TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 20. julija 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 84. Novi zakon o razprodaji. Strožje določbe proti zlorabam. — Razprodajo dovolijo zbornice, toda tam, kjer so doslej izdajale taka dovolila obrtne oblasti, vrše te oblasti tudi nadalje vse funkcije, ki jih novi zakon poverava zbornicam. Na predlog ministra trgovine g. dr. Ž. Mazuranica in po zaslišanju ministrskega predsednika je kralj podpisal zakon o razprodajah, ki se glasi: § 1. Razprodaje, ki imajo namen, da se čim hitrejše na drobno razproda blago ali stvari, ki so v zvezi z izvrševanjem kake obrti, ne glede na naziv, pod katerim se ta Obrt izvršuje, se lahko izvrše samo po predhodnem odobrenj u pristojne zbornice. To odobrenje izda zfoornica po zaslišanju pristojnega strokovnega udruženja, če tako obstoja, in to samo v slučajih prenehanja obrti, vsi od smrti lastnika, zaradi preselitve ali opustitve obrti ali zaradi elementarnih nezgod. § 2. Prošnjam za odobrenje je treba priložiti točne podatke o tvrdki ali obrti, sedež obrti, čas razprodaje in točen spisek blaga, ki pride na razprodajo. § 3. Odobrenje za razprodajo se sme izdati za obrt, ki se izvršuje brez prenehanja najmanj 24 mesecev v dotič-nem kraju. Izvzeti so samo slučaji v primeru smrti ali elementarnih nesreč. Ne glede na število podružnic, prodajalen ali delavnic, v kraju, kjer ima dotična tvrdka sedež, se sme vršiti razprodaja samo v enem lokalu, za katerega je izdano odobrenje. Če so podružnice izven sedeža firme, se lahko izvrši razprodaja pod pogojem, da je lastnik dobil za vsako podružnico posebej potrebno dovoljenje od pristojne zbornice. V podružnicah se sme vršiti razprodaja samo, če obstojajo najmanj 24 mesecev v dotičnem kraju, izvzemši slučaje smrti in elementarnih nezgod, za katere veljajo določbe čl. 1. Tudi v tem primeru se sme vršiti razprodaja samo v enem lokalu. Čas, v katerem se vrši razprodaja, določi pristojna zbornica po ugotovitvi vseh okolščin, vendar pa razprodaja ne sme trajati delj časa kot tri mesece. Podajšanje do največ 6 mesecev lahko dovoli minister trgovine v izjemnih primerih na predlog pristojne zbornice. § 4. Po poteku roka razprodaj dotična obrtna pravica takoj ugasne in se mora lokal zapreti v primerih, da lastnik nadaljuje v istem lokalu kako drugo obrt. V tem primeru se v lokaju po preteku razprodajnega roka ne sme prodajati blago, ki je bilo predmet razprodaje. § 5. Oseba, ki je dobila za razprodajo, izvzemši slučaje smrti ali elementarnih nesreč, v roku prihodnjih dveh let, računši od poteka prodajnega roka, ne more dobiti več obrtne pravice, niti za izvrševanje samostojne obrti, niti kot družabnik, ki bi mu dajala pravico, da trži z blagom, za katero je dobila odobrenje za razprodajo. V tem roku tudi ne more dobiti dovoljenja za razprodajo v kaki drugi obrti, ako jo izvršuje. To velja tudi za člane javnih, delniških in trgovskih družb. § 6. Zabranjena je razprodaja v smislu tega zakona blaga, kupljenega na javni dražbi. § 7. V lokalu, kjer se vrši razprodaja, sme biti in se prodajati samo ono blago, ki je prijavljeno pristojni zbornici v spisku razprodajnega blaga. § 8. Od dneva objave pa do zaključene razprodaje se ne sme dovažati v lokal novo blago, izvzemši ono, ki je bilo naročeno že pred vložitvijo prošnje za razprodajo, kar se mora dokazati z originalnimi fakturami. § 9. Če dotičnik, ki je dobil odobrenje, za razprodajo, krši predpise tega zakona, se odobrenje prekliče, na-daljna razprodaja ustavi in mu odvzame obrtna pravica. § 10. Že objavljena razprodaja se ne more ustaviti, če pa se ustavi, se jo smatra za izvršeno, ter ima vse posledice v smislu tega zakona. § 11. V onih oblastih, kjer so bile po obstoječih obrtnih zakonih doslej pristojne za izdajo odobrenja za razprodajo obrtne oblasti, vrše te oblasti tudi nadalje vse funkcije, ki jih zakon poverava zbornicam. § 12. Brez odobrenja razprodaje je prepovedana vsaka reklama, ki bi mogla v javnosti ustvariti prepričanje, da se v določenem lokalu vrši razprodaja. Brez odobrenja razprodaje je prepovedana vsaka uporaba besede »razprodaja« v cilju reklame. § 13. Kontrolo nad razprodajo vrši pristojna državna oblast in pristojna zbornica. § 14. Kdor objavi razprodajo pod katerimkoli nazivom v nasprotju z odredbami tega zakona, kakor tudi oni, ki krši določbe čl. 4. in 12. tega zakona, se kaznuje z globo v znesku 300 do 10.000 Din. Razen tega se