261 Mojca Pešec Strokovni Ëlanek RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA MEDNARODNIH DEJAVNIKOV PRI REŠEVANJU KOMPLEKSNIH KRIZ THE DEVELOPMENT OF CONCEPTS OF COMPREHENSIVE AND COORDINATED OPERATION OF INTERNATIONAL FACTORS IN SOLVING COMPLEX CRISES P O V Z E T E K Mednarodna varnost se vedno bolj institucionalizira v okviru OZN, Nata ter drugih obrambnih in vojaško-politiËnih zvez. Kljub temu svetovna skupnost nima splošno sprejetega, veËstranskega in interdisciplinarnega koncepta za reševanje kompleksnih kriz. Številne formalne spodbude in konkretne operativne izkušnje kažejo, da morajo dejavniki, ki posegajo v reševanje krize, svoje dejavnosti povezati in uskladiti. K L J U » N E B E S E D E Kompleksnos t ogrožanja varnost i , mednarodna skupnost , c e lovi t in usklajen pris top k reševanju kompleksnih kr iz . 262 A B S T R A C T Within the framework of the UN, NATO and other defence and militar y-political associations, security is becoming increasingly more institutionalised. Nonetheless, the international community does not have a commonly accepted, multilateral and interdisciplinar y concept for solving complex crises. Numerous formal initiatives and real operational experience show that the factors, interfering in crisis rescue, must link and coordinate their activities. K E Y W O R D S Complexi ty o f s e curi ty threats , in t ernat ional community, comprehens ive and coordinated approach towards so lving complex cr i s e s . UVOD Nova, temeljna znaËilnost sodobnega varnostnega okolja po koncu hladne vojne je kompleksnost ogrožanja varnosti. Varnostno okolje je postalo zapleteno zaradi kombinacije razliËnih elementov. Glavne znaËilnosti se kažejo predvsem v medsebojnem uËinkovanju vojaških in nevojaških groženj ter globalni razsežnosti varnostne problematike. Zmanjšuje se število meddržavnih konfliktov, vse veË pa je kriz znotraj držav, ki pogosto povzroËijo popolni kolaps (Moskos in drugi 2000). Take krize v kontekstu varnostnih razmer oznaËujemo kot kompleksne. Njihova znaËilnost so obsežni premiki prebivalstva, krhki ali razpadajoËi ekonomski, politiËni in socialni sistemi, žrtve med civilisti, epidemije, pogosto ter naËrtno nasilje nad civilnim prebivalstvom, razpad infrastrukture, odsotnost prava, prekinitve v proizvodnji in dobavi hrane, lakota itn. (Weiss in Collins 2000). Kompleksni varnostni problemi se lahko rešujejo le z mednarodnim, medagencijskim in medresorskim sodelovanjem, in sicer znotraj meja nacionalne države ali na svetovni ravni (Grizold 2005). To spoznanje je spodbudilo mnoge mednarodne, vladne in nevladne organizacije, da razvijajo posebne zmogljivosti, s katerimi naj bi uspešno obvladale razliËne vidike kompleksnih kriz. V mednarodnih organizacijah in organizacijah nacionalnih RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 263 držav se razvijajo koncepti celovitega in usklajenega pristopa za odpravljanje kriznih razmer. Vsi ti koncepti so zasnovani na predpostavki, da bodo razliËni dejavniki, ki lahko prispevajo k rešitvi konfliktov, voljni sodelovati pri uresniËevanju skupnih ciljev. Namen tega Ëlanka je predstaviti nekatere koncepte celovitega in usklajenega pristopa k reševanju kriznih razmer ter izkušnje iz njihovega uveljavljanja v kompleksnih krizah. ZAKAJ POTREBUJEMO USKLAJEN IN CELOVIT PRISTOP K REŠEVANJU KOMPLEKSNIH KRIZ Dejavniki, ki delujejo v kompleksnih krizah, so številni: vojaške enote, mednarodne in nevladne organizacije, država gostiteljica, donatorji, mediji itn. Vsak izmed njih ima svoje naloge, razliËne mandate, organizacijsko strukturo in sredstva za uveljavljanje odgovornosti, razlikuje se tudi motivacija, odvisna od globoko zasidranih konceptov, povezanih s promocijo in naËinom uveljavljanja sprememb. Našteto otežuje interakcijo, vËasih onemogoËa celo najbolj preprosto komunikacijo oziroma sodelovanje (npr. samosinhronizacijo in posamiËno obliko usklajevanja), praktiËno