morili ki« «proj«nu»Ju so teiiiu meščanskemu gospodstvu le še kratki dnevi šteti, to slutiti je ta raz vajeni rod premalo tankočuten. Poleg le gnjilosti, lu jo deli naše meščan stvo z vsemi zupudnoovropskimi mesti, na hajamo pri naših meščanih pa še drugo veliko 111 Krilo napako, ki gu nam posebno ostudnega dela, 111 to je /nničovan|o samega sebe, kar je enako zaničevanju svoje nnrodnoHli, svojega jezika Ta servilni, hlapčevski iluli, Iu je „hon ton" v naših ncmAkutnrskih družbah, in se i/razuje v sramotnem poniževan)) pred lupili, nemškim elementom, je ona slabodiihteča reč, ki dela tolik prepad med njiiui m med narod njaki, ki hrepene po pravi svobodi, sami v sebe verujejo, ljubijo svojo domovino m druge narod« le po njih znslužrnji in brez laskanju spoštujejo Višniagoro, Tržič, Hudobcu,PoHtojna, l.jubljana, Kamnik, Krško, Kostanjevica, z eno besedo, vsa niiša mestu z redkimi Izjemami (Metlika, Črnomelj , Lož, Kranj m Loka) so nam žalosten dokaz dala pri zadnjih volitvah, da se naš narod na našo „purgarje" ne sme zanašati , da je v mestih rod, Iu nuš narod sovraži m zaničuje, rod, ki zatajuje miiternl jezik, ter je staro vero miših očakov ua kol obesil, rod, lu je zgubil vsako navdušenje za vzore, lu živi le za dobiček, za trebuh Sodimo li preostro V Dejanja govore. In ali se hočemo mar pred različnimi krojači in čevljarji na kolena spuščati in jih prositi , naj vendar po Steni bodo 111 /a hvoj rod glasujejo? To ne In nič koristilo, ker se li ljudje le po srebrnem cvenku dajo ganiti, tudi bi bilo to za nese bične lu plemenite narodnjake , lu so Se kako žrtve /možni, nedostojno. Ta noznačajnost naših odpadnikov ho moru razkriti m po zu-služeuji opisati, ker pruv ona nam je pokopala narodno večino deželnega zbora. I'u tudi naša narodna stranka ul brez krivde Nasprotniki žrtvujejo silno veliko , da dosežejo svoje namene, pri nas pa je premalo le požrtvovalnosti Priznavamo sicer, da je pravica svetejšu od denarja, pu nbotno hi Inlo zinngo pričakovali le od pravične stvari in vse v nemili' pustiti. Ozrimo se še uit eneržijo m delavnost. Vestenek je svopi besedo rešil, on je narodno večino vrgel , hodi si s kukoršnimi koli sred sivi, hvale vredna ostali« /mirom njegova en-eržipt, njegova delavnost. I'ri miši stranki imeli smo le mulo agitatorjev, in Se uc posebno veljavnih, m Se ti se zaničujejo, in naši ljudje O inkviziciji. M.) (Po ltofolu pr. P. Clir.v«A|{ (Dalje.) Ko nt o vladarju (Iranndo privojevala, ukazala sta I. I P.I2, da imajo vsi judjo, ki h« no dado krstiti, deželo zapustiti. 1'zrolu, na ktero se j« opiral tn ukaz, bili so različni Državniki so spoznali, da kiyptojudi/,iiia ni mogoče druga če zulroti, kakor s takim ukazom Videli no tudi, da ne kopiči ves narodni blagor v rokah jndov, lu so imeli najboljšo trgovino tu največo kupčijo luko v oblasti, da je narod vedno bolj padal 111 ginil v siromaštvu. Propad državnega blagoslana, uklonitev prava, propad naroduosli 111 vero in pa JudovHka nesramnost, n ktero so ljudi za svojo verstvo lovili, no le mariino, t. j. krščene Jude, ampak tudi kristjaiie to so delali 11 tako gorečnostjo, da no hoteli pojudltl vso &pni)Jftko to je prouzročilo od narodu gorečo željeni liku/. Vladarja sta se bala tako ostro postopati; toda judovska