onemu, kdor objavi razprodajo brez oblastnega dovoljenja, odvzame obrtna pravica za dobo . d veh lot. § 15. Za kazensko postopanje po tem zakonu so pristojne prvostopne j upravne odnosno obrtne oblasti. Za j pritožbe proti razsodbi prvostopne ob-] lasti veljajo predpisi obrtnega zakona, t Če je z razsodbo izrečena prepoved ' nadaljnjega izvrševanja obrti, pritožba nima odložilne moči. § 16. Glede visokosti in uporabe denarne kazni ostanejo še nadalje v veljavi dosedanji predpisi. § 17. Odredbe tega zakona veljajo glede izvrševanja in posledic razprodaje za vse razprodaje, ki so v teku v onem trenutku, ko stopi ta zakon v veljavo, kakor tudi za vse one, za katere je že podana prošnja in je odlok že izdan, četudi še prizadetemu rni dostavljen in se razprodaja še .ni pričela. § 18. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih Novinah«. Z uveljavljenjem tega zakona prenehajo veljati §§ 27., 153. točka 4. obrtnega zakona (zakona o radnjama) in določbe zakona z dne 16. januarja 1859 LDZ st. 26. o regulaciji razprodaj ter §§ 51. in 52. zakonskih določb, 17. poglavja, zakona iz leta 1884., nadalje predpisi vseh obstoječih obrtnih zakonov, v kolikor so v nasprotju z določbami tega zakona. Opozorilo vsem cenj. naročnikom! Današnji številki smo priložili vsem cenj. naročnikom poštno položene©, katere se naj blagovolijo poslu-žiti v svrho poravnave naročnine za H. polletje t. 1. z event. zaostankom. Kdor ima naročnino do koncem leta 1929 že poravnano, naj položnico Shrani, odnosno izroči onemu trgovcu, industrijalcu in obrtniku, ki še ni naš naročnik s pozivom, da se na svoje glasilo takoj naroči. JEJ iP x a v n i š t v o. Za olajšanje prometa z devizam! in valutami. Iz trgovskih krogov v Ljubljani smo prejeli sledeči dopis: »Za zavarovanje interesov našega dinarja so pri prometu z devizami in valutami v zvezi z uvozom in izvozom blaga predpisane razne formalnosti. Za učinkovito kontrolo so nekatere formalnosti res potrebne, druge pa zopet samo po nepotrebnem ovirajo trgovski promet. Med ovire te vrste spada gotovo tudi dolžnost, da morajo poleg bank, ki so pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, voditi posebne kontrolnike tudi izvozniki in uvozniki sami. Dvojno vodstvo kontrolnikov ima namen, da finančni upravi olajša, odnosno omogoči kontrolo nad poslovanjem z devizami in valutami. Odredbe v tako rigorozni obliki so bile v času, ko so se izdale, to je koncem 1. 1922, morebiti upravičene, vendar so se izza tega časa prilike v toliko izpreme-nile, da bi se mogle brez škode za državne interese vsaj toliko omiliti, da bi se vsaj uvozniki in izvozniki oprostili dolžnosti, da tudi oni vodijo poseben kontrolnik. Promet z devizami in valutami opravljajo pri nas pooblaščene banke, to je banke, katerim finančna uprava po svojem prostem prevdarku podeli pravico, da poslujejo z devizami in valutami. Kolikor je znano tudi onim, ki običajno poznajo tudi detajle, se to poslovanje gladko razvija in se s poslovanjem poverjene banke v polni meri zavedajo svojih dolžnosti, ki jim izvirajo iz poverjenega posla. Za dokaz, kako zaupanje vživajo denarni zavodi, ki poslujejo z devizami in valutami, naj služi dejstvo, da finančna uprava do zdaj še ni nikdar smatrala za potrebno, da kontrolira poslovanje na podlagi kontrolnikov, katere vodijo trgovci sami. Vsaj meni ni znano, da bi v zadnjih šestih letih generalni inšpektor te kontrolnike revidiral. Iz tega brez dvoma sledi, da so razmere take, da bi finančna uprava gotovo mogla brez škode pogrešati kontrolnike trgovcev. Vodstvo kontrolnikov ni tako enostavna stvar. Kolikor poznam razmere, povzroča manjšim trgovcem vodstvo sitnosti, ker nimajo v tem zadosti prakse, večjim pa povzroča zopet težave, ako gre za 100 do 200 vpisov mesečno. V času, ko se vse poenostavlja, bi morala finančna uprava resno misliti na to, da odpravi vsaj nepotrebne evidence, med katere brez dvoma spadajo kontrolniki, katere so dolžni voditi trgovci. Naš dinar se je v zadnjih letih tako krepko stabiliziral, da ga ne more omajati vsaka sapica. Razmere so se torej v zadnjih šestih letih bistveno izboljšale in skrajni čas bi bil, da se promet z valutami in devizami vsaj toliko olajša, da se odpravijo nepotrebni dvojni kontrolniki in da pokaže finančna uprava svoje zaupanje v krepkost naše valute v tem, da olajša predpise za promet z valutami in devizami vsaj v označeni.smeri.