pa onemogoËa zahtevnejše oblike skupnega delovanja, na primer skupno presojanje stanja in naËrtovanje dejavnosti. Posamezni dejavniki, ki se vkljuËujejo v reševanje kriz, želijo izboljšati sodelovanje z razliËnimi modeli in mehanizmi ter doseËi usklajen pristop h konfliktu. Usklajen in celovit pristop za reševanje vprašanj na vojaško- varnostnem, humanitarnem, pravnem, politiËnem in drugih podroËjih lahko vsem sodelujoËim v reševanju krize zagotovi veËjo uËinkovitost. Združevanje navadno omejenih virov, dogovor o prednostnih nalogah in usklajevanje dejavnosti zagotavljajo veËjo uspešnost od posamiËnih (solistiËnih) posegov in izoliranih projektov. Izkušnje z najveËjimi kompleksnimi krizami po koncu hladne vojne so pokazale, da je reševanje kriznih razmer zgolj z vojaško silo neuËinkovito in ne zagotavlja bistvene spremembe položaja (Smith 2002, FBA 2003, Finnemore 2004, Mockaitis 2004, Bhatia in drugi 2004, Call 2005, Celic 2005, ICG Report 2007, CMSS Report 2007). Treba je uskladiti vse vrste dejavnosti, ki so nujne za zagotavljanje humanitarne pomoËi, ekonomske stabilizacije, vladavine prava in varnosti. To pa zahteva celovit in usklajen pristop vseh sodelujoËih v reševanju konflikta. Celovit pristop in usklajeno delovanje mednarodnih Mojca Pešec 264 dejavnikov pri reševanju kompleksnih kriz poveËujeta tudi legitimnost njihove prisotnosti na obmoËju kriz. Države, ki so vpletene v reševanje kompleksnih kriz, zanima vzpostavitev uËinkovitega sodelovanja med organizacijami in agencijami. To še posebej velja za krize, v katerih situacijo rešuje veË dejavnikov: vojska, razvojno usmerjene agencije in donatorji ter diplomacija. DavkoplaËevalci teh držav želijo vedeti, kje in kako se porabljajo sredstva in kakšni so rezultati. Volilno telo v zahodnih državah je vedno bolj nestrpno do dolgotrajnih operacij ter vse manj pripravljeno sprejemati žrtve med vojaki svojih vojsk. Ta nestrpnost zahteva iskanje novih rešitev, alternativnih poti za zagotavljanje varnosti in možnosti za umik mednarodnih vojaških sil iz kriznih operacij. Sedanji koncepti in modeli celovitega pristopa ter usklajenega sodelovanja Nekateri dejavniki na mednarodni ravni poskušajo doseËi celovitejše in bolj usklajeno delovanje z drugimi, tako na mednarodni kot na lokalni ravni, ter s svojimi pobudami izboljšati tudi sodelovanje med posameznimi deli svojih organizacij (interagency). Za boljše sodelovanje med svojimi vladnimi institucijami (interagency oziroma medresorsko sodelovanje) si prizadevajo tudi nekatere države. Velik napredek v celostnem pristopu k reševanju kompleksnih kriz so dosegli Združeni narodi z usklajenim delovanjem znotraj svoje organizacije. Razvili so nekaj projektov, ki so usmerjeni v usklajeno delovanje med tistimi agencijami ZN, ki delujejo na razliËnih podroËjih krize. Testno preizkušajo modele, ki delujejo po naËelu ››Delivering as One« (delamo kot eden) oziroma ››One UN« (eni Združeni narodi) (UN SG 2006). ZN v operacijah za vzdrževanje miru1 uporabljajo integriran pristop: predstavniki agencij, ki pokrivajo politiËno, varnostno, razvojno in humanitarno podroËje ter podroËje Ëlovekovih pravic, se združijo v eni misiji (integrated mission structure). Tako integrirana oblika delovanja ima svoj operativni proces naËrtovanja in usklajevanja, razliËni elementi ZN pa so združeni na ravni države (single country level). Integrirane misije sledijo skupnemu strateškemu cilju in 1 Operacije vzdrževanja (peacekeeping), vsiljevanja (enforcement) in vzpostavljanja (building) miru so operacije kriznega menedžmenta. V krog teh operacij sodijo tudi humanitarne operacije (UN IMPP 2006). V Natu razširjajo terminologijo teh operacij z operacijami za stabilizacijo razmer (stabilization) in rekonstrukcijo oziroma obnovo (reconstruction), ki pa so lahko tudi stopnje znotraj posamezne operacije. RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 265 usklajenemu operativnemu