J*
SSL-J&

\ < vi J '
jV) : v Trstu, v saboto 24. februvarja 1883.
afV"
Tečaj
"ipc
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T «Un«rti J*
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in sabolo o poludne. Cena	Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vta Torrentf« Nuova tipogruUja;vsak mora biti
za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta * gld. BO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnterah (razne vrste nazna-številke se dobivajo nri opravništvu in v trafikah v Trol« po K kr., v Gorici in v | nila In poslanice) «e zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlltvo »via Zonta 5«. ; črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nova postava proti takim, ki svoje premoženje sleparsko odtegujejo eksekutivnemu rubežu.
žalibože, godile so se posebno v novejšem času, ko morala vedno bolj peša, take sleparije, ki so osobni iti celo zavarovani kredit močno omajale, tako sicer, dt? se je pošten kapitalist, posebno pa trgovec moral vedno bati, da sd svojo terjatvo ne obsedi na suhem k ljubu temu, da mu je bilo znano, da ima njegov dolžnik premakljivega in nepremakljivega premoŽenja prav do^ti. A tega ni mogel znati, ako ne preti njegovej tirjatvi kak propad v obliki kake tajne pogodbe s ženo, ali s kako drugo osobo, vsled katere je omenjeni dolžnik le na videz vlastnik vsega velikega premoženja, v istini pa so drugi vlastniki. Godilo se je navadno, da so trgovci in tudi posestniki iz dobičkarije napravljali razna pisma s6 ženami In drugimi, vsled katerih so vse lastnine svojih trgovin ali posestev odstopili in tako svet varali, da jim je dal kredita dovolj. Kar naglo pa zaropota konkurz, upniki menijo, da vendar še nekaj ostane, a ko si stvar natanjčneje pregledajo, vidijo, da stoji na izkazu aktive in pasive Žena falita kot prva in največja upnica, ali pa celo kot edina lastnica vsega premoženja; zgodilo seje celo, daje dotičnik skoz noč firmo prepisal na ženo in več takih stvari, ki vse so bile očitna prevara upnikov. Zgodilo se je tudi, da je kedo rubal kacega dolžnika, a komaj je storil potrebne korake, uže se pokaže, da je žena uže davno poprej vse zanihala. Ako gre upnik r. eksekucijo dalje, napravi mu žena takozvano »Excendirungsklagea in ubožec mora nazadnje zraven zgube plačati še pravdne troŠke, kar je na vsak način žalostno.
Pri nas v Cizlitaniji pa še vendar ni ta stvar tako vsakdanja, a v deželah ogrske krone je to sle-parstvo v najlepšem cvetu, kajti tam niso tudi sod-nije tako stroge in natanjčne, kakor pri nas. Zgodi se pa tudi čestokrat, da upnik zarubi v vsem redu
J>osestvo in pohištvo dolžnika; a zadnji po advokatih z porednosti zavlačuje prodajo, včasih so tudi sod-nije počasne, a dolžnik mej tem časom dela s6 za-rudbljenirn premoženjem tako, da se zarubanej hiši streha podere, da zemljišče postane pustota in da se premakljive stvari popolnoma poŠkodvajo, ali pa celo
Podlistek.
Denar in kredit.
V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje: Juri Čič.
(Dalje.)
»To je res, gospod učitelj, ali to ni navadno, ampak le izjema. DoBti se je pisalo in govorilo o tem bogastvu, pa — kakor je navada — tudi mnogo pretiravalo. V Kaliforniji so zlatonosne reke, in tu se je pred časom po izpiranju dobivalo v resnici mnogo zlata; bilo ga je dokaj tudi v naplavlienej zem|ji in izkopavali so ga. Ljudje so se navalili kar v jatah ter kopali, in tako so one zlate izvirke prav hitro posušili. Dobivajo se tudi zlate ru le, ali tu je kopanje jako težavno in drago. Dosti več zlata je v Avstraliji, pa tudi tam ga ni v tolikej meri, kakor se pripoveduje. Po malem se dobivata zlato in srebro tudi mej svincem v beljaškem, borovljskem in kapeliskem okraji na slovenskem Koroškem. Tu li mej brati Hrvati kopljejo v malem zlato, posebno ga je mej NaŠicami in obema Gradiškama. Mnogo bogatejša na zlatu in srebru je Bosna. Zlato se v Bosni dobiva Čisto in pomešano z drugimi rudami; čistega srebra in srebrnih rud do danes niso našli, ali zato je obilo srebra v svinci in bakrenih (kufrenih) rudah, in upati je, da se tu še kaj posebnega najde, ko se ta zemlja, katero so Turki tako strašno zanemarjali, geognostično dobro preišče. Sploh je ta krasna zemlja bogata na vsakem Božjem daru. Nu, če tudi je toliko zlata, vendar se ni razmerje vrednosti zlata proti srebru znatno menilo. Ono je stalo do najuovejega časa kot 1 proti 151/«; to se pravi: daje ziato ptnajst in polukrat več vredno, nego jednaka teža srebra.«
«A je li to razmerje vedno jednako?«
•Nikakor«, odgovori Bister; »skušnja kaže prav nasprotno. Ako dve stvari služiti skoro istim potrebam, teduj rastejo in padajo tudi njijni ceni skoro jednako, kur se n. pr. lehko opazi pri živežu. Kakor pa eno dobro (blago) postane razmerno dražje od
odstranijo. Sploh so se mnogi dolžniki na take in enake načine ali odtegavali plačilu, ali pa se nad upnikom surovo maščevali samo zato, ker je terjal svoje, in s postavo ni mogel tak poškodovanec blizo takim nevarnim ljudem. Tudi je bilo videti, da v tem obziru strašno pojemlje nravnost, ker domačini so tacega sleparja le zakrivali in mnogo omikanih in dobro izšolanih gospodov v odličnih socijalnih stopinjah je Šlo takim ljudem celo na roko, dajali so jim svete in izdelavah dotična pisma. (Jžn dolgo se je torej Čutila živa potreba, da se omeji taka običajna prevara po kakej ostrej postavi, ia sedanja večina drž. zbora je zahtevala, ia vlada predloži dotični načrt postave, kar je hvala Bogu, tudi storila in je bila dotična postava uža obravnavana v drž. zboru ter utegne tudi k malu stopiti v veljavo. Važno je torej, da se naši čitatelji seznanijo z dotično postavo, ki se glasi blizo tako le:
% 1. Kedor z namenom, da prepreči nekoliko, ali popolno preteči mu, ali uže vršeči se rubež v zadovoljenje svojih upnikov; kedor prav s tem namenom skriva ali prodaja svoje imovine ter dela navidezno pravne posle, kakor pogodbe o dolgovih, cesije itd., kriv je pregreška, ako njegovo postopanje ne kaže Še hujšega prepovedanega in k iznjivega dejanja in v slučaju, da na tak način prouzročena škoda preseza 50 gld.; drugače pa prestopka.
§ 2. Kaznuje se pregresek s zaporom od enega meseca do enega leta in pri obtežnjočih okoliščinah od 6 mesecev do dveh let, prestopek pa se kaznuje s zaporom do Šest mesecev. Z obsodbo zarad kažnjivih dejanj v g 1. združeni so tudi postavni oni neugodni nastopki, kateri veljajo pri obsodbah zarad prestopka sleparije.	«
§ 3. Kedor zunaj onih, vgl naznačenih slučajev, odtegne razpolaganju gosposk predmete, kateri so bili
Eo kakej gosposki, ali po ukazu kake gosposke zaru-ani in zaplenjeni, kriv je prestopka in se kaznuje s zaporom do 6 mesecev.
§ 4. Naredba druzega odstavka % 183 občnega kazenskega zakonika je razveljavljena.
§ 5. Obravnave in obsodbe gledć prestopkov v tej postave naznačenih, spadajo v področje okrajnih sodnij.
g 6. Predstoječe naredbe se nanašajo tudi na dejanja, katera so bila izvršena pred veljavnostjo te postave, vendar le tedaj, ako bi ona dejanja po sedanjih postavah zahtevala strožje postopanje.
g 7. Pravo8odnjemu ministru je naročeno, da izvrši to postavo.
Da je bila taka postava v sedanjih razmerah silno potrebna, to mora prlpoznati vsak, kedor ima sploh posla z dolžniki in si je na pošten način prislužil denar, kaUI ni žalostnejega, nego to, da človek teško prištedjeni denar zgubi po takih ovinkih, ki imajo postavno obličje, pa niso druzega, nego priviligirana prevara. Zatorej moramo državnozborskej večini le hvaležni biti, daje v okom prišla v obče tako globoko čutečej potrebi, ker tudi s tem, da postave kolikor mogoče omejujejo prevare, doseženo je dosti na gospodarskem polju, posebno pa na pomoč pride ta postava trgovcem, ki imajo po svetu največ nezavarovanih terjatev in so torej v največjej nevarnosti pred prevaro.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	gosposkej zbornici se je 20. t. m. nadaljevala generalna debata o Šolskem zakonu. Naučni minister je šole zagovarjal, hvalil izvrstno vedenje duhovščine, izobraženje učiteljev i naglaŠal veliko vrednost učiteljišč. Potem se je prestopilo v specijalno debato. Pri g. 75 se je sklenola po predlogu kneza Sapiehe posebna izjema za Galicijo.