« Priobčujemo ta dopis s prošnjo, naj bi merodajni krogi resno uvaževali v njem stavljeni predlog, ki izvira iz praktičnih potreb naše trgovine. Zakupnina železniških ležarinskih prostorov. Zveza trgovskih gremijev je na svojem občnem zboru v Murski Soboti sprejela resolucijo glede znižanja zakupnine ležarinskih prostorov na železniških postajah, ki jo je predložila ministrstvu prometa v Beogradu. Od generalne direkcije državnih železnic pa je prejela sedaj naslednjo rešitev: Zakupne cene železniških zemljišč se v splošnem ne morejo znižati, ker iste z ozirom na položaj zemljišča, kakor tudi z ozirom na svrho, kateri služijo, niso previsoke. Če bi pa bila izjemoma zakupnina na kaki postaji previsoka, pa se more v obzira vrednih slučajih po odredbi G. D. broj 28.800/28 z dne 2. maja 1928 znižati za gotov odstotek, a največ za 40 odstotkov. Za vtovarjanje lesa se ne more dovoliti ležarine prostih 48 ur, ker tega tarife ne predvidevajo. Taksa za dostavo vagonov onim, ki imajo ležarinske prostore, je bila z dnem 1. julija t. 1. na veliki večini postaj ukinjena in se plačuje sedaj le na postajah, kjer je dostava vagonov za železnico zvezana z znatno večjimi stroški. POTRDILA ZA UVOZ KOŽ V NASO DRŽAVO. V zmislu člena 7. zakona o pobijanju živalskih bolezni od 14. junija 1928 je za uvoz in prevoz živine, živalskih izdelkov in sirovin, kakor tudi predmetov, ki morejo biti nosilci živalskih nalezljivih bolezni, potrebno posebno dovoljenje ministrstva poljoprivrede in vod za vsak konkreten primer posebej. Vsled tega ne nvorejo obmejni veterinarji izdajati uvoznih dovoljenj brez dovoljenja ministrstva. Da bi se ne povzročalo zastoja na obmejnih postajah pri uvozu živalskih sirovin, je ministrstvo poljoprivrede in vod 22. junija 1929 pod Vt. Br. 7244 do eventualnega preklica dovolilo uvoz posušenih in osoljenih kož vseh vrst, ki se uvažajo iz zapadnoevropskih držav preko področja avstrijske republike na mejo naše (Mave, in to brez posebnih dovoljenj za vsaki primer posebej in brez ozira na prorenijenco blaga in stanje, v katerem se nahaja. POZOR PRI SPREJEMANJU ITALIJANSKEGA KOVANEGA DROBIŽA! Italijanska vlada je po došlih informacijah izdala v zadnjem času ostre odredbe proti poškodovanju kovanega denarja. Italijanske javne blagajne odklanjajo sprejem poškodovanega denarja. V naše kraje prihaja v trgovski promet veliko inozemskega drobiža, ki je več ali manj poškodovan. Kupčijske kroge opozarjamo na nevarnost izgub, da se morejo obvarovati škode pri sprejemanju poškodovanega italijanskega kovanega drobiža. * * * BANČNI POLOMI V GRŠKI. Trajna gospodarska kriza v Grški ima za posledico številno umiranje bank. Po zlomu banke Anglo-American je prišla sedaj v težkoče Tesalska banka, ki je veljala doslej kot doibro fundirana. Da ni prišlo do ustanovitve izplačil, je zaenkrat pomagala vlada. A delnice banke so padle od najvišjega tečaja 170 na 5! Tudi Trgovski in Industrijski banki.se ne godi dobro in je že ,nekaj svojih' podružnic zaprla. O ameriški reklami. V zagrebškem »Morgenblattu«, ki se pogosto peča s praktičnimi potrebami trgovine, smo te dni brali zanimiv članek o ameriški reklami, ki bo brez dvoma zanimal tudi slovenske trgovce, katerim vnovčenje' ostankov in tdaga, ki je prišlo iz mode, dela večkrat precejšnje težave. Članek se glasi: »Reklama v Ameriki je pokazala velike izrodke. Ameriški trgovec ni posebno resnicoljuben in iskuša privabiti kupca z raznimi superlativi. Naravno je, da kričeča hvala reklam ne učinkuje več, ker so odjemalci bili že prevečkrat prevarani. Tako je izgubila reklama, s katero se je hotelo z vsemi mogočimi sredstvi prepričati odjemalce o edinstveni kvaliteti blaga, veliko na svoji učinkovitosti. To je spoznala neka ameriška veletvrdka in se poslužila povodom neke razprodaje >do zdaj nenavadnega trika, ki pravzaprav ni trik: označila je samo blago po resnici za tako, kakoršno je in se ni bala opozoriti tudi na hibe. V listih je priobčila cele strani inseratov, v katerih se je med drugim navajalo, na primer: Razne obleke za (lame — vse iz lanske sezone, vendar še navzlic temu za Vas prikladne. — Živordeče bluze — prekričeče za sedanjo modo. — Umetne cvetlice. — Vse mogoče izbere, ki so veliko več vredne, vendar so s pogostim prijemanjem trpele. Čeprav jih ne nosite sami, 10 centov ni veliko in morebiti bi Vaši otroci radi ž njimi krasili svoje punčke. — Krasni korzeti v barvastem brokatu, toda veliko predolgi za lahek model. (Tudi o mnogih drugih predmetih se je