predrznost jima je vso premi-selke ra/podlla. .linije čuvšl , kaj da se njih oSiibiiosii nninerja, hoteli so se hudo maščevali, prodno da odidejo. Lomili so razpela, ognju šali posveten« liostje, morili kristjanske otroke in 11 li križali , kur so več ne da taliti, noveju zgodovina je stvar jnsno spričala. V 1'oledii pa ho i lHf» spletli zaroto s tem namenom, da ua 1'elovo meščane napadejo, se mesta polnste in vho prebivalce isti dan pomore. Da so jndje 11 takim početjem niso mogli priljubiti iinj-iniinje |>u ljudstvu, to je očividno. Ker ho bili judjo nezmerno bogati kaj pa zlato ne stori V so knialo podkupili ve Ijak« in kralju saiueiim ponujali .'lO.tUH) nune lijakov, če ukaz prekliče. Kralj je bil v ve likih denarnih zadregah. Vojska je trpela z Oruniido, ki S« nI bila popolnoma zmagami Voljan j« bil torej kralj ukaz ovreči. Tn tre notok utopi pred kralja in pred I zabelo Tur ipiemada z razpelom v roki rekoč: „.ludež je (lospodn prodal za IU) srebernjakov, vaše visokosti ga pa hočejo /11 .'lO.OOO; tukaj, |e pro dajU g«". Položi razpelo iu odide. Te besede ho narndile na kralja tolik utis, da no morali Judje svoje premoženj« v štirih mescih popro-llutl iu in dežele seliti se. Okoli lOOOtlO jih je šlo na PorlugaNko, Laško, KriincoHko, neka) pu proti Levuuti m Mrlki. Na poti mc jim je prav hIiiIiu godila Kužno bolezni, zverski m hikonini niiivri so jih zelo dcsclinili Le neluij jezer se jih je vrnilo 111 pokrisljitnilo. Veliko tniiiij nevarni za deželo od judov so bili morlski, t. j. krščeni niavrl. Ko sta l'er-diniiud m Izabeln (Jriiuiido »niagiilii, pustila stu mavroin vse pravico in svobodno spoznavanje svojo vere. Skrbela sta pa, da so bili spieoberneni i dobro podiičovani Mavri so jeli na to vladarja dolžiti prisegoloujju in pričeli so krvave ustaje. Pravico sta imela kralj iu kraljica, veleizdujnike » smrtjo kaznovati. Ali postavila sla jim tisto alternativo kakor judoni. Rajo so se vsi pokristjanili. lu nad temi j« imelo sedaj prelskovalstvo čuti, da „iz judov kristjani" niso postali juiljo in ,,t/ ntavrov kri-Htjiini" ue stari UHihamedaiii. (*!o je kdo odpa del. so z njim prav milo ravnali; to spričitjejo nisvri ali bolje tnoriski 1 t M t petemu velikemu inkvisitorju sami „da so jim bili njegovi spi edniki pravični in da ho jih zmerom varovali". S smrtjo torej noben ni bil kaznovan. V rokah Apanjskih lualjev je bila inkvi-zicija hramba narodnosti proti judiztnu in islamu Drugi političeu uzrok, zakaj da si je iiiho ae jim uamesto hvale posmehujejo, čeS, kako je ta človek neumen, da za prazen nič pete brusi itd. Tisto materjalistično mišljenje in zaničevanje vsacega delovanja za vzore se je žalibog iz Dunaja tudi že k Slovencem priklatilo, in spoštuje se le tisti, ki „ima" in ki se „nosi", ne pa oni, ki dela in žrtvuje, pa je pri tem revež ostal. Noben bahač, noben bogatin, noben gizdalin ne bo naše domovine rešil, ampak storili bodo to le ljudje, ki so pripravljeni za narod vse žrtvovati; kajti brez boja ni zmage. Pri nas pa imajo požrtvovalni ljudje dvojno vojsko: vojsko z nasprotniki našega naroda, in vojsko z domačimi bahači, ki se opirajo na svoje imetje, in zaničujejo one , ki so v boji za narod pozabili na-se, in niso nakopičili zakladov. Dokler pri nas ne pride čas, da se bo več gledalo na srce, na značaj, na pošteno voljo, nego na obleko in premoženje, tako dolgo se nemarno nobenega napredka in nobene zmage v narodnem oziru nadejati! Iz Hosno. Pri Ključu so se bili 6. t. m. Naše je vodil general Samec. Prijeli so Turke od dveh strani in jih premagali; naši so vzeli mesto Ključ z vtrjenim gradom vred. Naših je padlo blizo 300 mrtvih in ranjenih. 