V	poslanskej zbornici je 20. t. m. predložil trgovinski minister poročila pomorske gosposke za leto 1882. Potem so se predloge podpornega odseka za Tirolsko brez debate sprejele v drugem in tretjem branji.
Slednjič se nadaljevala obravnava o zakonu zlaganja zemljišč in sprejelo več paragrafov z dostavki. Groholskijev predlog, naj zakon stopi v moč še le potem, ko deželni zbori izvrše dotični zakon, bil jo tudi sprejet.
Gosposka zbornica je zadnji vtorek v drugem in tretjem čitan ji sprejela ves šolski zakon, kakor je bil Rprejet v poslanskej zbornici. To je jako važno, dosti bremen se s tem odpravi ljudstvu, katero gotovo 7. veseljem ta zakon pozdravi.
Poslanska zbornica je 22. t. m. sprejela zakonski načrt, glede tujih enklav v gozdih. — Minister Fal-kenhavn je pri zakonskem načrtu o razdelitvi skupnih zemljišč zavračal pomislike poljskih poslancev, ter priporočal, naj se zakon sprejme. Poljaki so predla-
druzega, išče in poprašuje se bolj po poslednjem, zato pa tudi njegova cena zopet raste, onega druzega pak pada, dokler se cene zopst izravnajo.
Nu, predno se tako izravnajo, razdere se ravnotežje in vselej je mnogo škode bodisi za onega, ki ima srebro ali zlato, nikakor nismo gotovi, je li se ono razmerje popolnoma vrne, ker mej tem se lehko dogodi, da se trošek je ine kovine zmanjša, pri drugej
fia je ostal nepromenjeu ali je cel6 narastel. Zato ma tudi večina držav enovrstno vrednost, (vrednoto, veljavo, valuto) namreč srebrno ali zlato vre lno3t, t. j. vlada ukaže, da se sme plačevati samo iz jedne, zlate ali pa srebrne, kovine kovanim denarjem, in da je le tak denar dolžen vsakdo v državi prejemati. Na Angleškem imajo uže davno zlato vrednost; taje uvedena začetkom 1872 1. tudi v nemškem cesarstvu, pripravl ja pa se tudi več druži h držav, da vpel jejo zlato veljavo /'vrednost) Pri nas velja srebrna avstrijska vrednost od početka 1858 L, če tudi je krožilo do zadnjega več papirnega od srebrnega denarja. Na Francoskem imajo dvovrstno veljavo: zlato in srebrno.
■Aha, zdaj umejem«, pristavi poštar Lrnivec, »zakaj ni cena našemu cekinu stalna, Časi viša, časi niža, ko mu je vendar na Francoskem cena vedno jednaka. Prosim vas, ali ne bi bilo bolje, da se tudi pri nas vredi veljava, kakor na Francoskem, tedaj bi jenjala vsaj negotovost glede cene cekinov.«
«Gospod, vi se motite, (varate) ta negotovost ne bi zginola. ICder kroži zliti in srebrni novec, tu mora država postavit) neko razmerje vrednosti (veljave) jedne kovine proti drugej. Tako je odrejeno na Francoskem. Nu taku naredba državne oblasti ima smisel samo dotle, dokler odgovarja okolnostitn si zlatom in srebrom, t. j. dokler obstoji to razmerje tudi druge, lcder ga ne postavlja postiva, ampak se vreja samo ob sebi, kakor so ga določila pravila o ceni v narodnem gospodarstvu. Kakor pa se postavljeno razmerje v trgovini preirugačl, ne velja več ono, kar je postava (zakon) postavila, t. j. naredba postave zgubi potrebno pedlogo, ker nareja in zapoveduje se postavno nekaj, česar v resnici ni. Takrat je torej postava o razmerji nepravična, ker ako vrednost
jedne kovine poraste, plača vsakdo gotovo z denarjem manj vredne kovine, n. pr. dolžnik plača svoj dolg v srebrnem denarji, ako je srebro takrat ceneje, če prav mu je upnik posodil denar v zlatu. To je za upnika se ve da škodljivo, a ne more prisiliti dolžnika, da bi mu plačal v zlatu, ker mora vsakdo srebrn in zlat novec prejemati. Glejte, kake neprilike napravlja urejenje deželnega novca; in škoda, da bi govorili
1 še o trgovini s ptujimi deželami, v katerih ne sprejemajo kovanega denarja kot denar, ampak samo zlato ali srebro po njijnej vrednosti, po teži, kakor drugo blago«Ali zakaj ima Angleška zlato vrednost?« vpraša g. učitelj.
•Ker je Angleška bogata in ker se lehko hvali z domačo in vnanjo veliko trgovino. Zlato je dosti več vredno nego srebro, majhen košček zlata mnogo velja, lehko se nosi in vozi, česar vsega pri srebru ni«.
■ Hm. to se mi ne zdi pripravno pri zelo pripravnih Angležih», opazi poštar Črnivec.
«Kajti srebrni novec rabijo tudi oni, sosebno v malem prometu (trgovini), srebro pak svojo ceno menjava, to je tedaj za nje dosti nepriličneje, nego so za nas cekini, ker teh potrebujemo manj.*
- a Da je tako, gospod Črnivec, to bi Angleži resnično zaslužili vašo zabavljanje. Toda ni tako. Na Angleškem se kuje srebrn drobiž, a znano vam je, kakim potrebam služi drobiž. Potrebuje ga vedno v takih poslovili, kder se ne more rabiti zlati, zato mu je vrednost stalna. Tako je tudi na Nemškem. Večji, težji novci se kujejo iz zlata, manji pa iz srebra in sicer to od pet mark doli do jedne marke. Marka je na Nemškem računska enota kot pri nas n. pr. goldinar. Ena marka velja 100 fenikov, to bi bilo naših 50 krajcarjev, ali ne računi se tako, temuč po tečiji, (cour.su, kurzu) zalo pa se menjava tudi tečaj marke, navadno se jemlje zdaj po 06, 57 krajcarjev a. v. Razen marke se kujo iz srebra še novci po pedeset in dvajset fenikov, ostali še drobneji novec je iz bakra.«
Vsem se je vrlo dopal novec, ki je toliko vreden, pa so vendar lehko prenaša. Zdaj vnraša nek slušalec, »zakaj se pač po vsein svetu ne knje zlati novec ene vrednosti?«	(Dalje prih.)
EDINOST.
fali, naj se postavni načrt še enkrat dotiČnemu zboru v presojo iztoči, a 1a predlog se je zavrgel z 119 glasovi proti 111 i sklenol se prestop v specijalno debato; sprejelo se je prvih 1C paragrafov tega zakona, zavrgli pa vsi dostavkl poljskih poslancev.
V	ponedeljek prične poslanska zbornica, obravnavati proračun za prihodnje leto, katera obravnava utegne trajati do velikonočnih praznikov.
Dr. Rieger je 21. t. m. v če^kein klubu zahteval od naučnega ministra, naj ustreže šolskim zihtevam.
V	ministerstvu se izdeluje z;ikon, ki določi uradni je\ik v posameznih kronovinah. Ta načrt se predloži državnemu zboru v obravnavo.
Vlada te dni predloži državnemu zboru zakonski načrt, da se podaljša državna železnica Split-Siverič do Knina. Vlada je imela uže poprej namen, podaljšati to železnico skoz Knin v Bosno ter jo zvezati s hrvatskimi železnicami, in uže meseca decembra 1872 je državnemu zboru predložila načrt, glede podaljšanja te železnice do hrvatske mejp. Ta zakon, po katerem se je dovolila za to železnico državna podpora, potrdil je cesar uže meseca aprila 1873, vendar se železnica ni izvršila, ker se je ogrska vlada temu upirala. Sedanja avstrijska vlada pa je to stvar ugodno rešila. To je pač gotov dokaz, da imajo Madjnri do sedanje avstrijske vlade več zaupanja, več spoštovanja, nego so ga imeli do ustavoverne vlade.
Vnanje dežele.
Rusija se je menda s papežem pobotala. Skof Popio! zaseue škofijski sedež v Varšavi. — V Moskvi priprave za carjevo kronanja vspeŠno napredujejo, v starodavnem Kremlji se pripravljajo stanovanja za dvorno spremstvo; za dvorano, v kate rej bo kronanje, delajo nune moskovskega samostana velikansko pre-prego Šarenico iz raznobarvnih tvarin.