navajalo, da so umazani ali zmečkani, ali da so preostali od božične prodaje. — Obleke za gospode. — Naš nakupovalec je mislil, da je več velikih gospodov v mestu. Veliki vzorci so še na razpolago. — Robci. — Priznati moramo, da so vzorci naravnost grozni, toda marsikdo ima rad čudne učinke. — Tako je firma navajala še pri številnih drugih predmetih veliko napak in opravičil, zakaj jih ni prodala, n. pr. da so malenkostno poškodovani, da pohištvo ni v dveh izvodih na razpolago ali da so od sobnih oprav na razpolago samo posamezni kosi. Z eno besedo, blago se je tako označilo, kakoršno je v resnici. Inserati so imeli tak uspeh, da je bila v najkrajšem času vsa zaloga razprodana. Zavest, da se nekaj dobi po ceni in vendar ne kupi mačka v vreči, je jako učinkovala. Ta način reklame so takoj začele posnemati tudi mnoge druge tvrdke.« Sporazum naše države s francosko gradbeno družbo Batignole. Davčne, taksne in carinske olajšave. IV »Službenih novinah« je objavljen zakon, s katerim se francoska družba »Societč de construction de Batignole«, ki je po pogodbi od 30. aprila t. 1. prevzela osuševalna dela in melioracijska dela na področju Dunavsko-tamiške vodne zadruge v Pančevu, oprošča vseh davkov in taks (tudi pogodbenih taks) za vse posle, ki so predmet te pogodbe. Za čas trajanja pogodbe bo družba lahko uvažala potreben materijal, kakor tudi stroje in priprave, ki so namenjeni za ta dela, prosto od vseh carin, poslovnih dajatev in kaidrmine. Kakor znano gre za velikopotezno izsušitev 'pančevskega močvirja, pri kateri bo država pridobila okrog 30.000 katastralnih oralov rodovitne zemlje v vrednosti približno četrt milijarde dinarjev. Poleg tega bo državi prihranjenih okrog 86 milijonov Din samo pri gradbi pančevskega mostu in železnice Beograd—Pančevo. Dela so projektirana na tri leta, stroški pa so pro-računani na 251 milijonov dinarjev. Za financiranje gradbenih del je bila med Državno hipotekarno banko in državo sklenjena posebna pogodba, ki je bila s pravkar objavljenim zakonom odobren na. Po tej pogodbi bo Državna hipotekarna banka v primernem terminu emitirala posojilo v višini 329-8 mil. dinarjev, čigar obveznice se je družba Batignole obvezala spraviti v promet na pariškem denarnem trgu po 6-75 odstotkov in pri emisijskem tečaju 87. Posojilo se bo amortiziralo v 30 letih. Glede na emisijski tečaj (87 odstotkov) bo izkupiček posojila znašal 286-9 milijona dinarjev, katera vsota je po pogodbi efektivno potrebna za izvršitev del tekom treh let. Vse melijoracijsko ozemlje Dunavsko-tamiške vodne zadruge meri 74.000 katastralnih oralov, od katerega pripada privatnikom 12.000, občinam 32.000 in državi 30.000 oralov. Na tem ozemlju se sedaj pridela komaj kakih 380 vagonov žita in koruze, po izvršenih melioracijskih delih pa se bo pridobilo 6250 vagonov. Ti dve številki nam najbolj jasno kažeta velik gospodarski pomen izsušitve tega ozemlja. Denarstvo. Upniki Slavonske banke d. d., Zagreb, se tem potom vabijo na sestanek, ki bo dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, z dnevnim redom: 1. Poročilo o Slavenski banki pred konkurzom in v konkurzu. 2. Poročilo o delovanju ekse-kutive slovenskih upnikov, 3 Finančno «tanje konkurzne mase in 22%na poravnalna ponudba upravnega odbora Slavonske banke. 4. Resolucije. — Zveza jugoslovanskih hranilnic. CARINSKA ZVEZA MED ITALIJO IN ŠPANIJO. Tudi Italija je prišla vsled ameriških prohibitivnih carinskih odredb v veliko stisko. Začela se je v svrho obrambe pogajati v Španijo glede carinske unije po belgijsko - luksemburškem vzorcu; med obema državama naj bi ne bilo nobene carine, proti drugim državam bi bila carinska enota. Ali ne bi bil to nekakšen pričetek gospodarske Panevrope, čeprav prisiljen? Na italijanski strani vodita pogajanja državni tajnik Grandi in Scia-loja, zastopnik Italije pri Zvezi narodov, na španski strani Quinones de Leon. Ponudbe In povpraševanja. Za ilzroz meda in oljnatih pogač je staviti ponudbe Privilegirani trgovinski agenciji kraljevine SHS v Budimpešti, ki se zanima za velike množine tega blaga. Koliko naših izseljencev sme v Ameriko. Povišanje dosedanje kvote. Amerika je bila 1.1924 z novim priseljeniškim zakonom tesno priprla vrata pred tujimi izseljenci. Zaenkrat se je tedaj določila priseljeniška kvota tako, da se sme preseliti letno toliko novih pripadnikov posameznih narodov, ki so že bili zastopani v Združenih državah, kolikor sta znašala 2 odstotka