrov od mesta oddaljeno morsko kopališče lam v bližini se ie namreč po svojem porazu \ mestu utrdilo okrog 200 mornarjev. Niso se* hoteli udati invalidom za nobeno ceno iu so zahtevali s\oboeien odhod z orožjem \ roki. Mesto Berdjansk m> vso noč čuvale patrulje peš in na konjih, pa tudi oboroženi avtoin«>bili.
Ko denejo puške iz rok, pograbijo italijanski vojaki lopate iu cepine ter grade ceste in zaslone.
Ameriški Rdeči križ je leta 1933 pomagal ne-
i kaj nad 3C0.(XX> bednim družinam.
■vr. ijU-

a c r mm.. .»zmBsmmmm
.. aa&t.
ai::..- : . šfe ... ; -saasaast.	- r	«
m&tm.
'	.sw«:rm • . . -a.
"f_ : • .K/. -tf-	• .»v.
. r- .il-iiSE.
•	P	• ■	■ >•..'-
.------- -J. .. i" 2vs- uaaK " • Tir« :... 'vel:
.Lir	■ -aa?.1*
.-'V.SSC,-
-r ;. • m:..... m.•« -	. ■
' " K '
i- -! i*
::SaH«SW«:i ' ..... i- '
■	ZSsi ■ ■ .H......
. • a- ... ■ — iv ■ -AS*
v . (.. • «
r..ss	i *
!.'••••> .i^rt&u«- r..-r3s, i.--•
•rt - r "	'
. ■
-S"-----t'	..
..kt -. .	• • ;sk
i*.- .. •' i»»«MR -	- •"• :r-•
:■: "i.*;. - Ž.M.
eter
322ttlt:
ti . .• .	■.	• •■■ r-
-r-. • -irr.v	.lisasti:
.	............- "t*. u!.«' 1
•a i;.	• • v .cau .
•	r ha '	vm*:.
•	:r	-ja»s
- ->v • -itu .: .	•.v,-.*,
l-r-i	''""t'	^

Sff.
--".'v«
• •• •
■ x "	»•
-Ti:.''-rt ts« -a** >.r
••-r''?rr. •.- kiti. -t^-r.T- • ■■s
. ■ -i:i. «»♦* - - zlu •• ,:.«.• • •-:: . ..*• - ' '"*'>• - ■ -.u. .	tvK»	»JU*.
- s	■ .
ji;;	• - r c.	. > u v ~'-'eno.
'Ml. r. t '	' -.iteC-
... , ■
..* . ■ ■ ■. -i ■ •

Zr "V
1.- ' - ■ ' ■
xi	- Ane-
r	-SS...	,
t ■ r - wt-
- .-. / - - «. - •■
XV** .bl&CT
i ...
■JJK
i
-'.Mil
i	is
s. .t«
TtSi^.
ii	e
esoar
e.n ..".r, 'rs. a-
..i.. i n , .. -vc.