pristopu, po katerem delujejo politiËni, varnostni in razvojni dejavniki ter tisti, ki pokrivajo podroËje Ëlovekovih pravic. »e je mogoËe, sodelujejo tudi humanitarni dejavniki ZN na ravni države (country level). Evropska unija je razvila zelo zapleten sistem kriznega upravljanja2, ki temelji na uporabi vojaških, policijskih in civilnih zmogljivosti. V praksi še ni uporabila integrirane misije, v kateri bi bili hkrati prisotni vsi trije elementi kriznega upravljanja. Vojaške, policijske in civilne zmogljivosti na kriznih obmoËjih ne delujejo povezano, temveË vzporedno in sodelujejo še z nekaterimi drugimi dejavniki, ki jih EU pošilja na ta obmoËja. To so na primer skupine za opazovanje volitev, razvojne in humanitarne misije, politiËno-diplomatska predstavništva in predstavništva evropske komisije. EU je razvila koncept za civilno-vojaško usklajevanje, znotraj katerega naj bi usklajevali delovanje razliËnih dejavnikov v procesu kriznega upravljanja (Gebhard 2008). Orodja oziroma naËina, s katerim bi integrirala krizno upravljanje, razvojne in humanitarne dejavnosti, pa EU še nima. Tudi Nato se zaveda, da le celovit in usklajen pristop mednarodne skupnosti lahko ustavi sovražnosti, vzpostavi red, omogoËi razmere za obnovo in odpravi vzroke, ki so privedli do krize. Zaveda se tudi, da morajo biti vojaški napori v vsaki fazi operacije podprti z nevojaškimi sredstvi ter ekspertizami civilnih strokovnjakov iz nacionalnih in mednarodnih organizacij. Na vrhunskem zasedanju zavezništva v Washingtonu, aprila 1999, je bil sprejet nov strateški koncept Nata, ki je dopolnil temeljne varnostne naloge zavezništva in prviË opredelil njegovo vlogo v reševanju kriz (operacije kriznega odzivanja), ki se izvajajo zunaj doloËil 5. Ëlena Severnoatlanske pogodbe (VegiË v Bebler 2005). Na zasedanjih v Pragi (2002) in Istambulu (2004) so sprejeli dopolnjene usmeritve za obrambno naËrtovanje zveze Nato ter izhodišËa, ki doloËajo sile, sredstva in zmogljivosti, ki jih zahtevajo operacije kriznega odzivanja. V teh dokumentih je zapisano, da potrebuje Nato skupen okvir za naËrtovanje, ki bo zagotovil konsistentnost, medsebojno usklajenost instrumentov nacionalnih moËi, povezanost (združenost) vojaških sil držav Ëlanic ter njihovo operativno 2 Tehnika, izvajanje ali znanost o upravljanju oziroma nadzorovanju nenavadno težkih, nevarnih ali nestabilnih situacij. Vsi sprejeti ukrepi, ki so uvedeni za iskanje rešitev za politiËne, gospodarske, okoljske in druge podobne nevarnosti in konflikte (EIONET 2008). Mojca Pešec 266 uspešnost. Nato se je pred dvema letoma v Rigi3, še odloËneje pa na vrhunskem sreËanju aprila 2008 v Bukarešti4, opredelil, da je treba k reševanju konfliktov ali kriz pristopati usklajeno, tako da bo omogoËeno povezano delovanje (collaborative engagement) vseh zmogljivosti civilnih in vojaških instrumentov moËi.5 Nato razvija koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih (Pešec 2007) in ga lahko razumemo kot vojaški prispevek k celovitemu pristopu za reševanje kriz6. Ta koncept upošteva uËinke vojaških dejavnosti in predvideva sprotno odzivanje tako vojaških kot civilnih dejavnikov nanje. Na uËinkih temeljeË pristop k naËrtovanju in izvajanju operacij ponuja možnosti za uËinkovito civilno-vojaško sodelovanje. »e bi na primer po naËelu uËinkov ocenjevali kazalce razvojnih projektov (development), bi predvideli, katere konkretne in merljive uËinke lahko priËakujemo in na tej podlagi usklajevali posamezne dejavnosti. Razvojni projekt gradnje cestne infrastrukture mora na primer upoštevati možnost zaposlovanja lokalnega prebivalstva; možnost zaposlitve in socialne varnosti lahko prispeva k zaupanju v delo mednarodne skupnosti, to pa k boljšim varnostnim razmeram. Koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih (Effects Based Aproach to Operations), in koncept celovitega pristopa (Comprehensive Approach) k reševanju kriznih razmer