njihovega življa v Ameriki. Proti temu sistemu, ki je tako zelo prikrajšal priseljevanje, je bilo med Američani samimi mnogo nasprotja. Močna struja, ki se ji je pridružil že za časa lanske volilne borbe tudi sedanji predsednik Hoover, je zahtevala, da se kvotni sistem na podlagi narodnega izvora priseljencev razvelja- vi in kvote zvišajo. Tej zahtevi je predsednik Hoover zaenkrat ugodil s proglasom, ki uvaja nove višje kvote, veljavne od 1. julija t. 1. Dosedanja 2-odstotna kvota za priseljence z jugoslovanskega ozemlja je znašala 671 na leto, nova pa znaša 845. Zanimivo je, kako so se izpremenile kvote drugih dežela: Nova kv. Stara Avstrija 1.413 785 Bolgarska 100 100 Češkoslovaška 2.874 3.073 Francija 3.086 3.954 Nemčija 25.957 51.227 V. Britanija in S. Irska 65.721 34.007 Grška 307 100 Ogrska 689 473 Irska 17.853 28.567 Italija 5.802 3.845 Norveška 2.377 6.453 Poljska 6.524 5.982 Rusija 2.784 2.248 Romunija 295 603 Švedska 3.314 9.561 Jugoslavija 845 671 Iz mednarodne konference dela, Na mednarodni konferenci dela, ki se je vršila v drugi polovici meseca junija t. 1., je zastopal delodajalce iz naše države med drugim prvi tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Gjuro Cur-cin. G. Curčin, ki je bil izvoljen za podpredsednika, je na konferenci jako živahno in ponovno posezal v debato. Med njegovimi govori se je posebno odlikoval govor, v katerem je s stališča delodajalcev kritikoval poročilo ravnatelja mednarodnega urada dela. Govor se je po stenografskih zapiskih glasil sledeče: Letos se je praznovala stoletnica rojstva Lessinga. Vselej, kadar kritiziramo delo drugega, bi se morali spominjati tega velikega trpkega, a pravičnega kritika, ki je šel v svoji umetnosti objektivne presoje deia kakega pisatelja, tako daleč, da se je branil spoznati pisatelja, predno je objavil svojo kritiko. Gospoda moja, jaz poznam pisatelja dela, ki ga nameravam kritizirati. Dasiravno vpliva name njegova ljubezniva osebnost, se bom potrudil, da ne bom igral vloge starega seržanta iz Me-stroya, ki je nekoga vjel, a ga ni mogel privesti pred sodnijo, ker ga ujetnik ni izpustil. Ne vem pa, kje bi pričel. Opazili ste pač, da večina govornikov prične svoja izvajanja s komplimenti za direktorja in njegovo poročilo v splošnem, potem pa prehaja v ofenzivo na posameznih točkah. Obstoja pa nasprotno načelo, ki se glasi: »če hočeš, da se ti bo zdela pomaranča sladka, pojej prej citrono.« Moral bi torej pričeti s kritiko in nato preiti h komplimentom. Pa kako bi mogel reči kaj hudega o tem poročilu, ki se ga bere z lahkoto in zanimanjem, kakor kak roman ali kako znanstveno delo, dasiravno izhaja sedaj v dvanajstič. Ali se more spomladi kaj očitati, če se tu in tam najde kak veli list. Ne preostaja mi drugega, nego pričeti s kritiko g. Johaux-a. Odgovoriti hočem predvsem na krivični napad, ki ga je učinil Jou-haux proti delodajalcem povodom gotovih kritik, ki so izšle v časopisih glede plače direktorja in uradnikov tega urada. Gospod Jouhaux se bo gotovo spominjal, da me je pred nekaj leti nek pariški socialistični časopis, ki mu je, kakor se čuje, zelo blizu, napadel kot člana odbora za presojo pooblastil na način, ki pri nas Balkancih že dolgo ni več v navadi. In zakaj? Ker sem v imenu delodajalcev glasoval za validiranje italijanskega delavskega mandata. Sem bi stopil na to tribuno, da naprtim Jouhaux-u ali njegovim kolegom v skupini delojemalcev odgovornost za napade, kojih predmet so bili delodajalci, ker niso pritrdili njegovemu naziranju? Gotovo ve. Mi vsi vemo, kaj morejo storiti preveč vneti žurnalisti, ne mislimo pa nikdar na to, jim odrekati zaslug njih zadržanja. Prehajam h kritiki poročila. Poročilo omenja večkrat naše odnošaje napram Zedinjenim državam severne Amerike. Zanimivo je opazovati, kako privlačno silo ima država, ki se glede nivoja svoje socialne politike z večino evropskih držav ne da primerjati, za urad in zlasti za gotove njegove narodne gospodarje. Utegnilo bi se razlagati to magično silo z izrednim uspevanjem Zedinjenih držav, če bi se to uspeva-nje odlikovalo po vzorni ureditvi socialne podpore in delavske zaščite. Temu pa ni tako. Nasprotno, zdi se, da nam hočejo Amerikanci reči, da je materielno uspevanje najboljše socialno skrbstvo, da je torej treba ustvariti amerikanske razmere, v ta namen, da ima delavec vse, kar si želi, celo avtomobil, če ima vse, ne potrebuje več socialne podpore. Zakaj zrejo gotovi narodni gospodarji