8. t. m. bila je mala praska med Turki in našimi lovci 12. bataljona. Turki so bežali. Pri Doboju so Turki zgubili GOO mož. Med Karanovcem in Grača-nico stoji GOOO Turkov. Pri mostu čez Tre-binjčico poleg Trebinja vnel se je majhen boj ; Turkov je dvajset mrtvih in dosti ranjenih, naših je sedem padlo, osem pa jih manjka (so mend8 vjeti?). Pri Bihaču naši niso imeli sreče. Zadnjič smo sporočili, da so naši mesto že vzeli, grada pa še ne. Pri tej priliki je naših čez 400 padla. Zdaj pa izvemo, da so se morali naši drugi dan iz mesta umakniti in čez hrvaško mejo nazaj iti, ter da so imeli precejšne zgube. Naših je bilo premalo. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 11. septembra. Cesarjevič Rudolf je 8. t. m. zapustil Prag ter je drugo jutro došel na Dunaj m se potem odpeljal v Schonbrunn. Deželni knez Auersperg je še le 8. t. m. telegrafično zvedel o cesarjevičevem odhodu na svoji graj-ščini v Vlašinu in je nemudoma najel poseben železuičen vlak in došel ravno o pravem času v Prag, da se je na kolodvoru v slovo poklonil cesarjeviču. \ (aradeu so v nedeljo odkrili spominek nadvojvoda Janeza. Slovesnosti so se vdeležili tudi cesar in ministra Auersperg pa Stremayr. Cesar so v kratkem nagovoru rekli, da jim je ljubo navzočim biti, pri tej slovesnosti, in da naj bo ta navzočnost deželi in njenemu glavnemu mestu znamenje, kako ljubi bo jim vsi, ki se zvesto drže svojega cesarja in gorko ljubijo svojo domovino. Pred odhodom iz Gradca so darovali 1500 gld. za mestne reveže in 1100 gld za razna dobrodelna društva. TVa JULoroškem sta pri volitvi za deželni zbor v Velikovcu propadla narodna kandidata Einšpieler in Morak. Koroški Slovenci, kterih je tretjina vsih prebivalcev, tedaj ne bodo imeli nobenega zastopnika v deželnem zboru celovškem! Vzrok propada bil,je menda ta, da se 12 zanesljivih volilcev volitve ni moglo vdeležiti, ker so bili zadržani po svojih opravkih. Ker sta imela nasprotna kandidata Homer in Ullmauu 44 iu 42, gg. Kinšpieier in Morak pa 39 in 34 glasov, bi bila poslednja dva gotovo izvoljena, če bi bili izostali volilci k volitvi prišli. Mnogo je kriv propada tudi benediktinec P. Beda Schroll, Doberleveški administrator, ki je z nemško-liberalno stranko glasoval. V Beljaku sta izvoljena g. dekan Neste iu neki protestant, posestnik Tengg. Volitve za deželne zbor e se vrše po raznih kronovinah. Kmečki volilci volijo večidel konservativne poslance, mesta, trgi, in veliki posestniki pa liberalne. Na Morav-skem so liberalci zgubili dozdaj 5 sedežev, ki so jih pridobili ali narodnjaki ali pa konservativni Nemci Čehi objavljajo svoje kandidate, kterih je vsih skupaj 73. Mladočehov je med njimi 14, novih kandidatov pa 9. V izborem pozivu se povdarja, da bode nadaljno ravnanje odbločila skupnost vsih zastopnikov. Hrvatje so poslali posebno deputacijo na Dunaj k cesarju s