sta v Natu še vedno v razvoju. Trenutno tudi še nimata dovolj politiËne podpore za praktiËno uveljavljanje. Koncept operacij, ki temeljijo na uËinkih, je bil sprejet na Vojaškem komiteju poleti 2006, vendar le v tistem delu, ki doloËa terminologijo in definicije 3 Na vrhunskem sreËanju v Rigi, ki je potekalo novembra 2006, je Nato na dnevni red zasedanja postavil pobudo o usklajenem pristopu. Vrhunsko sreËanje je svojim vojaškim in politiËnim organom doloËilo zelo konkretno nalogo, da morajo pripraviti akcijski naËrt, na podlagi katerega bo zveza lahko vkljuËila usklajen pristop v svoje delo (NATO Summit Declaration 2006). Ta naloga pomeni pomemben dosežek na poti do usklajenega delovanja akterjev na kriznih obmoËjih, Ëeprav vprašanja, povezana predvsem s sodelovanjem med natom in EU, še vedno niso rešena. 4 Natov akcijski naËrt za uveljavitev usklajenega pristopa (dokument je tajne narave) je bil po zasedanju v Rigi predmet številnih razprav. Delo pri razvoju koncepta še vedno ni konËano, razprave o implementaciji celovitega pristopa pa se nadaljujejo. Vrhunsko sreËanje v Bukarešti je bilo priložnost, da Nato pokaže, ali lahko odgovori na izzive in nadaljuje proces sprejemanja odloËitev, ki bodo zagotovile uveljavitev pristopa. 5 Inštrumenti nacionalne moËi so diplomatski, informacijski, vojaški, in ekonomski (diplomatic, informational, military, economical ‡ v ameriški litertauri se uporablja kratica DIME), nekateri teoretiki pa dodajo še druge, npr. socialnega in civilnega, pri Ëemer so mišljeni predvsem pravni in upravni instrumenti ter civilne nevladne pobude (Pešec 2007). 6 Znotraj Nata se dodatno razvijajo koncepti, kot je na primer koncept prihodnjega civilno-vojaškega sodelovanja ter koncept operacij za stabilizacijo in obnovo. Tudi te zamisli poskušajo uveljaviti rešitve, ki bi omogoËile boljše civilno-vojaško sodelovanje, predvsem v odsotnosti celovitega pristopa k reševanju kompleksnih kriz. Obstajajo tudi predlogi za novo strukturo poveljstev (PE review), ki naj bi se zaËela uveljavljati v naslednjem letu in ki predvideva vkljuËevanje nekaterih dolžnosti, tudi civilnih, kar naj bi zagotovilo veËjo strokovnost na podroËju rekonstrukcijskih in razvojnih dejavnosti, ki jih izvaja Nato, in izboljšalo civilno-vojaško sodelovanje. RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 267 operacij. Vojaški komite pa ni sprejel odloËitve, ki bi omogoËila, da koncept postane del kriznega upravljanja7 in vojaškega procesa odloËanja v Natu. Edini napredek na tem podroËju je izid PriroËnika o operacijah, ki temeljijo na uËinkih (NATO EBAO Handbook 2007), ki pa ostaja le na ravni informativnega dokumenta in ne predstavlja formalne podlage za spremembe v strukturi ali procesih naËrtovanja v vojaškem delu Nata. V uvodu je pojasnjeno, da je dokument preddoktrinarne narave, namenjen informaciji in zavedanju o tem, kako se razmišljanje, ki temelji na uËinkih, lahko poveže z izkušnjami na podroËju operativnega naËrtovanja in delovanja v krizah. Sprejem koncepta operacij, ki temeljijo na uËinkih, in poslediËno spremembe v Natu, ki jih bo treba opraviti v strukturah, procedurah in doktrini delovanja, so odvisni od odloËitev na politiËni ravni zveze. Koncept celovitega pristopa k reševanju kompleksnih kriz pa je še v bistveno zgodnejši fazi razvoja. Ta razvoj trenutno ovira predvsem politiËni interes nekaterih Ëlanic, ki nasprotujejo sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, predvsem z EU. Tudi mnoge posamezne države razvijajo pobude za usklajen pristop. V veËini gre za medresorske usklajevalne sestanke in nekatere druge oblike sodelovanja, v katerih so udeležene specializirane agencije. Vsa prizadevanja za usklajevanje so namenjena kakovostnejπemu delovanju v zelo posebnih pogojih ali za izvedbo posebnih nalog. ZDA, Kanada, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Nizozemska in Danska (Ritjens 2006) spodbujajo sodelovanje med