■tmutt- z-mzo


mAvtJL	1?
-n lil g* r, rrrp - n •mtua r

DROBTiNE
V Ahesiniji bežijo živali. Po cesarju Selaslje odrejeno splošno mobilizacijo so razglasili tudi polom posebnih vojnih bobnov, katerih ropotanje j.:e fuje na več kilometrov. Ti bobni so v Afriki nekaki telefoni in Imajo prednost, da je pogovor k njihovo pomočjo zastonj, čim so se oglasili votli glasovi teh ahesinskih telefonov, so se dvignila vsa abesinsh« plemena, da pohitijo svojemu cesarju na pomoč. Vznemirjenje pa se je iotilo tudi živalstva. Vedno češčeje zamorejo opazovati, da se v zadnjem času zbirajo v trumah zebro, antilope, gazele in žirafe iu se uinikajo iz Al.e-hinije v Hudansko pušfnvje, kamor ne segu bob-jianje. in glasno zbiranje ahesinskih vojakov. V nekaterih pokrajinah so živali ze popolnoma izginile.
StsSže goli« fsirChe, brczoivKe, lisitHe dalje
1IJ.OB in deležno seme kupuje po najvišji ceul
Sever A Komp.. 9<iubi|aiia
V telesu odraslega moškega se nahaja 41 od stoikov mišic ni 18 odstotkov lolšče; pri ženskah jia 35 odstotkov mišic in 28 odstotkov lolfči
Sloveči nemški skladatelj Johann S. Bach (1803-1750), je prvi. ki je iyral klavir z vsemi pr- i na rokah; pred njim se ni rabilo pri tem igranju kazalca in ne mezinca.
Bolni iga
TfsoCI že ozdra vljeni I
Zahtevajte tako) knjigo o moji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki te že marsikoga re&ila. Ona more poleg vsakega »iiCina življenja pomagat!, da se l>o-leac-n hlt.ro premaga. No'no rnojfiiie in kaSeU prenehata, teža, leJesa »e zvilU'. ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravnlifce vede potrjujejo prednost te mote melone In jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem botje.
Popolnoma zastonj
dobite -nojo knjigo, is katere boste črpa!) mnogo koristnega. Ker ima moj zs.loinik samo
10.000 komadov za brezplačno razpošiljamo. pičite takoj, da se boste mogli tudi VI priitevati med one srečneže. Zbiralnica aa poŠto:
KRNST PASTBRNACK, Berlin S. O. Mihaelkirchpiatz 13. Abt. Z. 488
M icscii in zimo
si lahko nabavite razno
mafHilakJuriio b!«ig@
po zelo nizki ceni. Istotam dobite vsakovrstne pletenine lastnega proizvoda
Trg. ANION SMNIK, Šfeoffa Loka
Električna ladja. V Španiji so dogradili ladjo, ki bo prodirala v neznane pokrajine ob pritokih reke Atnaeonke v južni Ameriki. Zgrajena j« z največjo skrbjo, {.'ouijo jo električni motorji. Poleg kapitana in vodje eskpedicije bo na njej še 3'2 znanstvenikov in častnikov. Številni kabineti na ladji so opremljeni /. najmodernejšimi napravami za znanstveno delo, ladja ima svojo bolnišnico in operacijsko dvorano. Lahko se zaprejo vse odprtine na ladji, da ne bo mogel tropični mrčes v ladjo. Umeten zrak lahko vsak jiroslor ohladi. Ladja ima tudi dvoje zložljivih letal. Na njej je živil za 4 do 3 let.