prošnjo, da bi se delala železnica iz Siska v Novi. Cesar so deputacijo prav milostljivo sprejeli ter priznali potrebo in korist te želežaične proge. Vendar so temu načrtu nasproti še velike vstavne zadrege, ktere pa upajo srečno odstraniti. Obenem so izrekli deputaciji svojo zahvalo za podporo, ktero Hrvatska skazuje ranjenim vojakom, in hrabrost hrvatskih polkov v Bosni. Enako zahvalo so pismeno sroročili po ministerstvu tudi Dalma-tincem. V nanje države. Turški sultan se je z ruskim poročnikom čez eno uro razgovarjal, kar je ua Angleškem zbudilo velik nemir. Pravijo da hoče sultan celo svojega brata Itehada poslati v Livadio, da tam v njegovem imenu pozdravi ruskega cara. — 8. t. m. zvečer so zarad nove zarote Muradovcev prijeli in zaprli več ljudi. Ljudstvo je jako razburjeno, straže v sultanovi palači so se pomnožile. — Osoda Mehmed-Alija paša, ki je bil od Arnavtov v Ipeku umorjen, je v Carigradu napravila velik vtis in vlada hoče proti fanatičnim ljudem v Stari Srbiji, Albaniji in Macedoniji napeti močnejši strune. Toda ni dosti upanja, da bi kaj opravila, ker se ti jljudje za njo dosti ne zmenijo. Raje naj bi bila prej prividnejši ravnala in jim ne dajala orožja v roke. Tudi z Grki ima Turčija svoj križ in grški poslanec ji je naznanil, da je njegova vlada velevlastim razposlala okrožnico, v kteri jih prosi, da bi one posredovale med Grecijo in Turčijo ob enem je poslanec velikemu vezirju razodel, da se Grecija ne bode odpovedala pravic, ktere ji je kongres priznal. Bul^ari zahtevajo, da naj bulgarski eksarh (višji cerkveni glavar) stanuje v Carigradu, in so se v tem smislu obrnili do sedanjega eksarha Jožefa. Če tega ne bode hotel storiti, nameravajo boje prositi papeža, da naj zopet VBtanovi nekdanjo patriarhalsko stolico v Ohridi, ter se hoče velik del naroda povr- upravljena policija, pred ktero ni veljala ime-nitnost osobe." Timoleon Spittler sodi: ,,da bila je orodje kraljev, ki so hoteli despotizem postaviti na razvalinah velikih narodnih svoboščin." ,,Nova sodnija je bila samo kraljeva." „Vse v prid kralja in nič v prid cerkve." To je sodba protestantskih zgodovinarjev. Sedaj pa nategnimo izjave katoliških mož. Sloveči grof Le Maistre: „Misli se, da je bila inkvizicija samo duhovska sodnija ; to ni res.....Ta sodnija je bila samo kraljeva." Liberalni kortesi 1. 1812: „španjski kralji so inkvizitorje postavljali in odstavljali, kakor se jim je ljubilo." Kari V., ki se je na vladanje razumel, je v oporoki svojemu nasledniku toplo priporočil inkvizicijo, da bode mogel vladarsko svojo dolžnost spolnovati. Državni značaj inkvizicije spoznati je tudi iz njenih pravil od 1. 1484. Mnogi izrazi jo kar naravnost oznamljajo za državno napravo: „Vi8okoBti (t. j. Ferdinand pa Izabela) hočejo, velevajo»visokosti odpuščajo;" „presvetla vladarja, kralj in kraljica, za dobro spoznata,, itd.; tukaj o cerkveni oblasti, volji, naredbi še govora ni. (Dalje prih.) dali nikakor iz rok izviti, dasi tudi so to vedno poskušali papeži, škofje in drugi cerkveni prvaki, je bil ta, da so si hoteli vladarji kraljevsko moč povišati. Kavno sedaj je državna oblika prehajala v novo. V stari državi so bili trije mogočni svobodni zastopi ali stanovi: plemstvo, duhov-stvo, meščanstvo, ki so kraljevo