razliËnimi vladnimi agencijami, da bi izboljšale sisteme kriznega upravljanja. ZDA so ustanovile oddelek za usklajevanje rekonstrukcije in stabilizacije (Office for the Coordination for Reconstruction and Stabilization) (Bogdanos 2005), Kanada je razvila koncept 3D (diplomacy, development, defence), ki opredeljuje tri glavna podroËja sodelovanja vladnih in nacionalnih agencij v kompleksni krizi (Fraser 2006). Velika Britanija je za delovanje britanskih agencij v kompleksnih krizah ustanovila Enoto za stabilizacijo, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstva za obrambo, oddelka za mednarodni razvoj in zunanjega ministrstva. Enota za 7 Natov Strateški koncept iz leta 1999 definira krizno upravljanje kot eno izmed temeljnih varnostnih nalog, ki zvezi omogoËa, da lahko uËinkovito prispeva k prepreËevanju konfliktov ter aktivno deluje v operacijah kriznega upravljanja (operacije kolektivne obrambe in operacije kriznega odzivanja). Krizno upravljanje se lahko izvaja z vojaškimi in nevojaškimi ukrepi, s katerimi lahko zveza odgovori na razliËne krizne situacije (ki so lahko po svoji naravi politiËne, vojaške, humanitarne, vzrok zanje pa so lahko politiËna nesoglasja, vojaški konflikt, tehnološke ali naravne nesreËe), ki ogrožajo nacionalno ali mednarodno varnost (NATO Handbook 2006). Mojca Pešec 268 stabilizacijo je pooblašËena tudi za upravljanje sredstev, ki so združena na ravni enote (UK SU 2008). IZKUŠNJE UVELJAVLJANJA CELOVITEGA PRISTOPA IN USKLAJENEGA DELOVANJA, PRIDOBLJENE V SODOBNIH KOMPLEKSNIH KRIZAH Izkušnje z Balkana in iz Afganistana kažejo, da je civilno-vojaško sodelovanje vzpostavljeno predvsem, kadar tako nanesejo razmere v posameznih okoljih oziroma sloni na neformalnih in ad hoc sporazumih (Currey 2003; FBA 2003; Mockaitis 2004; Petersen, 2007). Pokazalo se je tudi, da s sodelovanjem, ki je odvisno le od posameznih pobud, ni mogoËe zagotoviti, da bi bili resursi kontinuirano uËinkovito izkorišËani, upoËasnjena je dobava humanitarne pomoËi, rotiranje osebja povzroËa nekonsistentnost v delovanju, cilji med razliËnimi organizacijami so med seboj v konfliktu (Peabody 2005). Zelo malo je verodostojnih, neodvisnih ocen preteklih izkušenj, ki bi lahko potrdile uspešnost nekega pristopa oziroma uporabljenega modela za reševanje kriz. Dejavniki, ki posegajo v reševanje kriznih razmer, se oklepajo svojih modelov, ki so oblikovani na podlagi razumevanja kompleksnih kriz, in prisegajo na orodja, ki so doslej prinesla vsaj nekaj pozitivnega. Uveljavljanje usklajenega, celovitega pristopa v razliËnih organizacijah na obmoËju krize je zahtevna naloga. »eprav med tem pristopom in naËini sodelovanja znotraj posameznih organizacij oziroma med vladnimi resorji obstajajo podobnosti, prinaša zahteva po usklajenem in celostnem delovanju vseh dejavnikov, vpletenih v krizo, veliko izzivov. Težava je v dejstvih, da se sodelovanje vzpostavlja med neodvisnimi dejavniki, ki imajo razliËne mandate in naËela delovanja, da vsak lahko neodvisno odloËa ter da imajo ti dejavniki razliËne sisteme kriznega upravljanja in razliËno notranjo strukturo oziroma hierarhijo sprejemanja odloËitev. Nekateri konkretni ukrepi oziroma dejavnosti, ki bi lahko omogoËili bolj usklajeno delovanje mednarodnih akterjev (Chopra et al. 2002; Currey 2003; FBA 2004; Baranick v Binnendijk, Johnson 2004; FBA 2005; McNerney 2006; Fukuyama 2006: Petersen, Binnendijk 2007, Borgomano-Loup 2007, UN SG 2007; Connections 2007; HQ ISAF 2008, UN OCHA 2008): ‡ doseËi poenoteno razumevanje groženj, s katerimi se mednarodna skupnost sooËa v neki krizi, in razumeti naËine delovanja posameznih dejavnikov, ki so vpleteni v tako krizo; RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 269 ‡ jasno opredeliti mandat za delovanje v operaciji in zagotoviti poznavanje naËel delovanja, kar je odloËilno za razumevanje stopnje sodelovanja, ki ga je mogoËe doseËi med razliËnimi dejavniki; ‡ zmanjšati