»daio tirantlniti hsijtiic poravnavo BineCisiSi dolgov
pri denarnih lavodlh Izvede strokovno in uaJvestnsjSe BanCRO ftSn.iaVtM - Maribor ,,a 0(i£l)v(J. zRBtops'.vo Ljubljana TyrSeva 36	Dni 3.- znamka
Sloni ustavili vlak. V afriški državi Ugandi ie bil otvorjen premet na novi železniški progi, ki so jo zgradili z velikimi teža ami i p ovirami. Ob otvoritvi pa so prvi polniki doživeli nepri ictno presenečenje. Vlak je vozi! s polno paro, ko je naenkrat obstal. Na progi je bila zbrana čreda slonov, ki so klinb strelom ni hotela umakniti, marveč se pata vila v bran. Lokomotiva je začela puhali oblake pare, sloni pn eo dvignili rilce in jxvstali divji. Vlak je moral s potniki nazaj in nato jc privozil nov vlak s policisti in strojnicami ler ukrotil uporno čredo slonov.
Dotiskana je in se dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah naša
družinska.
PKATIKA
s podobo sv. Družine
za ieto 1936 Cen« Din 5 -, po pošti Din 5-50
Novi letnik vsebuje poleg | koledarskega dela obilico i poučnih in zabavnih spisov, jj krasi ga po zbirka lepih slik v bakroiisku. Z največjim zanimanjem jo bo vzel v roke vsak udeleženec evhar. kongresa, obširno kol v no-beni drugi, pa je popisan in s slikami pojasnjen ludt žalni dogodek 9. okl 1934.
Segajte po njej, dokler Iraja zaloga i
Ka/prodajalci velik popust.
JK« žaanjckuho
dobite najboljše brinje, fige in rozine pn tvrdki FRANC POGAČNIK d. z o.z., Ljubljana, T' - ■ cesta 33 JAVNA SKLADISČA (Balkan).
h o močan je blisk? Na gori Oeneieso v Italiji imajo jiotebiio opazovalnico za električne pojave v zraku. S posebnimi aparat i merijo silo bliskov ob nevihtah m so dugnali, da imajo bliski na milijone voltov električne sile. Testo so pojavijo bliski samo za milijonski del ene sekunde. V gorah stre smer bliskov v večini od zemlje proti nebu, le petina bliskov je po podatkih le zanimive opazovalnice usmerjena z neba proti zemlji. Šilu srednjih bliskov že je večja od one, ki jo ume človek proizvajali s svojimi aparati.
.8 g Za zimo si pred nakupom oglede
,.1 mojozalogo inccne,katero Viim
nudim pvi dobri kvalititi izredno nizko.
Flanele od 6' , 8' - , 10'— Din naprej, bar-hente od 8'—, 9'—, 10' Din naprej, platno od 6'— Din naprej, za plašče 30' , 40' -, 50' —, 60'— Din itd, triko perilo vse vrste izredno poceni, moške srajce od 16'— Diri naprej, za površnike od 60' — Din naprej, Hubertu« piašče 240'—, 260'—, 280'— Din, Kam-garn, lep, od 60— Din naprej. —■ Postrežba ločna in solidna Za obilen obisk se priporoča
IUDOV1K BOI.1IN, Dolnji logatec
C Zasloni
IfOŠftf d v Celje
Za zimo, za Miklavža in božič, rabi vsakdo raznega blaga. Zato je kot nalašč za nakup najpripravnejše Celje, ker leži v sredi Slovenije.	*
Vozni listek kupile z lastnim denarjem, povrne se Vam pa najmanj enkrat in sicer ne v gotovini, ker je to po zakonu zabra-njeno, ampak v obliki cenenega nakupa v Trgovskem domu Stermecki, Celje. Napravil sem zopet velike blagovne zaključke s tu- in inozemskin i tovarnarji po zelo ugodnih cenah. Blago pa lahko razpečam samo tedaj. Če dobim odiemalce iz cele Dravske banovine. Zalo setn nastavil cene tako nizko, da se že izplača vožnja iz Trbovelj, Velenja, Poljčan in vseh bližnjih postaj pri nakupu najmanj 30 do 100 Din; iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Dravograda in vseh bližnjih postaj proti Celju pa pri nakupu 100 do 300 Din, Pri nakupu se opo/arja na sukno in kam-garn moške suknje in ob eke ter čisto volneno blago za damske plašče, kostume in obleke.