moč mejili, da jih nadvladati ni mogla. V Kastili in Ara-goni je bila pa kraljeva oblast najmanjša in ravno tukaj Je morala inkvizicija, ker je bila najpriložneje sredstvo, kralju do preoblastj pripomoči, kajti ona ni delala nikakega razločka; poddani so ji bili škofje, prelati kakor plemiči in drugi podložniki. Plemiči so ji bili sovražniki, cerkveni dostojniki pa topli neprijatelji, le nižji narod je je bil vesel in španjolec je bil ves ponosen na tako narodno napravo. Zatorej se je tako hitro razširila po vsem Ka-stilskem, ker je bila ljudstvu priljubljena. V Aragoui se novodržavna oblika ni mogla tako hitro ukrepiti. Tukaj je obstajala že več stoletij cerkvena inkvizicija prav mirno. Ko so pa hoteli državno upeljati, uprlo se ji je plemstvo in zastopniki mest. V Siciliji in Ne-apoli je bila šiloma in še le po mnogih ustajah uvedena, ker so bili vajeni stare cerkvene in kvizicije že od pamtiveka. Plemstvo aragonsko pa Be je zaklelo proti kraljevemu inkvizitorju, da je bil zavratno umorjen v cerkvi, ko je jutraojice molil. Tudi najnovejše zgodovinsko iziskovanje je v španjski inkviziciji državni znač"j spoznalo. ltanke pravi:..... „iz dejanj se spo zna, da je bila inkvizicija kraljevo sodišče; inkvizitorji so bili kraljevi uradniki, kajti kralj je imel pravico jih v službo jemati , kakor iz službe odpuščati. Vse premoženjske konfiskacije prišle so kralju na prid. Tako je bila država dovršena, kajti kralj je dobil sod-nijo v roke, kteri se ni smel odtegniti noben grand, noben nadškof." In Segni pravi, da je inkvizicija zato izuajdena, da bogatinom jemlje premoženje, mogočnjakom pa moč. Rsnke na dalje: „po svojem pomenu in po svojem namenu je ona politična naprava." Henrik Leo sodi ravno tako, da je Isa-bela znala z inkvizicijo si plemstvo in duhov-stvo uklonit. Tej sodbi priterjuje mmister Guizot: „elle fut d'abord p'us politique que religieuse et destinee a main tenir 1' ordre plutot, a nima zaupanja do narodnih mož v svoji bližnji okolici ampak le edino do nemčurjev, in zakaj pa majo narodni sosedje do njega zaupanja ? 3. Tudi to se nam čisto otročje dozdeva, kar je „Slov. Gospodar" že nekoliko poprej v svojih predalih pisal, pri čem da smo z g. Gospodar" samostalni namreč: „Mi že vemo, Schmittom " Ali „Slov. res misli, da jako inteligentni in nemčurski volilni možje Mahren- berškega okraja, kakor postavim g. Sonns, ki je jurist in je bil že sam poslauec, g. Die-tinger, bogat trgovec z lesom itd., g. KeHen-berger, g. Wrentschur, g. Ilirschmann, Met-tinger in drugi res ne vejo, pri čem da so z g. Schmittom ? Če bi tega ne vedeli, bi ga nikdar ne kandidirali. Tega nam je porok nj;h trden značaj , njihna zagrizenost zoper vse, kar je slovensko, razun denarja. Kakor hitro pa se bodo prepričHi, da so njegove Slovencem storjene obljube res odkritosrčne, tsko hitro ga bodo tudi pustili pri volitvi pasti. — Mi že tudi tukaj iz čisto zanesljivega vira vemo, da ga bodo pustili tudi pasti, in da bodo za g. J. Gasteigerja glasovali, ako se pred volitvijo svoje zaveze s Slovenci čisto ne odreče, in se jim na novo — ne zapiše, če se pa to zgodi, od kod bo pa potem g. Schmitt glasov za svojo zmago dobil? Kakor iz tega vs?ki lahko vidi, tudi to ni res, kar ,,Slov. Gospo dar" pravi, da Mahrenberški nemčurji brez g Schmitta niso nič, ampak ravno nasprotno je res , da g. Sčhmitt brez Mahenberških nem čurjev ni nič, — čisto nič! Po tem takem je tudi bosa, kar ,,Slov. Gospodar" piše, da je g. Schmitt [Mahrenberški okraj za slovensko stran pridobil, in prazno je tudi vse upanje ktero nekteri na tej krivi predstavi na gosp. Schmitta za prihodnje volitve v državni zbor stavljajo.