V	nemikej jtoslanskej zbornici se katoliška stranka jako vrlo In razumno vede. 22. t. m. je Windborst vladi očital, da nema dosti volje z Vatikanom so pomiriti, če tudi cesar mir želi. On je zahteval, naj se šola podredi cerkvi. Minister za bogočastje pa je to očitanje zavračal iri rekel, da on ne ovira krščanske šole, ampak zabranja le gotove uplive na šolo.
Na Francoskem se je novo ministerstvo sestavilo: Ferry sprejme načelništvo in naučno ministerstvo, Challemel-Lacour zunanje zadeve, Waldeck Rousseau notranje zadeve, Martin Fenilh pravosodje, Thibaudin vojno, Charles Brun mornarico, Tirard finance, Raynal javna dela, Mtlint poljedelstvo, Cochery pošto in telegrafe, Herisson trgovino. — Mi dvomimo, da bi to ministerstvo imelo dolg obstanek, ker republikanski poslanci v svojem prepiru delajo v roke Napoleonidom, rojalistom in anarhiji.
Mej Italijo in Turčijo še ni poravnan razpor, ki je vstal zarad razžaljenja italijanskega konzula v Tripolisu. Italijanska vlada je poslala vojno oklopnico v Tripolis ter zahteva, naj se konzulu brez odloga da javno zadoščenje, sicer sname grb in zastavo ter se vkrca na oklopnico, italijanske podanik« pa izroči viirstvu nemškega konzula.
Dopisi.
Iz tržaške okolice 21. februvarja.
Kako potrebno je za tržaško škofijo malo semenišče. v katero se bodo sprejemali mladeniči gimnazijalci, ki imajo veselje in poklic do duhovnega stanu, razvidno je iz teh le številk: Se leta 1875 je bilo v vsej škofiji 352 duhovnikov in sicer 311 v raznih službah, 41 pa je pokojnino uživalo, a do januvarja tega leta se je to Število skrčilo na 298 in sicer je bilo začetkom tega leta po raznih službah nastavljenih 26">, pokojnino pa je uživalo 33 duhovnov. Kar se pa starosti tiče, dele se ti tako le: od 20. do 30. leta jih je 7; od 30. do 40. leta 64; od 40—50. leta 69 v službi, 1 v pokoju ; od 50—60 leta 61 v službi, 2 v pokoju ; od 60—70 leta 40 v službi, 2 v pokoju; od 70—80 leta 23 v službi, 16 v pokoju; nad 80 let 1 v službi, 4 v pokoju.
Iz teh številk se toraj lehko vidi, da je uže zdaj pomanjkanje duhovnov veliko, in ako je uŽe zdaj več duhovnij brez dušnega pastirja, bode v nekoliko letih to pomanjkanje še veliko huje. V bogoslovskem semenišču v Gorici je imela skupaj 20 bogoslovcev, a v četrtem letu sta le dva, in v tretjem tudi le dva, toraj v dveh letih se imamo nadejati le štirih mladih duhovnikov.
Starosta vseh duhovnov naše škofije je č. g. Jože Sancin. rodom okoličan iz Skedne, rojen 3. okt. 1792, v mašnika posvečen 21. se,pt. 1815; v pokoju je uže veliko let, sedaj Živi na Štajerskem v lavantinskej Škofiji.
Starosta duhovnov v službi pa je prečestiti gosp. Anton Hrovatin, častni korar in župnik pri Novem sv, Antonu v Trstu, rodom tudi okoličan z Opčin, rojen dne 28. decembra 1803, v mašnika posvečen 23. sept. 1827. Mož je Še krepak in trdnega zdravja, naj se pomisli, da vlada faro, katera je gotovo ena nujvečjih v Avstriji, kajli fara Šteje okolo 50.000 duš, število, katero presega gotovo marsikako škofijo.
Drugi Čestitljivi starček, nekoliko v letih stareji od prvega, a v službenih letih pa mlaji, je čest. g. Ant. Klemenčič, župnik v Predloki (Lonche), rojen v Idriji 21. m;ija 1802, v mašnika posvečen 19. avg. 1832.
Tretji 80 letni starček pa je preČ. g. Ivan Cap-pellari, župnik in prošt v Pazinu, Istran rojen dne 12. dec. 1803, v mašnika posvečen 4. sept. 1834.
M.
V $lo»*Jah, 21. februvarija.
Dopis iz sežanskega okraja v »Edinosti« od 17. t. m. daje mi povod o vcditvi župana in starešinstva zdaj združenih občin Storje-Kazlje malo več spregovoriti in razmere pojasniti. Boj pri volitvi je bil hud, strasten, ker imamo dve strogo si nasprotni stranki; ena bi rada vedno gospodarila in vse pri starem videla, druga pa, mlajša in čilejša, iz katere je sedanje starešinstvo večinoma sestavljeno, poteguje
se pa za občinsko blagostanje in korist. Mnogobrojna vdeležitev pri volitvi starešinstva in župana je k izala jasno, da gre tu za važno reč. Skoro vsi volilci so bili navzočni — in nekateri po opravilih zadržani, otdali so pismena pooblastila. Izid volitve je nekatere jako osupnol, toliko več, ker si nikdar niso mislili, tla jih bomo iz starešinstva popolnoma izpahnoli. Da pa uživa sedanji župan g. J. Suša in podžupana J. Mure pa P. Dovgan, kakor tudi večina starešinstva popolnoma zaupanje občin«, kaže najoČitnejše to, da je nasprotna stranka v Štorjah, mislim Te eu gla^s ujela — in Še ta nema pomena, ker ga je dal zet tastu. Sicer so nasprotniki nekaj glasov v Kazljah priberačili in to po prizadetju g. A. B„ on je hitel zadnji trenotek, previdevši, da se stari županov stol uže ziblje in da gre tudi za njegov lastni obstanek, na dan volitve Kazelcem naproti, češ, tam v Briščah kakšnega tička ujamem. To se ve, da se mu ni po vsem posrečilo, ker« niso hoteli nekateri Kazelci na limanice iti. Pri nas se pa tudi neka mati kaj rada z občinskimi stvarmi peča in svoj spreten jezik brusi, ako ne gre vse po njenej volji, kakor na dan volitve; onej dajem dober svet, naj le pridno »heroS« pije in se v občinske stvari ne vtika.
Dobro je vsemu starešinstvo znano, kde se je oni dopis, katerega je »Edinost« 17. t. m. priobčila, koval. Kovačija stoji tam neki pod Sopado, kovača so najeli v Sežani, meh sta pa gonila dva pri zadnjih volitvah popolnoma propala kandidata. Naš sedanji Župan, če prav ne zna pisati in brati, nam je vendar ljubši, nego marsikateri raztrgani dohtar, ki piše in govori več jezikov. Jožeta smo volili, dobro vedoči, da ne znani pisati ni brati, pa njegova pravičnost, varčnost in marljivost nam so porok boljše prihodnosti. Naši nasprotniki smatrajo le onega za župana sposobnega, ki suknjo nosi in se v nemščini odreže, ako z gospodo v dotiko pride. Oba podžupana pa pišeta in bereta slovenski, ne za silo, ampak toliko, kolikor sta se v par letih v ljudskej Šoli naučila, toliko, da slovenski časnik čitata, na katerega sta naročena. Poročevalec, kakšen je pa Vaš podpis? Trije križi, nič več, nič manj, pa še oni ne lastnoročni. Da podžupan J. Marc za izpolnitev živinskega lista 3 krajcarje računi, to dopisnika peče, in še to, ker mu je zdaj marsikateri goldinarček ušel. Kde so pa tisti izobraženi možje, ki jih imate g. dopisnik v Vašem taboru? Priobčite jih nam, in dam Vam častno besedo, da jih bomo pri prihodnjih volitvah v starešinstvo volili, ako bodo dokazali, da so se v treh letih nodkrižati naučili. Kde so se tisti možje izobrazili? Najbrže v krčmah v Senodolcah, pri Bajti, in na Ga-brku v onih letih, ko so »parizarje« čez Gibrk ula-čili. To so menda tisti možje, ki vedno kriče, proč z šolo, ki rajši otroke na Sopado in na Seleve pošiljajo, nego v Šolo.
Ker naše šolsko poslopje, obstoječe iz ene majhne nizke sobe, tik cerkve stoji, tam kder burja po zimi kamenje z njiv nosi, čujem, da bo starešinstva prva skrb, potrebno pri c. k. Šolskem svetu ukrenoti, da se šola v vas v jako pripravno poslopje premesti, da si učitelja preskrbi, kateri bo našo mladino ne le abc, temuč tudi sadjarstva in petja učil.
Ker nekateri prejšni mogočni možje niso imeli časa ali volje, da za vodo skrbe, katere nam v poletnem času zmerom primanjkuje, preskrbi zdaj starešinstvo žlebe k vodnjaku, kateri je do zdaj prazen stal.
Pred nekaterimi štirimi leti se je še hranila;'v pristranskem otdelku naše cerkve štatuva Matere Božje, katera, še precej lično delo, dičila je nekdaj staro štorsko cerkev, — pa ni je več tam.