Nadalje dobite po izredno nizkih cenah in v velikanski izbiri razno pletenino, čevlje, perilo in konfekcijo iz lastne tovarne, odeje, platno, svilo, vso manufakturo, sleklo, porcelan in tisoč drugih predmetov, potrebnih vsaki dobri gospodinji,
PstniSke tarifne vožnje v III. mmM v Celje:
Ljubljana Din 27, Zalog 24. Laze 22'50, Jev-riica 21. Kresnice 19'50, L tija 18, Sava 15, Zagorje 13, Trbovlje 11'50, Ziuani most 6'50. Rimsk« Toplice b'50, Laško 3. Dravograd Din 25'50, St. Janž 24, Slovenj-liradec 22'50, Turiška vas 21, Dovžc 19 50, Mislinje 18, Gornji Dolič 16 50, Paka 13'50, Salo 12'50, Velenje It 50, Šoštanj 10 50, Paska vas 8'50. Šmartno ob P. 7'50, Polzela 5'50, St. Peter 4 50, Žalec 3, Petrov-če 2'50.
Maribor Din 1, Ho:e IS, Rače !6'50, Pragersko 15, Slov, Bistrica 13, Poljčane 10 50, Sladka gora 8'50, Ponikva 6, Gro-belno 4 50. Sv. Jurij 3'50, Store 1 '50.
lamiini m solidne postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
17 i "t ti 3 Podpisani Vineenc Peterca, posestnika S&fKiP, sin, Selo štev. 18, p. Domžale izjavim, da obžalujem vse žaljivke, katere sem gojoril o Janezu Urban.ji. posestnika sinu v Ihanu štev, t1), ker so iste izmišljene in neresnične. Zahvaljujem se mu, da te odstopil od kazenskega pregona.
BHo Lukovica. dne '>8. oktobra 1035.
Vincenc Peterca.
liiOfliiClf
it P&Ml* Lillbilana Sv. Petra nasip 27 (z
po najvišjih cenah
odo)
Žaga s posestvom naprodaj?
21. novembra 1935 ob 8. uri zjutraj bo pri sodišču v Kamniku javna dražba žage s posestvom v Zajasov-uiku. Hiša je cova. žaga je na prometnem kraju ob draavm cesti Celje-Ljubljana. Najmanjši ponudek Din 70.490'—. Možen je dogovor na delni prevzem hipoteke ali plačilo s knjižicami. Informacije dajo odvetnik dr. Žvokelj v Kamniku«.
»DOMOLJUB
Moli oglasnik
Vsaka droboa vrstica ali me prostor veha eukrat Din 5. Naročniki „l)onioljiil,a" plaCaiS samo polovico, ako kupujejo kmetijske ,1 trebščine ali prodajajo svoje iiridelke iščejo poslov oziroma obrtniki iiomoSujlio« ali vajencev in narobe.
Pristojbina za male oglate te plačuje
71 dečke, močan in udoben.
Za šolo ia igro lahek in močan.
Doma se patah.
Suhe ofeticne rtrhr
vsake debeline kupim. Jernej Sitar, ftinihel-Novomesti)
i),,»;„ hranilno kri ji-
BHBim ž:,„ r. u
posojilnice ljub;|; 11-kc do I »in 2 V 0 . Plač • m tako v gotovini. Nas uv v upravi Domolt. pod
it 1T<V2
Ge«liaps^eqa najtiiia
eošteuih ir;i \ s;ufcj. ins in A I o 17, L o h o da. čevljar i) mule 104.
Vrlo eleganten in okusen, za noštnje odličen.
47 dni zasut. Neka žrlev str,t nega potresa v Belučistanu majhen hindujski prodajalec slaščic se je rešil šele |>o 47 dneh. Mož je bil v času po. tresa v svoji prodajalnici i" Ka je popolnoma zasulo. K sreči je imel pod razvalinami dovolj pro1 štora, da se je lahko gibal. Hranil se jt s slaščicami, k sreči je bil v prodajalni velik so<) vode. Tako je lahko kopal z najpreprostejšimi sredstvi izhcd jame. Po 47 dneh je zagledal beli dan.
Lakiran, udoben iii eleganten.
M izou&iisiia psa.
p-ni franco-kl brnka bele barve ' iiiiii.nm' lisami re--as e dlake i'-a je lahko S|>o<n t i o iziedno dolgih uli tih. Domneva se d« se imhu a kje v okolici VRHNIKE, HORJULA. POLHOVKI. A liliAbCA, C K.V Eli A VRHA POLJAN' XI KOV I [SATE, DO-H ROVE aii LOCA Spor-čila na naslov: LACKO VUK. nad lovec. VRHNIKA. — Nagrada 100 Din.
Največ azbesta na svetu ?e proizvaja v 80 odstotkov svetovne produkcije
Čevlji z gumijastim podplatom, močni in trpežni.	__...
Jako trpežen in udoben za vsi liko.
Pripraven za blato in štrapac, z gumi jastim podplatom.
Za Jugostovaasko tiskarno: Karel Izdajatelj: Di. Gregoril Pečjak Urednik: Jože Košlčck