*) 1» JloliionojiH 10 sept. (Ogenj Potres.) V soboto 7. t. m. je nekemu posestniku, ki se je komaj pred enim letom na selil v Brunivasi pri Mokronogu, pogorelo vse poslopje. Goreti je začelo v kozolcu, ki je bil ravno popred na novo z žitom napolnjen, Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V pondeljek 9. t. m. pa je bil zopet potres in sicer dvakrat zapored ob ,/l na 6 in 3'4 na 7, vendar nc tako močan, kakor poprej Večkrat se sliši podzemljsko bobnenje, ki na vadno potrese spremlja. '».\ <-oi'CiijHkr»tt 8. sept. („Dober želodec".) Še se spominjam iz šolskih let da je učenec pokaran zarad nerodnosti vodj odgovaril tako-le: Opozicija mora biti, g. vodjal No, odgovori vodja: Zdaj ste vsaj resnico po vedali. Na te besede se spomnim vselej, kadar vidim iu slišim, kako nemškutarji narodni reči vedno nasprotujejo; ti ljudje so kakor ščuka med ribami. Oni so goltni i n nesramni. Hlapci dekle, menda še planinski pastirji in drugi čedniki vedo, kako so pihali in stkali zoper Ruse (Slovane) v zadnji rusko-turški vojski, kako pa simpatizirali z Madjari za dobrega in usmiljenega Turka; očitno so izjavili: da imajo raje deset Turkov kakor enega ltusa: naj jim dobro tekneta grižljej! Kaj si hočemo, enemu diši sladkor, enemu tržaške lige in zopet enemu prijazni turek, „de gustibus non est disputan dum", saj ima vsak človek svoj želodec. Enako nesramno se vedejo zdaj v av-strijsko-turški vojski; vselej so poparjeni, kadar slišijo ali berejo v svojem evangeliji o tur ških ranjenih in pobitih v ,,Tagblattu (dnev nem blatu) in Nette Fr. Presse", in kako ko maj čakajo, da bi naši napali Srba in Črnogorca. Kadar se naši pomikajo za ustaši proti srbski in črnogorski meji, že žlobodrajo : prav je, da od Rusije podšuntanim Srbom in Črno. gorcem Avstrija vendar že enkrat na peto stopi in zgrabi te tolovaje! To je beseda oli kanega in frizirauega človeka?! Po pravici se jim sme očitati, da so neizobraženi, ker be rejo le Slovanom sovražne liste in domače zgodovine iz turških vojsk ne poznajo, mislim, poznati uočejo, kako so njihovim sprednikom gradiče požigali in druge krutosti uganjali. Če ga spomniš na to, kaj ti bo odgovoril? No, to je že zdavnej bilo, zdaj ni več? In če zastaviš: Kaj, ko bi ti Turek še zdaj hišo za-palil in tebe za goltanec zgrabil? odgovoril bo: No, ali si neumen? Ker tako zlo ljubijo Turka, dan na dan pričakujemo, koliko volov, krav, magari še bikov da bodo Turku za živež poslali in koliko ranjenih turkov v svoje grajšine sprejeli, koliko begov s haremom pod streho svoje turške ljubezni spravili. Ali žalostnim srcem moramo reči, do danes dejanskih dokazov njihove širo-kodušnosti še nimamo! dokler dejanja ne go- *) Ta dopis nam jo došel, ko jo bil zadnji ,,Slovenec" žo natisnjen. Ker pu dobro opisuje razmere dotičnega volilnega okraja, natiunili hiiio ga vendar daneB , dani na volitvo