Kako, da je prišla tja čez hrib na svisli g. A. B., nam je vsem uganjka, katero nam ou morda reši.	Sotorski.
Iz Lokve na Krasu 16. februvarja.
Dovoli mi, draga «Edinost», da ti tudi jaz kaj novega iz naše male ali prijetne vasice poročim. Minoli teden nam je odšel naš priljubljeni uDacijar«. radi njega brze hoje tudi »Schnellzug« imenovan. Njegov odhod obžaluje vsa občina. Celo njegovim sovražnikom je bilo pri poslovenju tesno pri srcu, misli si, dragi bralec, kako je pa bila drugim ločitev teška. Kratkočasil je z svojim «humorjem« vse v družbi navzoče. Vpraša vsak, kako da ste tako priljubljenemu možu dali odpotovat? Da bodete mirne nočne ure spavali, hočem vam to praSanje raztolmačiti. Mi imamo tukaj muho, koja bolj pika kakor ljubljanski Breticelj. Človek bi jo, ko mu pride pri obedu k skledi, vrgel, da bi se v skledi vtopila, ali je uže tako prebrisana, da prej pete odnese.
Ker imam uže pero v rokah, hočem vam tudi jaz nekoliko besedic spregovoriti radi novega zida, ki je bil uže v 1 št. 3 januarja omenjen. Čudno, da se Lokavsko županstvo tako malo briga za take stvari, katere prostega kmeta v oči bodejo. Če ni bilo zida, zakaj ste ga pa dali dovrSiti? Ali niste imeli poprej kakor načelnik toliko «eneržije», da hi zidanje za-prečili? Jako slabo postopanje občinskega načelnika, še bolj pa sedaj, ko ste izvoljeni županom, da se tako malo brigate za občinsko imetje.
Vsak župan je v svojej občini vrhovna glava. On ukazuje in čo vidi kde napako, naredi korak dalje. Stalo bi vas samo pot v Sežano, pogledali bi pri c. k. zemljeknjižnem uradu, ali je obzidani prostor občinski, ali katerega drugega. Našli bi, ali vam bi tudi g. uradnik povedal, da je obzidani prostor občinska lastnina, a ne lastnina g, M. A. Dopisniku 3, januarja so razmere tukajŠne občine malo znane, kar vidim iz tega, ker ni prav opisal prostora, kder je nov zid. Pa mu tudi ne jemljem v zlo, ker je iz Ljubljane doma, hočem vam pa jaz razjasniti, kako je kos ceste nevaren, kder je postavljen zid. Gesta meri na zahod nej strani pri cerkvi 4.5 m. nasproti prodajalnioe g. S. F. 5 m.; pri kaplaniji je pi 4.5 m. široka. Ali so to postavne širokosti ceste v tako nevarnem kraju in kder se ves dan vozari? Gesta ima na ov ;m kraju, kder je zid, ovinek, proti Trstu je navzdol, ako se
kateri naglo od Divače pripelje, oni ki gre iz Trsta, ga ne^ more videti, kar se samo ob sebi umpj«*. Kaka nesreča se lahko pripeti rali enega, ki hoče vse pod svoje poveljstvo spraviti.
Kličem vsem občanom, naj vlože brez strahu prošnjo na deželni odbor v Gorico, da ne dovoli prodati obzidanega prostora g. M. A. in naj ukrene, da se v oči zbodljivi zid podere.
X. et J.
VZ Si. Ju rja pri Kranji, 20. februvarja.
Blizo polu leta je uže, kar se je pritepla v našo faro ostudna, kužna bolezen, osepnice ali koze imenovana. In ne prijema se le otrok ali mladih ljudi, marveč pobira tudi odrasle, nad 30 letne napada. Zadnji čas se je vselila tudi v farno vas St. Jurij, ter se je bati, da se razširi, ker slednji čas ostro, ostro preti. — Začetkom t. m. je umrl 86 letni starček M. Zorman, oče bivšega župnika na Ketnari (f 8. okt. 1877) v tržačkej okolici. To naznanjam zato, ker se je mnogokrat spominjal ondotnih prijateljev svojih, koje utegne ta vest zanimati.
Iz Krope 19. februvarja.
Ker se je slednji čas v razne slov. časnike pritihotapil nek lažnjivi dopisun (in tudi tebe, ljuba »Edinost«, ni izgrešil), ki popisuje naše volitvene razmere, in sedajni občinski zastop napada kot nemčurski, utegnol bi čest. čitatelj tega ali onega lista misliti, ako se mu resnice pravo lice ne pokaže, da je to žabje regljanje istina, — a temu ni tako.
Na dopis stranke »y«, priobčen v »Slov. Nar.« od dne 13. t. m. št. 35., v kojem se prebritko pritožuje, kolika krivica se jej je pri zadnjih tukajšnjih občinskih volitvah godila, kako da stranka X njej, cerkvi in nje predstojnikom, ter vsej občini sploh strašanske, da v nebo upijoče krivica dela, hočemo tu ob kratkem, toda povsem istinito odgovoriti, ako-pratn dobro znamo, da ona stranka i nadalje ostane v svojej puhlej in preošabnej domišljiji to, kar je bila, kajti zamurca ne omiješ, da bi bel bil, ako ga deneš v naj ostrejšo žehto.
Kar zadeva zadnjo občinsko volitev, zdi se nam skoraj nepotrebno odgovarjati, kajti ista je bila v rokah c. k. volilnega poverjenika, in potem tudi uže pri si. c. k. deželnej vladi, vsled tega spada vsa odgovornost za kako nepostavnost njima. A nekoliko se nam zdi vendar potrebno omeniti, in sicer: Drzevatno si ono preučeno, z modrostjo Salamona navdahneno stranko »y« prositi, naj nam blagovoli pojasniti to le:
V katerej postavi in v katerem g je to določeno, da nihče ne sme — več, nego dvakrat voliti; kde je zapovedano, da mora vodja kake družbe, kateremu spada dolžnost isto v vseh zadevah na zunaj zastopati, za občinsko volitev od družabnikov Še posebno dovoljenje in pooblastilo imeti; kateri g volitvene postave zapoveduje, da bi ne smel oni, kateri ima kot davkoplačevalec svojo lastno, potem Še kot vo Ija kake družbe, ali mož za svojo ženo postavno volitveno pravico, prevzeti pooblastila še za kako tretjo osobo; kde stoji to v postavi, da bi kedo, akopram sam volitvene pravice nema, a je polnoleten, samostojen in neomadeževan Avstrijec, ne smel s postavnim pooblastilom koga druzega zastopati pri obč. volitvah? Vi veleučeni i mogočni gg jahači, naznanite nam to! Dobro znamo, ko bi oni, zoper katere javljate niČeve prizive, bili vaše gore list, potezali bi se prav tako zanje, kakor jim sedaj oporekate, kajti vaš značaj je podoban aprilovemu vremenu ali pa vetrnici na strehi.
Apropos! Volitev se je vršila v istini nepostavno, a znate li kde, v katerej stranki? V vašej. Sam je bil in tudi volil, pa le po milosti volitvene komisije, nek umetniški »Lehrbursehe«, kateri je Še le meseca rožnika edino le zaradi volitev davkoplačevalec postal. Kaj pa govori g 1. volitvene postave, mislim da boste znali, vsaj se tako le s gg pečate; a razumeti jih vendar pri vsej svojej jurističnej izobraženosti nečete, ali ne morete. Kar je bilo pri ovei volitvi nepostav-nega, to je vse na vašej strani. Da se pa z svojimi prizivi in dopisi smešite in blamirate, to vam pa iz srca privoščimo. Le tako dalje 1
Kar pa agitacijo zadeva, bila je ona stranke »y« gotovo za 99°/0 hujša od stranke X. Mari mislite, da je stranki X. nejasno, da nič ne zna o onih vaših brezštevilnih tajnih sejah, ki so se zdaj pri Anu, zdaj pri Kajfu in zopet pri Pilatu vršile? Ako to mislite, zelo sn varate. Zapamtite si dobro, kar se ne stori, to se ne zve! Povemo vam pa tudi, da se stranki X. ni bilo za zmago bati, kajti ona bi bila tudi brez vsakih pooblastil gotovo zmagala, to ste lehko sami videli, ako vam strast slavohlepnosti in zavisti ni luči oči pokvarila. Kder je masa in ž njo združena disciplina, tam je tudi zmaga gotova, in na to sine stranka X., nikakor pa ne »y«, ponosna biti, to ste tudi lehko opazili.