vpliv razliËnih zunanjih dejavnikov (donatorjev), ki skladno s svojimi interesi usmerjajo delo posameznih organizacij in agencij, ker zanje prispevajo finanËna srestva; ‡ jasno doloËiti pravila delovanja, tako za varnostne sile kot tudi za civilne dejavnike; ‡ zagotoviti razmejitev med civilnimi in vojaškimi nalogami ter njihovo uËinkovito uresniËevanje; ‡ zagotoviti, da delovanje mednarodne skupnosti poteka na podlagi sklenjenih sporazumov, obenem pa upoštevati aktualne potrebe na terenu, kar pomeni, da se je treba vËasih obnašati pragmatiËno, skladno z dinamiko dogajanja; ‡ razviti kulturno interoperabilnost, uporabljati uspešne mehanizme interakcije, ki predstavljajo sintezo dosežkov civilno-vojaškega sodelovanja v preteklih operacijah; ‡ vzpostaviti institucionalizirano usposabljanje vseh, ki so vpleteni v reševanje krize, da bi rešili problem, ki ga pri sodelovanju civilno-vojaških dejavnikov povzroËa razliËna kultura razmišljanja in delovanja. Skupno usposabljenje bi pri sodelujoËih poleg poznavanja postopkov in procedur zagotovilo tudi medsebojno razumevanje in spoštovanje razlik;8 ‡ poenotiti izobraževanje in usposabljanje vseh vojakov na podroËju civilno- vojaškega sodelovanja, ne samo osebja CIMIC, in ga naËtovati v veËjem obsegu kot doslej, vkljuËevati bi moralo tudi znanje za vzpostavljanje povezav (liaison), projektno naËtovanje in delovanje v razvojnih in drugih projektih ter poznavanje civilnih direktiv za delovanje v kriznih razmerah; ‡ vzpostaviti oziroma izboljšati preproste oblike civilno-vojaških interakcij, ki bodo omogoËile višjo stopnjo zaupanja in verodostojnosti med sodelujoËimi dejavniki. Najprej je treba vzpostaviti izmenjavo relevantnih informacij in enotno situacijsko zavedanje, kar bo prepreËilo podvajanje nekaterih dejavnosti, omogoËena pa bo tudi 8 Trenutno so za civilne dejavnike, ki niso iz upravnih civilnih struktur Nata oziroma Ëlanic zveze, odprti teËaji CIMIC: v Natovi šoli v Oberammergauu, v Centru odliËnosti za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC Centre of Excellency ‡ CCOE) na Nizozemskem in nekateri teËaji v CIMIC Group South v Italiji. Mojca Pešec 270 samosinhronizacija njihovega delovanja (de-confliction in self- sinhronization); ‡ izboljšati medagencijske procese sodelovanja in sodelovanje na lokalni ravni. Lokalni dejavniki imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju celovitega koncepta za reševanje kompleksnih kriz. K sodelovanju jih je treba pritegniti v najzgodnejši fazi krize, da prepoznajo in zaËutijo pomen mednarodnih naporov. Mir in varnost, ki ju bo mogoËe vzdrževati, lahko zgradijo le lokalni dejavniki, mednarodni pa jim morajo pri tem pomagati z ustreznim usklajevanjem dejavnosti znotraj civilnega oziroma vojaškega sektorja in kar je bistvenega pomena ‡ tudi med njim. SKLEP Izkušnje iz svetovnih kriz že vse od konca hladne vojne naprej kažejo, da mora v reševanje konfliktov, vzdrževanje miru, zagotavljanje varnosti in razvoja na kriznih obmoËjih poseËi mednarodna skupnost. Posegi pa so pokazali tudi, da so rezultati reševanja krize lahko dobri le, Ëe napore zanje združijo razliËni instrumenti moËi: politiËni, ekonomski, civilni, vojaški in drugi. Mednarodna varnost se vedno bolj institucionalizira v okviru OZN, Nata in drugih obrambnih ter vojaško-politiËnih zvez, kljub temu pa svetovna skupnost nima univerzalnega veËstranskega in interdisciplinarnega koncepta za reševanje kompleksnih kriz. Postopki in pristopi se menjajo vsakokrat, ko se mednarodna skupnost sooËi z novo situacijo v doloËeni krizi ali kadar je treba preoblikovati mandate, sklepati nove koalicije in podobno. Izkušnje pri reševanju kompleksnih kriz so pokazale na poglavitne ovire za uveljavljanje usklajenega pristopa. Sodelovanje ovirajo razliËni interesi, mandati, naËela delovanja in prednosti, ki jih uveljavljajo posamezni dejavniki, vpleteni v reševanje krize. Kot ovire prepoznavamo tudi razliËne strukture in sisteme kriznega upravljanja. Iz tega izhaja tudi vprašanje, ali naj bo usklajen pristop integriran ali koordiniran, kar vodi do vprašanja opredelitve elementov vodenja in nadzora. Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, kako naj bodo v tak pristop vkljuËeni dejavniki lokalne skupnosti. Številne formalne spodbude in konkretne operativne izkušnje iz kompleksnih kriz kažejo, da je Ëas, da se na hitro vzpostavljene oblike sodelovanja preoblikujejo v naËrtne pristope in institucionalizirane postopke, ki morajo biti prilagodljivi in pragmatiËni, saj ni mogoËe zagotoviti, da bi za sodelovanje vedno našli skupni imenovalec (razliËne vrednote, naËela, cilji oziroma upoštevanje trenutnih razmer). RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 271 Usklajevanje vseh dejavnosti v reševanju kompleksnih kriz je nujno vsaj na ravni skupne strateške vizije, in sicer z ustvarjanjem bolj uravnoteženega delovanja razliËnih agencij in zmanjševanjem razlik pri doloËanju najpomembnejših problemov in rešitev. Krizne situacije po svetu zahtevajo, da naredi mednarodna skupnost odloËilen premik od velikih izjav in deklaracij k dejanjem (UN Summit Declaration 2005; NATO Summit Declaration 2006; NATO Summit Declaration 2008) ter uresniËi ideje o celovitem in usklajenem pristopu k reševanju kriz. VIRI Michael BARANICK, 2004: Learning from History. V Hans Binnendijk in Stuart Johnson (eds), 2004: Transforming for Stabilization and Reconstruction Operations, Washington: National Defence University Press. Michael BHATIA, Kevin Lanigan in Phillip Wilkinson, 2004: Minimal Investments, minimal results: The Failure of Security Policy in Afghanistan. Briefing paper : Afghanistan Research and Evaluation Unit. Dosegljivo na www.cmi.no/pdf/?file=/afghanistan/doc/AREU-Brief- 2004-June-security.pdf (3. 4. 2008). Matthew F. BOGDANOS, 2005: Joint Interagency Cooperation: The first Step, Joint Force Quarterly Issue 37. Laure BORGOMANO-LOUP, 2007: Improving NATO-NGO relations in Crisis response operations, Rome: NATO Defence Colleague. Charles T. CALL, 2005: Institutionalizing Peace: A Review of Post-Conflict Peacebuilding Concepts and Issues for DPA, New York: United Nations Department of Political Affairs. Mike CAPSTICK, 2007: The Civil-Military effort in Afghanistan: A Strategic Perspective, Journal of Military and Strategic Studies Vol.10. Issue1. Murat CELIK, 2005: Comparison of the British and Canadian and the US CMO doctrines to the NATO CIMIC Doctrine, Monterey, California: Naval Post Graduate School. Centre for Military and Strategic Sudies (CMSS) Report, 2007: Coordinated Approaches to Security, Development and Peacemeking: Leassons Learned from Afghanistan and Liberia, Calgary, Washington DC: University of Calgary and Insitut of World Affairs. Jarat CHOPRA, Jim McCallum in Alexander Their, 2002: Planning Considerations for International Involvement in Post Taliban Afghanistan: Brown Journal of World Affairs 8 No.2. Connections, 2007: A Comprehensive Approach to Crisis Management and Post-conflict Stabilization: Garmish-Partenkirchen Quartelry Jurnal Summer 2007 Volume VI No 2., 75‡79. Charles J. CURREY, 2003: A new model for Military/Nongovermental Relations in Post- Conflict Operations, Carlisle: US Army War College. EIONET, European Environment Information and Observation Network, 2008: dosegljivo na www.eionet.europa.eu/gemet/concept?langcode=sl&cp+10107 (25. 9. 2008). David FRASER, 2006: The Evolution of the 3D concept: The Military Paradigm, Vanguard, dosegljivo na http://www.vanguardcanada.com/Evolutionof3DFraser (17. 6. 