nu bodo imel nobenega vplivu več, ker bodo žo dovršene. ko list našim bralcem v roke pride. Vredn. vorč za nje, smatrati jih moramo za zatuhlo-bobneč „burovž". Kar bi nas najbolj veselilo bilo bi to, ako bi si nemškutarji turban na glavo posadili ali ovili si ga, se vrgli v turške bregeše (hlače) in si opasali hanžar, primaruhn težko bi jih ločili od pravih turških pašev strah bi bili vranam v koruzi in vrabcem v prosu, vredni, da bi so kam v razstavo poslali če tudi v Carigrad. Naši vrli vojaki žrtvujejo vse za povik-šanje cesarske hiše in razširjenje avstrijskih mej; ti turkoljubi pa žalijo zveBta srca Av-strijancev s svojim grdim obnašanjem in lažejo v oziru avstrijskih korist kakor bi „dru kal". Oni nas pri vsaki priliki psujejo: 110, to so „vaši bratjo" kristjani na jugu, lepe brate imate I Lepo, želimo si jih, zato se preliva slovanska kri. Ali niso ravno ti ljudje z ved nim kričanjem zadolžili v zvezi z Madjari, da niso naši zaseli P.osne in Ilercogove že lansko leto? Zelja naša je, naj bi so begom in drugim velikoposestnikom svet vzel in pošten kmetiški stan vredil, sicer se bo doli taka v prihodnje godila kakor zdaj po slovenskih deželah. Upamo in Boga prosimo, naj bi se ostalo vzhodnje vprašanje do celega rešilo, sicer ne bo miru; Turek naj se izžene iz Evrope. Bog daj in sreča junaška ! Domače novice. V Ljubljani ] 2. septembra. (Za deželnega glavarja) je od presv. cc sarja zopet imenovan vitez Kaltenegger, za namestnika njegovega pa tir. Janez B1 e i w e i s. (Naš slavni pesnik Koseski) obhaja 12. t. m. svoj 80, rojstui dan. Matica slovenska mu je pri tej priliki poslala posebno čestitko na prekrasni v tiskarni Blaznikovi izdelani Matični diplomi. (Veleč, knez in škof dr. PogaSar) so v nedeljo 111 pondeljek na Vrhniki pa na Bevkuh in v Logatcu birmovali in imeli kanonično obiskovanje. (Po javni dražbi) se bode 15. t. m. v c. kr. tobakarnici oddala preskrbitev 12.000 raznoterih latev, 10. t. m. pa na rotovžu preskrbitev šute za mestue ceste in ulice za leto 187'J do 1881. (Kupčijaka zbornica) je sklenila kupčijsko ministerstvo prositi, da naj si na vso moč prizadeva pri ogerski vladi doseči to, da bi se kakor hitro mogoče izdelala železnica Sisek-Novi. (Šole) srednje, kakor tudi ljudske prično v Ljubljani novo šolsko leto v pondeljek IG, t. m. ravno tako srednje šole v Kranji, Novem mestu in Kočevji. Vpisovanje iu 'oglaševanje učencev so bode vršilo 13., 14. in 15. t. m. (Naša rojakinja glediŠna igralka Helena Pesjakova) je bila pri Wiesbadnu povabljena na neko grajščino ter si je pri uckanji na vrtu dvakrat zlomila roko. (Ranjenih vojakov) so 9. t. m, zopet mnogo po južni železnici pripeljali v Ljubljano. Ministerstvo je določilo, da so reči, ki se društvu rodoljubnih gospej v Ljubljani za ranjene vojake pošiljajo, poštnino proste. (Prekrasna podoba Matere Božje čistega spočetja), namenjena za mariborsko deško semenišče, je ta teden na ogled izpostavljena v štacuni g. Moscheka zraven rotovža na velikem trgu. Izdelal jo je g. Ivan Franke tako izvrstno, da se sme po pravici imenovati eno najboljših njegovih del. Marija na pol klečeča, roki' na prsih sklenjeni ima pod seboj zemeljsko kroglo, polumesec in peklensko kačo, na vsaki strani klečita angeljčka , kterih