Stranka »y« tudi v svojem dopisu pravi, da je pri volitvi šlo za vero, narodnost in občinske koristi, nikakor pa ne za strankarske sebičnosti. O, zlata načela! Kako visoko bi stranka »X« cenila stranko »y«, ko bi jej le trohico mari bilo za ona načela, toda dokazov imamo žalibog preobilo pred saboj, da bi mogli verjeti tej farizejskej stranki. Preverjeni smo, da je tvoj Bog, tvoja vera, narodnost in občinska korist, le tvoj žep, žep in zopet le žep, in to bomo v naslednjem dokazati skupili. Kar zadeva vero, znaš ti ljuba, krščanska stranka »y«, kdo je rajnemu gosp. župniku brez Števila najostudnejših razžaljivib pisem pisal in mu jih na okna nosil, kojih vsebina bi morala tudi najspridenejšo osobo z gnjusom navdati in pretresti? Znaš li še, katera stranka je neke visoke osobe v gostilni policajsko napala? Katera stranka je svoje-glavno šla v cerkveni gozd hraste sekat, da ste potem radi pravde imele srenja in cerkev vsaka po 50 gld. troškov? Katera stranka je duhovniško zemljišče pri M. B. kapelici spravila v tak položaj, da ho ga morali ubogi delalo! z svojimi krvavo zasluženimi krajcarji, okolo tisoč gld., rešiti ? Katera stranka ve, komu je zaleglo darovanih 51) gld., nad 100 funt. cina starih
EDINOST.
orgelj in družili rečij?! Ecce, prebiažeria kršćanska čreda »y«. to so tvoje preblage in najsvetejše kreposti, na koje smeš v istini, kar cerkev zadeva, ponosna hiti! povej, kako li moreš komu drugemu brez-vernost očitati!
(Dalje prihodnjič.)
Domače in razne vesti, j.
T
Nemila smrt pokosila nam je sopet dva istinita prvaka našega naroda; očeta štajerskih Slovencev, dra. Štefana Kočcvarja v
Gelji, kateri je umrl 22. t. m. neknj pred polnočjo in Ivana Šolarja, slovenskega odličnjaka na šolskem polju in plemenitega rodoljuba, kateri je umrl isto noč v Zadru. — Ker denes nemamo več časa, prinesemo prihodnjič životopisa obeh prezaslužnih mož. Večni jima spomin v hvaležnih slovenskih srcih 1
Cesarjev dar. Cesar je podaril občini Me-deja v korminskem okraji 3U0 gld. za zidanje mosta čez reko Judri.
Cesarjevo potovanje na Kranjsko.
Cesar se napoti, kakor se poroči, 10. julija na Kranjsko, da
se vdeleži slav no.-.ti Šeststoletnega združenja Kranjske s habsburško hišo. Prestolnik ga bode spremljal. Najvišji dvornik knez Hohenlohe napoti se uže 8. julija v Ljubljano. V cesarjevem spremstvu bode tudi grof Taaffe in drugi visoki dostojanstveniki.
Drudtvo »Edinost« odposlalo je denes na rakev ranjcega dr. Kočevarja v Celje prekrasen venec z napisom: »Društvo Edinost« v Trstu. — »Voditelju in starosti štajerskih Slovencev.«
Dar »Edinosti«. Gospod Slavoj Jenko, posestnik in trgovec v Podgradu blagovolil je podariti društvu gotovine gld. 20.—, za kar se mu presrčno zahvaluje:	Odbor.
Tržaške novosti. Od četrtka sem imamo zopet najlepše pomladansko vreme. — Predvčerajšnjem je nastopil svojo službo nov italijanski konzul v Trstu, g. Durando. — Srečkanje razstavne loterije se še vedno vrši., a zgodilo se je uže par nerednosti mej srečkanjem samem; tako namreč, da so iz enega kolesa, v katerem je manjkalo ene številke, vzdigo-vali uže par dni brez te številke. — Zoper kar se pa ljudje še bolj pritožujejo, to je prodaja srečk zadnje dni; tisti dan pred srečkanjem so nekateri pokupili 30 do 40000 srečk po 15 soldov I Ali je to umestno? Glavni dobitek, veliko, zlato piramido, vredno 50000 gld., dobil je odbor razstave; drugo piramido pa je nekda dobil podjetnik Oblath sam in druge lepe dobitke je dobil baron Morpurgo; v Trstu so pa ljudje okupili na stotisoče srečk, pa o dobitkih se do sedaj e nič ne sliši. — Predvčerajšnjem je 60 letni mesar Benvenutti za mesnicami po nesreči prišel mej dva voza in se je tako močno povozil, da so ga morali odpeljati precej v bolnico, kder dvomijo, da ozdravi. — Nekega Antona Gappellani iz Gorice, čevljarja, je gospodar poslal iz službe, ker ni imel dela. — A. Capellani se je prišel zarad tega kregat z gospodarjem, kateri ga je vsled razžaljenja pahnol po stopnicah in padel je C. tako nesrečno, da si je nogo zvinol in je moral precej oditi v bolnico. — Nek gospodičič je povozil 75 letnega mizarja Ivana Homana, ki utegne umreti; — gospodičič pa utegne zarad naglosti sedeti. — Fakin Janez Brumatti se je pretepal v ne-kej krčmi v starem mestu, pa je ciobil 4 globoke rane z nožem in sicer tako, da sam ne v6 od koga. V bolnici ga imajo in težko ozdravi.
45 letni Ivan Obersnol iz Sežane si je poškodoval nogo pri razkladanju desk. — Fakin Jožef Božič iz Vipave, 60letni mož, pasi je zlomil roko, koje delal pri nekej mašini. Oba so odpeljali v bolnico. — 20. t. m. zvečer ob 9. uri pride nek poznani slepec, katerega navadno po mestu vodi njegova žena, v krčmo »k Istrijanu« na Belvederju, tam se je opil in ko je bil pijan, lotil se je gostilničarke in jo vrgel iz nje gostilne. Pred vrati ga ustavi sin gospodinje in mu zasoli en par dobrih. Ko slepec ves jezen kriči, pride blizo nek stražnik in ga nagovori: »Poznava se, ti si »špija« tatov«. Na to slepec skoči kviško in leti za stražnikom, katerega je spoznal mej drugim ljudstvom, in ga začel, ker je silovito močan, močno daviti in bi ga bil silno pretepel, da ni prišlo 7 vojakov od 7. bat. lovcev, kateri so slepca potisnoli na stran in tako oteli stražnika. Kričal je Še dolgo za vojaki, kateri so ga pa v miru pustili. Dostaviti moramo, da stražnik ni bil v službi, in da se je slepec v noči tako varno kretal, kakor noben drug, ki še tako dobro vidi. Mogoče, da je eden tistih slepcev, ki vidijo, kadar hočejo. Stvar pa je na vsak način misterijozna. Mogoče, da ta slepec po noči res vidi tatove, kar na vse zadnje ne bi bilo še tako slabo. Da bi le vse naznanil, komur gre.
Društvo za olepdanje mesta Trsta je imelo zadnji v torek glavni zbor, v katerem se je konstituiralo. Gosp. župan Rihard Bazzoni je častni načelnik; ustanovitelji so gosp. Josip vitez Manser, Marko baron Morpurqo, Karol baron Rittmeyer, Ambrozij baron Kalit, Peter baron Santorio mlajši, For-tunat Vivanie; potem c. k. priv. Assicurazioni generali in c. k. priv. avstrijsko-ogerski Lloyd\ redni udje so: Kajmund Tominc, Ivan plemeniti Vucetić, Edvard Strudthoffy dr. Jakop Tontcelli, Juri Affenduli, Josip Baimsck in dr. Evgen Geiringer\ za pregledovalce so bili izvoljeni gg. Josip vitez Bordini, Josip Besso in dr. Anton vitez Tommasini.
Hrvatski pododbor za tržaško razstavo je imel 20. t. m. sejo, v katerej se je konstatiralo, da je Hrvatska imela lep uspeh na tržaškej razstavi, vsled česar je sklenol pododbor, da se toplo
zahvali osrednjemu odboru tržaškemu za uljudno pomoč in posebno g. Mate Poliču, ker se je toliko trudil, da se je stvar tako lepo in koristno sponesla.
O d ho (letalskega društva naznanja, da je izvolil za začasnega tajnika odbornika gosp. Zatoslava Ifajna in to do prvega občnega zbora, ker se je gosp. Dolinar tajništvu odpovedal.
Pred sodnljo so stale vtorek 3 Brežkice, lepa, še čisto mlada dekleta, katerih imena nas je sram objaviti. Ukradle so v nekej prodajalnici v Kopru
2	komada platna. Zarad tega jih je sodnija obsodila dve na 3 in 4 mesečno ječo, eno pa le na 14 dni zapora, ker je bila še premladu. Žalostno, da sicer kot poštene poznane istrske Slovenke skrunijo dobro ime. Take ženske naj bi noben pošten fant ne pogledal, to bi bila kazen in svarilev drugim. Oni 4 mladeniči, katere je tukajšna sodnija poslala v Gradec, da jih sodi tamošnja porotna sodnija zarad veleizdaje, spoznani so bili nekrivi. — Janeza Tomšiča iz sv. Križa je tržaška sodnija obsodila na 11/ leta teške ječe, ker je v nekej kriškej krčmi mej tepežem necega moža močno ranila kamenjem. — Preveč je pijančevanja v okolici. — Franc Smrdu iz Postojne, uže poznan tiček, bil je te dni uže zopet obsojen na 10 mesecev težke ječe, ko pa absolvira to šol o, pošljejo ga v Ljubljano v takozvano belo hišo, takim nepoboljšljivim odmenjeno.