urada tako nepremično na ameri-kanski vzgled? Rekel sem to že lani in ponavljam tudi letos: ker imajo amerikanski delavci visoke mezde, pri nas v Evropi pa so mezde nizke. Pri tem se pa pozablja, zvišati mez- de za 20 do 30% za socialna bremena, ki v Ameriki ne obstoje in ki prihajajo našim delavcem v dobro. V nekem dopisu, ki je bil objavljen v nekem časopisu zavoda za znanstveno vodstvo obratovanja, so se ti narodni gospodarji urada povzpeli celo do trditve, da treba te visoke mezde takoj uvesti v Evropi, brez ozira na naše različne živi jenske prilike, kot neke vrste udarec z bičem za evropsko gospodarstvo. Svojo trditev opirajo na izjave amerikan-skih industrialcev, zlasti Forda. Mi vsi pa vemo, da so nas Fordi Zedinjenih držav osrečili z brošuro praktičnega narodnega gospodarstva, ki bi se lahko imenovala: »Kako postanem milijonar?« Pozneje so izdali druge brošure, ki bi se mogle nazi-vati: »Kaj naj se uporabljajo visoke mezde?« Ko bomo uresničili njihov prvi nasvet, se bomo mogli ravnati tudi po drugem nasvetu. Dovoljujem si reči, da bi bilo ljubše, ko bi poročilo citiralo za evropske zadeve kompetentne j še ljudi na polju evropskega narodnega gospodarstva nego amerikanske optimiste, kajti ti optimisti so ljudje, ki si — kakor pravi Scholl — ne delajo skrbi za to, kar se godi — dokler se njim nič ne zgodi. So to ljudje, ki vzamejo^ življenje veselo, namreč življenje' drugih. V svojem poročilu ima urad namen na tem polju jako previdno postopati in o vprašanju odločati v tej ali oni smeri le po natančnem študiju. V gori omenjenem dopisu pa so se gotovi narodni gospodarji urada izrekli za to, da naj bi bila politika visokih mezd na koncu in ne ob začetku ekonomskega razvoja. Ali se jim ne more reči, da se lotevajo proučevanja tega vprašanja z gotovim predsodkom ? <\ Drug vzgled, ki bi ga navedel in ki tudi kaže predsodek narodnih gospodarjev biroja, zadeva brezposelnost, težek in zelo zamotan problem, ki ga urad obravnava na kaj freg-metaričen način. Reklo bi se z Rilkejem, da stav-lja prevelike pike na premale črke »i«. To je eno tistih vprašanj, glede katerih biro v zvezi z nekaterimi člani konference preveč poudarja svojo formelno kompetenco. Ne more se tajiti, da je urad po tekstu pogodbe pristojen za obravnavanje problema brezposelnosti. Ali pa to zadostuje? Je li urad res v stanu, da more sam obravnavati različne vidike tako obširnega problema kakor je brezposelnost? In nadalje, je-li mogoče obravnavati tak problem uspešno drugače nego v njegovem celem obsegu. Ne. Kaj dela urad? Oprijemi j e se njegovih fragmentov, kakor to dokazuje med drugim čudežna škrinjica imenovana »priporočilo Schiirch«, kar priznava tudi poročilo urada v uvodu. Pusti, da se stroj izteče ali pa dela v vprašanju brezposelnosti kakor veverica. Nikdo, tudi ljudje, ki se ne bavijo z gospodarskimi vprašanji, ne bo trdil, da more tako delo pomagati pri reševanju tako ogromnega problema brezposelnosti. Urad se tega tudi v gotovi meri zaveda, zato skuša uveljaviti mali »i«, na kateri postavlja vse te velike pike. Ta mali »i« — majhen raz vidika nacionalne ekonomije — je zavarovanje brezposelnih, pa tudi tukaj dokaže urad zopet enkrat, da ne poseduje zadostne pristojnosti. Čeravno urad priznava, da je problem brezposelnosti socialen v svojih posledicah in gospodarski v svojih vzrokih, vendar je takoj, ko se je le dotaknil teh gospodarskih vzrokov in socialnih posledic prešel k pomožnemu sredstvu, trdeč, da ni boljšega nego zavarovanje brezposelnih. Zavarovanje brezposelnih pa je umetno sredstvo in nič ne obeta možnosti zaposlenosti, kakor bi to učinil na primer zdrav in harmoničen razvoj narodnega gospodarstva. Nasprotno, odteguje temu gospodarstvu, ki je produktivno in ki bi moglo zvišati možnost zaposlenosti, milijone in milijarde, da jih porabi za neproduktivno. zaposlenost. (Koneo prihodnjii.) Priporočajte, prosim, svoiim odjemalcem priljubljene MAGGI'“U0 izdelke za juhe. Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lelnik, Maribor, Cankarjeva • Lahka prodajal Dober lasluiek! PO SVETU. Občina Sušak bo carinsko prosto skladišče zgradila na lastne stroške. Služilo bo v prvi vrsti kolonialnemu blagu. V svrho zgradbe bo najela občina posojilo. Jugoslovanski tobak kupujejo Poljaki in se mudi njih tozadevna delegacija v Jugoslaviji. Naša plovbna družba »Oceanija«, ki prometuje med Jugoslavijo in Marseillom, je vsled pasivnega obratovanja promet ustavila. Novo plovbno družbo v Splitu je ustanovilo več znanih jugoslovanskih podjetnikov; med njimi sta bivši prometni mi-jiister dr. Jovanovič in splitski župan dr. Tartaglia. Ljudska banka na Reki, koje delnice notirajo tako na zagrebški kot na tržaški borzi, je imela ob delniški glavnici 10 milijonov lir čisti dobiček 575.000 lir in razdeljuje A'A% dividendo. Brezposelnost v Češkoslovaški pada; na koncu aprila je znašala po statistiki finančnega ministrstva 43.000 oseb, na koncu maja 36.000 in je sedaj še manjša. 300.000 kokoši bodo eksportirali Rusi na Poljsko. Prvi transporti, obstoječi iz 60.000 kosov, so na Poljsko že prispeli. Čuden pojav za agrarno deželo. Položaj na ameriškem bombaževem trgu se v zadnjih tednih ni bistveno spremenil. Pričakujejo rekordnega pridelka kot je bil v letu 1926/27; zaloge na koncu leta 1928/29 so za ca 1 milijon bal manjše kot lani. Bodoči pridelek, bi moral dati za kritje sezije 1929/30 ca 16 milijonov bal; ta množina je bila dosežena doslej le v letih 1911/12 in 1926/27. Pridelek bainbaža v Vzhodni Indiji se ugodno ocenja. Pariteta indijskega bombaža v primeri z ameriškim je zmeraj večja, zlasti v nižjih vrstah; zato so prodali večje tovrstne množine v Evropo, na Japonsko in na Kitajsko. Švicarski denarni trg ima slejkoprej veliko glavnico na razpolago, zasebna obrestna mera je s ca 3-4% nespremenjena. Delniški indeks je znašal na koncu aprila 195'4, na koncu maja 197-2%. Življenski indeks v Švici znaša 160 proti 100 v juniju 1914. Obtok bankovcev v Avstriji znaša sedaj približno 1 milijardo šilingov. Vesti o vremenu v Ameriki in s tem v zvezi o žitnem pridelku so se izkazale zopet enkrat kot pretirane. Na to smo že večkrat opozarjali. Je pač špekulacija vmes. Argentinske zaloge pšenice cenijo na 1.980.000 k varter je v; lani ob tem času jih je bilo 920.000 kvarterjer. Zaloge koruze so cenjene na 1,470.000 kvarterjev. Ogrski pridelek pšenice cenijo sedaj na 19'2 milj. met. stotov, za 8 milj. stotov pod lanskim pridelkom, a za 2 milj. stotov nad zadnjo letošnjo cenitvijo. Kritje bankovcev v Nemčiji znaša po zadnjem izkazu 47-4%. Rumunski vžigalični monopol je s 1. t. m. prevzel švedski vžigalični trust. Prevzem je zvezan z izdatnim podraže-njem vžigalic. Namesto dosedanjih 60 vžigalic bo v škatlicah samo 45 kosov ob istočasni podražitvi škatlice od 2 na 2 'A leja. čez leto dni se bo cena dvignila na 3 leje. Novo železnico v Besarabiji bo zgradila rumunska vlada, zveza med Bukarešto in Kišinevom se bo skrajšala za 60 kg. Rumunska »Carpatina Petroliiera« zaključuje poslovno leto z zgubo 570.000 lejev in ne bo mogla tudi letos izplačati nobene dividende. Tudi »Stella Petro-lifera«, ki razpolaga z isto glavnico 10 milijonov lejev, ne bo vsled majhnega dobička 60.000 lejev izplačala nobene dividende. Amerikanizacija nemške avtomobilne industrije se vidi najbolj v temi, da pride od lanske avtomobilne produkcije največjih nemških tvrdk v znesku 300.000 avtomobilov na Opelovo podjetje 200.000 avtov ali dve tretjini, in podjetje je sedaj popolnoma amerikanizirano. Poljske železniške tarife je ministrski svet zvišal za ca 30 odstotkov. V ŠTEVILU BREZPOSELNIH SE POZNAJO VOJNA LETA! V Avstriji je sedaj okoli 100.000 brezposelnih, najnižja številka po letu 1924. Raziskujejo vzroke padanja tega števila in jih dobijo več, prav važnih in prav zanimivih. Najprvo se kažejo posledice stroge zime; vse se je pozneje pričelo, tudi stavbno gibanje, zato je potrebnih v stavbarstvu in v poljedelstvu veliko več pomožnih moči. Dalje izginja iz brezposelnega podpiranja od meseca do meseca več starostnih rentnikov, s čimer se število v evidenci se nahajajočih brezposelnih krči. Tudi ne smemo prezreti dejstva, da se je v zadnjem času izselilo prav veliko število delavcev. Tako je posredovalni urad poslal samo kovinskih delavcev okoli 1000 v Francijo; dalje je šlo v Francijo mnogo rudarjev in tekstilnih delavk (za industrijo umetne svile), veliko v Nemčijo, več sto hotelskih na-stavljencev in natakarjev v Holandijo itd. Dve dejstvi moramo pa posebno podčrtati: Vsako leto se vrača več delavcev v poljedelstvo, ki mu posveča, kot vemo, Avstrija posebno pažnjo; potem se pa javlja letos tudi že pomanjkanje naraščaja. Leto 1929 je namreč prvo leto, ko je treba pritegniti k delu vojne otroke, in število v delo vstopajočih vajencev je veliko manjše kot v normalnih letih. Zato je moralo več obratov, ki bi bili sicer nastavili mlade