eden ji kaže prekrasen venec, eden pa v rokah drži lilijo t Osnova je tedaj izvirna, svitlobu prav nastavljena, obrazi so jako lepi in barve tako nežne, da je podoba enako lepa od daleč in od blizo. G. Franke je s tem delom pokazal, da je eden prvih umetnikov na Slovenskem, zato ga tudi po vsej pravici in z mirno vestjo priporočamo vsem , kteri potrebujejo kako jiodobo bodisi za cerkve in altarje, ali za društvene in družinske kroge, ker jo gosp. Franke tudi izvrsten , rekli bi prvi umetnik v izdelovanju portretov. (Seje mestnega odbora 10. t. m ) se je z županom vdeležilo 20 odbornikov. O taksi za ogledovanje mrličev se jo določilo obruiti se do deželnega zbora, da bi odslej znašala ta taksa 1 gld. in sicer 50 kr. za ogledanje in 50 kr. za popis mrličev. — Mestni babici Antoniji Žan se dovoli 52 gld. miloščine na leto namesto nje se bode nastavila, za babična opravila nova babica z letno plačo 60 gold, — Glede ljudskih učiteljev mestnih se določi, da ima zanje veljati ravno tista postava kakor za druge ljudske učitelje, če morajo vsled mobilizacije oditi k vojakom. — Mestnemu služabniku Jerneju Marnu, kije moral oditi k vojakom, se bode služba prihranila, dokler se ne vrne od vojakov in dosedanja njegova plača se bode tudi med tem izplačevala njemu ali njegovemu pooblaščencu. — Vdovi ranjkega mestnega zdravnika Mateja Finca se določi pokojnina 105 gld., vdovi mestnega tesarja Laurina pa za 3 leta miloščina po 110 gld. 07 kr. na leto. — G. Debevcu se dovoli 20 gld. odškodnine za škodo, ki jo je trpela hiša njegova pri zidanju Ljubljaničnih bregov. — Pritožba g. Bučarja zoper prepoved, da ne sme vode, ki se od zelja odceja, spuščati v cestni kanal, se zavrže. — Vodnjak na šentpeterskem predmestji se zdaj še ne bode delal, ker so poskušnje pokazale, da zanj ni pripravnega mesta in je ob Ljubljaničnem obrežji voda še slabeji kakor Ljubljanica. G. Ilegali zahteva, da naj se koplje globokeje ravno na istem mestu, ker se bo potem gotovo boljša voda dobila. Gg. Kaltenegger in Blemeis predlagata, da naj se magistrat dogovori s posestniki vodnjaka, kije v Kravji dolini iu kaj naj se za občinstvo pridobi. Poročilo odsekovo se vzame na znanje, nasvet Regalija se zavrže, nasvet dr. Blei-vreisapa sprejme, ing. poročevalec izreččtolažbo, da nameravajo spod Tivolija vodo napeljati v mesto in pred frančiškansko cerkvijo napraviti vodnjak. — (Kouec sledi.) (Nesreča). V Krakovskem predmestji je 10. t. m. dopoldne neki tesar tako nesrečno padel s strehe, da se je prav hudo poškodoval. Eksekutivne dražbe. 13, sept.: 5. Meklcnšck z Gorenje I.okvice, 3. Žugelj iz Dobravico, oba v Metliki. 3. Ukmar iz Ustja, v Vipavi. 2. Simončič iz Arta v Krškem, 1. Gašperlin iz KaplevBi , 1. Polanšek iz Lazov, oba v Kamniku. 2. Polmr iz Šentjanža , v Kade-čah, 3. Gregorič v Novem mcHtn. 14. septembra: 3. Hočevar iz Zagorice, 3. Modic od sv. Gregorja * Lašičah. Tclmrnllčn«" drnirne cenr 11. septembra. Fapirn« rent* 61.15 — Sr«heniH Mnu B2.85 — /.lota rent« 72 26 — lSBOletno državno posojil" 111 60 Hankin« akcije 807 — Kruilitn« akcije 242 60 London 116 20 — Hr«hri 10()--. — Oh, kr cekini 6.62.-20- franhnv 9..10 Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip iladerlap. J. dijtiiiiiovi naal« uiki v Ljuoiianl.