Nemški švlndlarjl. Komu ni znano, kako sta pred dvema letoma po Trstu lovila naročnike nek dr. Heller in nek Devvald. — Bila sta tudi pri nas, toda mi smo ja poslali mej brate. — Te dni je stal Dr. Heller, ki pa se ne piše tako, ampak Gustav Duricb, pred dunajsko sodnijo zarad mnogih prevar in grdih sleparij; prodajal je tudi v Trstu neke čudne akcije, ki niso bile nič vredne in čuda! navesilje bil celo tuk. podružnici Union banke za 1250 gld. takih akcij. Privatnih je vse polno osleparii za več tisoč forintov in vse ga je le komplimentiralo per »Herr Doctor». — No dunajska sodnija ga je obsodila na
3	leta teške ječe. Dewalda, kateri je pred letom v Trstu, zdaj pa na Dunaju, izdajal ono veliko plahto, ki se je zvala »Triester Journal International«, obsodila je Tržaška sodnija uže lansko leto na 2 meseca zapora, ker je hotel tudi agentu zavarovalnega društva »der Anker« spretenjem izpuliti denar za anonso (omenjeni »Journal« ni bil druzega nego revolver za inserate). Ker pa Devvald ni hotel nastopiti z lepa zapora, zato ga je te dni na Dunaji nek policist obiskal in ga odpeljal v trančo. Pravijo, da so na Dunaji še hujši revolverjevci in daje bil to le slab uzor, katerega so nam poslali Dunajčani sem na poskušnjo.
Policijsko. Predvčeranjem je policija zaprla nekega Andreja M., 49 letnega moža, ker je zatožen zločinstva sleparije; zaprla je tudi necega 20letnega Jošta S. iz Trsta, ker je ukradel več vrvi pred mestno
bolnico. — Lepo natakarico v pivarni S.......v
via Torrente je predvčerajšnjem obiskal štriižnilc in jo lepo peljal v drug hotel tam v via Tigor. Pravijo, da je sodnija iz Rovinja pisala po njo, ktr je tam so svojo lepoto učinila marsikatero sleparijo. — Drugih znatnih tatvin se te dni ni zgodilo.
Na grob v morskej bit vi pri Visu
Sadlih je položil poveljnik švedske fregate «Vanadis» istermann zelen venec, ter je na grobu navdušeno govoril o junaštvu naše vojne mornarice. Ostermann je bil poprej s fregato v Trstu, od kodar je šel v Vis, kder še nikoli ni bilo nobene švedske vojne ladije.
Žrebanje razstavne loterije. Vtorek so bile izžrebane še te le številke; 1172844 19&9005
1468515 0928053 0049920	0757352	1590652 1163564
0813.546 1889629 0218356	1398506 0944087
0858817 1207621 1850136	1042978	0984563
0487881 1713273 1426560	1708090	1627450
1295437 1302534 1975880	1515282	0056217.
V sredo so bile vzuignjene tele številke:
0045300 0722306 1469754	0752825	0893158
1948717	0405586	00ti4144
1741112	1375065	0802831
1904277	0251913	03250*5
0960248	1301076	1941164
0799273	1014667	01*88720
1780996	ll>29352	1193537
1848374	09251)87	0657687
1832795	0866894	0975918
0533979	0139679	1896384
1010969	0425331	1755010
1176768	0735105	0936223
1599825	0995027	0477351
0375491	0108415	0423383
0040036	0010995	1^79161
1)252594	1500019	0850214
0151535	0023521	0064911
0808868	1699011	1617813
1771334	1723117	166G087
1397147	0492921	1494103
1161924	0097369	0159166
1277161	104b563	0019050
1231564	1472964	1844741
0681052	1203914	0918503
0027318	0555631	0472382
1416897	0581278	0990960
1650038	0960542	0378047
0951062	0854670	0458155
1454387	1869230	0070025
1439311	1763149	0460753
1939204	0338396	01701OS
0614931	1064298	0273602
0278923	0170065	0012345
0124135	0568950	1073705
1409750	0250293	0335587
0700069	0849423	0203121
0868307	0113377	1980605
0148280	1337884	0995018
1096164	0428073	1630794
0402159	0680803	02 74004.
0137830 0047997 0885079 0749462 1412825 1130927 1982112 0445330 1213936 1786309 O092O85 1440533 0455219 1154669 0063325 0692696 1038063 0113865 0238490 1987129 0064830 0959583 150^684 0200677 0064398 037768i 1247085 0669131 09783*2 009064* 1156447 0762823 1719790 0579624 1053894 1503187 1363361 1013038 1189038
0020663 0884036 1453012 1948988 0283871 1619610 1633099 0966389 0021267 1120276 0823014 0945545 0176329 0498939 0147139 028J876 0536810 0261831 0620068 1714013 1365740 0529105 12i;i650 1483539 1803921 0737702 0439614 1790720 0581.093 1140200 0775140 056^016 0012038 1879065 092975 0934 0072836 1457059 0988981
16
0985591 0157507 1619479
1421826 0225575 0052715 0118066 1907552 1339142 0615946 1*45158 1677004 1211505 0792307 1545771 0742598 1542225 1864855 042ao29 0380425 1101443
Hi'00.'j60
0437167 1998888 0375219 1048321 0505074 1827820 0842713 1269407 0522591 1522281 1750805 0497415 0151851 14.13379 1595654 0841889 1095344 1299037 1582507 0053099 1051500
V četrtek so 1841300 16*68.11
1071260 1423285 I2:ill0!» 1582; i 62 0889969 0044905 1635257 0138198 0383130 0673445 0371450 0787701 1449379 1162851 0406586 1519799 0701097 1314232 1712533 0584117 0870609 1002939 1267418 0580935 0113874 0006556 0687210 0876155 1689836 0028781 0406297 0267867 0621270 0299503 0774203 1665957 0174807 0834396 0649856 0033266
0945576 0967129 C654730 1693514 1119695 1643527 1196061 1658905 10419.10 1265980 0366741 1070495 0769833 1494397 1675550 0497043 C042753 0396520 1925843 1014298 1575645 0780152 140; 1910 0577404 0002922 1924288 0627040 1990070 0927238 0361019 1347130 0687596 1467812 1177114 0717407 1469917 1073991 1382343 1147058 0935392
bile vzdignjene te le številke
1895063	0357180	119416s
1263123	1564586	0893148
0495152	1711644	0371560
064009J	0914(64	1214977
<1440747	0830297	1155994
004076d	0357205	1361202
0993645	0717005	0139177
1034044	0110155	0479115
160*008	130640*	0493840
0560170	01*9165	0643904
1971517	1795645	18046^0
0420205	0583104	0521525
1266641	1245653	0689981
0651627	056283*	0956385
1114049	0304817	1522529
0479297	1449711	1461106
0931814	14-9510	1214350
0502.149	1801191	0919103
1417224	02*1555	1199027
0542996	0105919	1062285
016(069	1002736	1056724
0877549	08i;s;i4*	1993423
048 J614	l; 121457	0714162
0464727	0192338	0947448
08592H2	1952453	1434212
1466865	0207982	1254239
0420445	1684486	1797102
1715109	1723103	0727208
1727784	1127025	0029105
0701197	1912224	0541885
1397191	1646252	0784999
0068418	1382401	1397576
1207800	0351759	0191493
1987704	0164145	0024180
0877087	1030812	1272199
1230129	0570273	1610380
1312106	0121040	0435085
1075408	0637609	0381679
1902435	0916406	1427735
0376102	0559972	0892848
1005667	1453728	1973304. (Konec prihodnjič.)
1225967 1191826 0627130 1923461 1033-97 0666744 1677617 0694466 1624087 1099943 1573905 1414800 1084713 1689811 0521164 1567733 1439113 1764804 1878352 0883178 0597035 (»303737 1213061 0*14775 09*9240 1< »43231 1301119 0701188 1787230 0709395 0057125 1448935 1770647 1349482 1507032 1901271 1457422 0118449 1257863 0907271 1256806
600 točajev za Moskvo. Rusko ministerstvo carske hiše je dalo ukaz, naj se za Moskvo udinja za čas slavnosti, ki bodo ob kronanji, 6000 točajev in služabnikov, ki govore tudi tuje jezike. Onim točajem, ki govorć francoski in nemški, dajala se bode prednost in dobivali bodo na dan po deset rubljev. Za postrežbo tujih prinčev se sprejme 2000 točajev in postrežcev, ali ti morajo imeti posebno dobra priporočila.