2008). Martha FINNEMORE, 2004: The Purpose Of Intervention: Changing Beliefs About The Use of Force, Cornell Studies in Security Affairs: Cornell University Press. Mojca Pešec 272 Folke Bernadotte Academy (FBA), 2003: Lessons Learned and Best Practices from the Western Balkan, Stockholm: FBA Publications. Folke Bernadotte Academy (FBA), 2004: Cooperation in crisis and conflict, Stockholm: FBA Publications. Folke Bernadotte Academy (FBA), 2005: Meeting the Challenges of Peace Operations: Cooperation and Coordination, Stockholm: FBA Publications. Francis FUKUYAMA, 2006: Guidelines for Future Nation-Builders in Francis Fukuyama (ed) Nation-Building, Beyond Afghanistan and Iraq, Baltimore: John Hopkins University Press. Carmen GEBHARD, 2008: Civil-Military Coordination and Cooperation in the Context of the EU’s Crisis Management CMCO versus CIMIC, Vienna: National Defence Academy, Info Actuel/1/2008. Antron GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju; k razvoju obrambno- zašËitnega sistema; izzvi in spodbude, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Knjižna zbirka Varnostne študije. HQ ISAF, 2008: Guidelines for the Interaction and Coordination of Humanitarian Actors and Military Actors in Afghanistan, Version 1.0., dosegljivo na www.cimiweb.org (25. 9. 2008) International Crisis Group (ICG) Report, 2007: Report No 134, Darfurs New Security Reality, New York. Michael J. McNERNEY, 2006: Stabilization and reconstruction in Afghanistan: Are PRTs a Model or a Muddle?, Parametrs Winter 2005‡2006. Thomas R. MOCKAITIS, 2004: Civil-military cooperation in Peace Operations: The Case of Kosovo, Washington D.C.: US Institute of Peace and De Paul University. Charles MOSKOS, John A. Williams, David R. Segal, 2000: The Postmodern Military - Armed Forces after the Cold War, New York: Oxford University Press. NATO Handbook, 2006, dosegljivo na www.nato.int (12. 8. 2008). NATO EBAO Handbook, 2007: dosegljivo na www.cimicweb.org (25. 9. 2008). NATO Summit Declarations, Praga 2002, Istanbul 2004, Riga 2006, Bukarešta 2008, dostopne na www.nato.int (25. 9. 2008). Lara OLSON, 2006: Fighting for Humatiaran Space: NGOs in Afghanistan: Journal of Military and Strategic Studies (JMSS) Fall Volume 9, dosegljivo na www.jmss.org/2006/ 2006fall/articles/Olson_ngo-afghanistan.pdf (13. 8. 2008). David PEABODY, 2005: The Challenges of Doing Good Work: The Development of Canadian Forces CIMIC Capability and NGO's, Ottawa: CDAI Conference. Mojca PEŠEC, 2007: Na uËinkih temeljec koncept operacij, magistrska naloga, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Fris A. PETERSEN, Hans Binnendijk, 2007: The Comprehensive Approach Initiative: Future Operations for NATO: Defense Horizons, NDU Press. Sebastiaan J.H. RITJENS, 2006: CIMIC in response to a Complex Emergency: Just Another Drill?: University of Twente, Netherland. Edward A. SMITH, 2002: Effects Based Operations: Applying Network Centric Warfare in Peace, Crisis and War, Washington: US DOD Command and Control Research Program. UK Stabilization Unit,2008 dosegljivo na www.stabilisationunit.gov.uk (12. 8. 2008). UN Summit Declaration,2005: United Nations Millennium Declaration, New York, dosegljivo na www.un.org/ga/59/hl60_plenarymeeting.html (10. 7. 2007). UN SG Report, 2006: Delivering as One,New York: UN Secretary General High-level Panel on System Wide Coherence: UN. RAZVOJ KONCEPTOV CELOVITEGA IN USKLAJENEGA DELOVANJA . . . 273 UN SG Report, 2007: The Situation in Afghanistan and its Implications for International Peace and Security, New York: UN. United Nations IMPP, 2006: Integrated Missions Planning Processs (IMPP) Guidelines endorsed by SG, New York: UN. UN OCHA, 2008: Civil-Military Guidelance & Reference for Complex Emergencies: Civil- Military Relationship in Complex Emergencies, IASC Reference Paper, dosegljivo na http:// ochaonline.un.org/cmcs/guidelines (17. 6. 2008). Vinko VEGI», 2005: Vloga in funkcije Nata po koncu hladne vojne; v Anton Bebler (ur.), 2005: Sodobno vojaštvo in družba, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Knjižna zbirka Varnostne študije. Thomas G. WEISS, Cindy Collins, 2000: Humanitarian Challenges and Intervention, Boulder: Westview Press. Mojca Pešec