Koliko stane mir. «Rivista scientifica Svizzera» priobčnje jako zanimivo statistično delo o presilnem militarizmu. Iz tega dela posnemljemo tele podatke:
V	mirnih časih stoji nsi zemlji šest milijonov mož pod orožjem; ta vojska stane na leto 37 milijard frankov. V svetovnej vojni pa se lahko skliče 34 milijonov vojakov pod zastavo.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Kmetiška pisma.
(Dalje, glej št. 12.)
V izgled samostalnoga, ptujega vpliva prostega razvijanja, napredovanja ruskega kmetijstva hočemo navesti ta le slučaj. Leta 1869 se je osnovala v Oger-skem-Staremgradu (Ungariscb-Altenburg) — razstava in konkurenca strojev za žetev trave, osobito pa žita.
V	prilično pičlem številu doposlanih strojev je bilo največ izvirno amerikanskih, potem angleških, eden ali dva nemška (berolinska) in eden-ruski. Amerikanski, angleški in nemški stroji so bili zelo vsi ena-cega kroja s prav majhnimi razločki; ruski pa se je razločeval od vseh tako zelo, ka ni bilo skoraj soditi, da ima v isti namen služiti, kakor drugi. Razem resila samega so bili vsi ostali deli ruskega stroja bit-stveno drugačni, nego pri druzih; glavni razloček je bil pa v tvarini, iz katere je bil narejen, in pa v pripravi za odlaganje požetega žita. Ruski stroj je bil namreč skoraj ves iz leza, neruski so bili pa skora izključljivo iz železa narejeni; pri ruskem je odloža-vala požeto žito človeški lahti podobno sestavljena in delajoča priprava, tako zvana automatična laget, pri vseh družin pa zlo enolično osnovana raotavila, ali pa tudi živa človeška laget. Ko je Rus posamezne dčle svojega stroja iz zabojev začel jemati ter v stroj složevati, posmehoval; so se mu Amerikanci, Angleži in Nemci, Češ da je njegov stroj, ker lesen, jako mu-turožen, neroden itd. Ko je pa ruski stroj popolnoma sestavljen bil, in ko so žnjim pričeli delati, takrat se mu pa niso več posmehovali, kajti prevideli so, da je vendar veliko bolj bistroumno in preračunjeno sestavljen, nego se na prvi pogled opazovalcu dozdeva. Velike prednosti ruskega stroja pri ednakej kakosti dela so pa bile: 1. jako nizka cena, katera je tudi boljšemu kmetu in ne Je grajščaku dosegljiva.
2.	vsak polomnjeni, ali sploh mej delom pokvarjeni del stroja, popravi lahko vsak količkaj spretni mizar ali kolar na deželi, ni ga treba, kakor železne, v morebiti jako oddaljeno tovarno v popravo pošiljati.
3.	ruski stroj je, ker lesen, lahek, in vsled tega tudi Še v neravnem, bolj hribatem polju veliko bolj vabljiv, nego železni. Ruski stroj za žetev, kakoršen je bil v Ogerskem-Staremgiadu leta 1869 razstavljen in skušen, preračunjen je bil, s kratka n čeno, za manjšega posestnika — in ne le grajščaka, in prav io ima veliko pomena. Razsojevalna komisija je vse dobre lastnosti ruskega stroja v vredni puštev vzela — osobito k:ij bistroumno pripravo za odloževanje poietega žita — in prisodila mu je prav tako zlato svetinjo, kakor najboljšemu in elegantnemu amen-kanskemu.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
Olajšanje prometa- Na mnoge pritožbe in na posredovanje trgovinskega ministerstva je južna železnica preklicala refakcije, katere so uživale nekatere tržaške firme in najbrže prekliče tudi naredbo, po katerej plačajo špediterji manj voznine, ako nalože za eno in isto postajo poln vagon blaga. Na vsak način je dobro, da se privilegije v prometu, ki je občno dobro, odpravijo.
Koprevarljlvo t Pod tem povdarkom naznanja se v našem listu po imenitnemu dr. Pinkas-u i znaj-deno sredstvo Roborantium, (Lasotvorna e-enca) katero je delalo do sedaj neverjetno proti izpadanju las, plciivosti, brezbradnosti, in osivelosti, in katero je neprevarljivo gleclć uspeha. NTe treba, da kedo posebno opozoruje na to iznajdbo, če tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu se dotični zaveže, da povrne brez ugovora denar. —
Poziv na predplatu.
I ove je godine odlučila hrvatska sveučilištna omladina, da almanahom *Hrvatsko>n» ponudi domovinu Hrvatsku. Zato pozivljemo sve mlade sokolove hrvatske, koji umiju, neka nam almanak ukrase svojimi književnimi radnjami. A živa je u nas vjera da nas se neće oglušiti ni dične Hrvatice, koje su se posestrile s vilom pjesnikinjom. Na noge se, braćo! Razgalimo si žarke osjećaje srca i za-mišljaje uma svoga, te ih savijmo u skladan vienac.
Pokažimo, da u nas ozvanjaju čisti glasi hrvatske duše ; uprimo se ljudski, da nam uzdarje bude zrcalom sinovlje ljubavi, koja nam mlada srca razgrieva za dobru našu majku — Hrvatsku
U almanaku ^Hrvatskoj g. 1883» biti če i meda i voska: pjesama, pripoviedka i poučnih članaka ugodjenih našemu narodu. Nuzgredice nam je napomenuti, da ćemo za almanak primati uz izvorne radnje i valjane prievode ponajboljih pjesama drugih, osobito slovienskih naroda
Gg. pisce molimo, neka nam svoje radnje pošalju najkašnje do konca travnja o. g, jerbo će početkom mjeseca svibnja knjiga u tisak.
A vsakoliki narod hrvatski molimo, neka svoju omladinu prijaznom pažnjom obodri na plemenit i požrtvovan rad za boljak domovine, te neka se u što većem broju odazove ovomu pozivu na predplatu.
Osobito se nadamo, da će nam mladji naraštaj rado pritjecati u pomoć, te nam po svih krajevih skupljati predplatnikA, ne bi li nam u sve slojeve zašla knjiga, a po njoj i sviest hrvatska.
Kako nam je trista jada i nevolja zaskočilo braću Hrvate u tužnoj Istri, namienismo tisti suviiak »bratovštini hrvatskih ljudi u Istri», koja podupire vriedne, a oskudne djake rodom iz onih krajeva. Sveta je dužnost naroda hrvatskoga, da spase istarsku braću od smrtna napadaja dušmanskoga zmaja. Nadamo se, da će se narod obazrieti na namienu, te nam almanak k srcu privinuti. Bilo na diku hrvatskomu imenu!
Almanak će predplatnike stajati / for., a inate u knjižari 1 for. 20 m. Predplatu prima odbor do polovice svibnja o, g. Sakupljači dobivaju jedan primjerak badava, ako skupe bar deset predplatnika. Sve se pošiljke šalju »odboru za izdavanje almanaka« (sveučilište, Zagreb).
U Zagrebu na čistu sriedu i883.
ODBOR:
fijuro Gruber, Slavsko Horvatič, Drag. Operna«,
pravnik.	pravnik.	pravnik.
Ivan Ostojić,
pravnik.
Mlllvoj Srepel,
siuš. ni.
Dražbe.
V Pazinn premoženje Andreja in Barbe Petek Zudišič, cenjeno i552 gld., 3. marcija. — V Gorici premoženje Jožefa in Filomene Penso, cenjeno 1120 gld.. >8. febr., 3o marcija in Jo. aprila. — V Trstu premoženje Vencelja Zich-a, cenjeno 8nt gld., 3o. marcija in 3o. aprila. — V Gorici premoŽenje Marije Scu cenjeno 2060 gld., 7. marcija, 6. aprila in 9 maja. — V Pazinu premoženje Roze in Matevža Ger-sicn, cenjeno 3i8.5o gld., o. marcija, 11. aprila in 10. maja.
—	V Pazinu premoženje Frana Galagaz, cenjeno 87 gld., 5. marcija, 7. aprila in 7. maja. - V Trstu premoženje Antona Bacichi cenjcno 84001.84 gld.. 5. marcija, 5 aprila in maja. - V Pazinu premoženje Blaža Lanza iz Gra-cišea cenjeno j166.5o gld.. it aprila. — V Pazinu premoženje Antona Petriča, cenjeno 130945 gld., 12. marcija in i3. aprila. — V Kanalu premoženje Katarine Maver, Luka Koširja in Ivana MarkiČa, cenjeno »05 gld., 10. marcija, 7. aprila in 5. maja. — V Buzetu premoženje Benedikta Mladosič, cenjeno 2385 gld., 28. marcija in 26. aprila.
—	V Vodnjanu premoženje Mihaela Sestan-Butkoviča iz Karnice cenjeno 1391 gld., 17. marcija in 19. aprila. — V Tržiču premoženje Henrika Carina iz Tržiča, cenjeno 3400 gld., 3. aprila in 4. maja. - V Pazinu premoženje Marije Dobrilovič iz Zamašita, cenjeno 491 gld., 5. marcija, 5. aprila in 5. maja. — V Gorici premoženje Karnjela Matije iz Ločnika, 3. marcija. - V Kanalu premoženje Katarine \ idie iz Lovišča, cenjeno 3o6o gld., 17. marcija, 14. aprila, 12. maja. — V Kornilnu premoŽenje Antona Ambro-žiča iz Dolenje, cenjeno io3o glcl., 5. marcija, 9. aprila in 7. maja. — V Voloski premoženje Jožefa Tiblias iz Hosti cenjeno 946 gld., 7 marcija. - V Pazinu premoŽenje Katarine SmokoviČ Klesar iz Gračišča cenjeno 946.61 gld.,
marcija, 14. aprila in 12.
i3
maja.
Tržno (»oročilo.
Kava. — Promet je zopet postal mlahov, vsled česar so tudi cene zopet popustile za nekoliko. Prodalo se je ;;500 vreč Rio po gld. do 54, 400 vreč Santos po gld. 50 do 58, 200 metr. stotov Gevlou plant po gld. 80 do 120.	F
Sladkor — Še vedno vslubem obrajtu pri neznatnej kupčiji. Cene ostale so zadnjo saboto naznanjene.
Sadje. — Živahna kupčija. Gene nespremenjene. Pomeranč in limonov je šlo te dni do 700 » zabojev
So gld. 2 do 57,, rožiči gld. 8'/, do 9'/,, mandlji gld.
3 do 70 fige v vencih i-ld. 19, opaSa gld. 21 do 22,
cvebe navadne gld. 16 do 18, Eleme gld. 19 do 33,
sultanina gld^ 28 do 43.
Olje. — Še precej dobra kupčija pri nespremenjenih cenah, po gld. 36 do 41 za'jedilno in gld. 50 do 62 za namizno.
Riz — slaba prodaja, cene padajo in se kupuje denes italijansko biago po gld. 16 do 22.
Pctrolje. — Stanje dobro, trdno, cene nespremenjene gld. 10.30 do IO1/,.
DomaČi pridelki — v slabem obrajtu.
Žito — brez kupčije, cene le nominelne. Les — v dobrem obrajtu.
Borsno poročilo.
Zapazuje se večo živahnost in so kurzi skoro vseh papirjev jako trdni. Tendenca v obče dobra.
Dunajska l>or*a
dne 23. februvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	» 50
Zlata renta..........97	»45
5% avst. renta........92	»95
Delnice narodne banke.....829	» —
Kreditne delnice........ 304	» 20
London 10 lir sterlin......119	» 85
Napoleon ...........9	»49
C. kr. cekini.........5	» 05
100 državnih mark.......58	»50
Portlandski in Romanski Cement
najboljsevrste i pozmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SGHNABL & G.
Via di Carinila IV.	12—3
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašinsko olje, jermene itd.
Torarna oljnatih mastil Oehlfarben-P&biik.
Veliko skladište kotarske robe i Oresla.
Najbolja
s em ena
se dobivajo pri
G. Poppović-u v Zagrebu.
Vsakdo, kdor želi, dobi cenik brezplačno i franko na dom.
Trgovina bcjadiđ.ime robe.
SkladiBSe liftil ItkA ta liCIlco i kolare.
Suhe gobe!
Ako ima kedo na prodaj lepo posušenih,
u i; piškavih gob, naj ■ i pošlj« uzore, naj na- S-i znani koliko jih ima* • in po kaki ceni jih da, g. ■ pod sledečem našlo- ® vom.
Upravništvo «Edinosti« za A. B. v Trstu.
Suhe gobe!
Neprevarljivo!
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delaj oČ
Roborantium
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno p ^-dela proti plešavosti ^ ® in izpadanja las. Uspeh 9 5 garantiran, ako se več- "3 krat rabi. Odpošilja se • i v originalnih stekle- c « nleah po f. 1. 50 in 3 steklenicah za posku- -S njo po f. 1,— po J. Grolioh v Brnu (Briinn.)
Nobena prevara!
OOOOOOOtOOCOOOOOOOOOOf j
Nič več kašlja
(10-8)	Prsni čaj
naprnvljen po lekarničarjn G, B. Rovis, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kalelj, Se tako trdovraten, kakor to smlčujejo mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in Sistl kri. ima dober okus in velja en zavoi za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Ž-dodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 soldov.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v Gorici v lekarnah Crlstofoletti i Pontoni. Ajdovščina: Gueglielmo V iej lekarni govori se tudi slovenski.
fl^" B ez te varstvene znamke, postavno za varovane, ima se to zdravilo smatrati kot
nare jeno.
po-
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po vdih, bolečine v krili ter živcih, oteklino, otrnnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo «cretu zoper trganje po dr. Mališu* z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 80 kr.
^ Varstvena znamka).
Planinski želiggni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Krigistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. RazpoSilJava ae le Jeden zavoj.	20-4
Naročila iz dežele izvrid se takoj v lekarni px*i „samorogu" Jul. pl. Trnk(5czy-ja na mestnem trgu \ Ljubljani.
Tlnctura Chlnae & Rhel comp. vulgo
Marija pomagaj Moto kapljico
katere napravlja
Gabriel F^ioooli lekar .pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno Iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastpjo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu . „	peha in ga vije, proti
želodečnemu nrehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih m proti zlati Žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenice 20 kr.
Franoova eaenoa, ki jo izdeluje G. Pioooll, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti, je narejena iz rož, je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva^ Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, boŽjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa* nje, hemorojide, zlatenico itd , ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
Antirrheumon, pripravil G. Pioooll, lekar «pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenjl, kostobolji, hromoti delavnih čut-nic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
NaJbol]ie In najvplivnejle pravo norveiko pohumeljevo jetrno olje proti mramoriei, rhahitisi, plučnici. kašlju itd., v steklenicah i\ 60 kr., 10 steklcnlc 5 gld., z železnim jodlrjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenje krvi) v steklenicah d 1 gld., 10 steklenic 8 pl. Vsa naročila gredo v lekarno Pioooll »pri Angelus Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših atopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilstvenih Dosebnosti, rudninških vod, dišav. (24—19)
Popolni navod,
katorega daje v dar* svojim naročnikom list
zadržuje koledarček izžrebanj nad 3oo raznih posojil in vse, kar zadeva vsako tako pojilo. Potem: Turške srečke, zemeljski kredit (Boden-Credit) 3%, mobiljarni kredit avstrijski 1. i858, srečke Como, (Milan-Como), srečke Rudolfove, državne ocl 1, i85j, državne od I. 18O0, državne 1864, Tise 4%,, ogerske 1870, dunajski komunalni i. 1874^ . . ... delnicc 1 crgestea, uredbe Donave, odvezne državne, Graške 60/01 dunajske 5%. b n, dunajske 5% v zlatu, duhana (monopol italijanska), južne železnice italijanske 3%, po Irk. 5oo, južne železnice italijanske o /0 po trk. 5oo, južne železnice italijanske uoo frk., Amsterdamske i36o po Irk. 2 5o, Amsterdamske 1867 po trk. 10, Amsterdamske 1874 3'70 po 100 Frk., Hamburškc 1866 3% po tolaijcv 5o, Ansbach Gunzenliauserske po gl. 7, Kurhesenske 184J tol. 40, AugsburŠke 1S64 po f. 7, Badenske i845 po 35, Badenske 1867 po tol. 100, Barletta 1870 po Bavarske j866 tol 100, BraunSveigske 1868 tol. 20, Bari 1860 po lir i5o, komunalni kredit belgijski 1861 po frk. 100 .i'/o, Bukre*ke 1869 po frk. io, Colonia-Mindenske tol. 100 3°' Desauske 1857 tol. 3'/,%. Finlandske 1868 po tol. 10. I rihurske (Kantonska 1M1 An frk ir, FriKuril.--	.u.,,. c-i,	r... 1---..	r	.oto .»1
K u tu rej
LAMICA
IO, Friburške (Kantonske) 1861 da frk i5, FriburŠke (mestne) 1B79 frk. 10, kreditne banke v Gothi, Liibekske i863 tol jo 3/0, hiootck banke Meiningske 4%, Pappenheimske po f. 7, Pruske i865 tol 100 3°/0, Ruske 1864 rubljev 100 5%, Ruske 1866 rub. 100 50/0, Schaunburg-Lipske po tol. 20, Srbske po frk. 100, Stuhveissenburg-Raab-Graške 1. 1871 po tol. 100 4%, Beneške lir 3o, VVecbarheidske 1871.
flC Navori »e prodaja i>o«i>lw po soldov HO ali franka "t, ^u
_	^	Naročnina stane od I. januvarja do 31. decembra:
Za Irst eld. ».—, za Avstro-Ogersko gld. 2S.CSO.- Številka soldov ©.--, Stareje številke soldov IO.
Lastnik, društvo .EDINOST«, — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILAN1U
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.