moči, prevzeti v delo brezposelne, in to se na delovnem trgu zelo pozna in se bo še zmeraj bolj poznalo. * * * PRAŠKI VZORČNI VELESEJEM OD 1. DO 8. SEPTEMBRA 1929. Dovoljene so naslednje ugodnosti: Popust 33% na češkoslovaških državnih železnicah, 25% na jugoslovenskih, avstrijskih, nemških in rumunskih državnih železnicah, 30% na italijanskih, 50% na grških, 25% na orientalskih (turških) železnicah. Dalje popusti na ladjah pa-robrodnih družb na Jadranu. Seveda pod pogoji, ki so točno navedeni na ve-lesejmskih legitimacijah. — Stanovanjska pisarna (Praha I., Staromestska rad-nice) Vam preskrbi prenočišče v hotelih in pri zasebnikih. — Odprava visuma za obiskovalce nadomešča velesejmska legitimacija. Podrobne informacije dajejo konzulati ČSR in velesejmski zastopniki. — V velesejmski palači so Vam na razpolago sledeči zavodi: Banka z menjalnico in popolno bančno službo, posebno izvozno. — Zavarovalnica za vse vrste zavarovanj. — Potniška pisarna Vam poda informacije, ki se nanašajo na mednarodne zveze železniške, pomorske, zrakoplovne; preskrbi Vam potrebne listke, prireja okrožne vožnje po Pragi, preskrbi prenočišče, poset zdravilišč itd. — Pošiljateljska pisarna za vse špe-dicijske vrste. — Patentni oddelek. — Restavracija, kavarna, buffet, kino, klu-bovi prostori, odpočivališča itd. — Poštni, brzojavni in telefonski urad. — Carinski urad. SVETOVNI KARTEL CINA JE SKLENJEN. iNa konferenci cina v Amsterdamu, ki se je je udeležilo 167 družb s 300 delegatov iz raznih držav, je bila soglasno sklenjena ustanovitev svetovne zveze producentov cina. Poseben odbor bo izdelal potrebne predloge, ki naj bodo podlaga za dalekosežno racionalizacijo v produkciji cina. Zastopane družbe producirajo na leto 100.000 ton cina, kar je toliko kot 45 odstotkov svetovne produkcije. A moramo biti glede pomena tega kartela zelo rezervirani. Število 167 ne pomeni dosti, ker je v cinu vse polno malih in najmanjših družb. Samo v malajskih državah jih je okoli 400, in veliko od njih je v rokah Kitajcev. In prav ti Kitajci se doslej niso dali pregovoriti, da bi se za kartelizacijsko stremljenje sploh zanimali. Izven kartela stoječi producenti čakajo, kaj bo napravil osnovani odbor. POLOŽAJ NEMŠKE AVTOMOBILNE INDUSTRIJE. Na občnem zboru avtomobilne tvrdke Daimler je govoril znani ravnatelj Nemške banke Strauti o stiskah nemške avtomobilne industrije. Carinska zaščita je zelo pomanjkljiva. Inozemski luksuzni voz plača v Nemčiji samo 5% uvozne carine, dočim pobira Amerika 25%, nekatere evropske dežele pa še več. Družba Daimler je pred vojsko eksportirala dve tretjini svoje produkcije, kar je pri sedanjih carinskih mejah seveda nemogoče. Doma se je pa glede cen treba ozirati na ameriško konkurenco, tako da znaša cena osebnega avtomobila v Nemčiji danes samo 62% predvojne cene, cena tovornega avtomobila dve tretjini. Bodočnost nemške avtomobilne industrije zavisi v veliki meri od carinske zaščite. Vsekakor pa nemška avtomobil-na industrija ni kos premočni ameriški konkurenci. Kvalitetna znamka Ljubljanska borza. Zahte~ vaJte povsod 1 ZAKAJ V AVSTRIJI NISO POMAGALI POLJEDELSTVU. Po večdnevnih pogajanjih glede podpiranja avstrijskega poljedelstva so prišli do zaključka, da sedaj ni mogoče doseči praktičnih uspehov. Preložitev sklepov na jesen je menda posledica odpora velikih kmetov in veleposestva proti načrtu premijskega izplačila za hektar obdelane zemlje. Prvotni načrt kmetov je bil ta, da se za 1 ha obdelane zemlje izplača premija 100 šilingov. Veleposestvo je pa ugotovilo, da prinese intenzivnejše obdelovanje donesek 33 me-terskih stotov na 1 ha, dočim dosežejo mali kmetje pogosto samo 10 meterskih stotov. Tako bi dobil kmet za svoje ekstenzivno obdelovanje za 1 meterski stot 10 šilingov premije, veleposestnik za intenzivno obdelovanje pa samo 3 šilinge. Pod vtisom te izjave so merodajni krogi uvideli, da se sporazum v tem vprašanju ne bo dal hitro doseči, in ker so obenem še žitne cene začele rasti, so lepo vse skupaj odložili na jesen. * * * VELIKA TRANSAKCIJA V MEDNARODNI PETROLEJSKI INDUSTRIJI. »Gallia«, prodajna družba petrolejskih produktov, s sedežem v Vaduzu (Liechtenstein), je v začetku lanskega leta skupaj z ruskim petrolejskim sindikatom ustanovila z delniško glavnico 10 milijonov mark delniško družbo z imenom »Derop« (Deutsche Vertriebs-gesellschaft fiir russische Olprodukte); na novi družbi je bila »Gallia« udeležena z 49 odstotki. Sedaj beremo, da je prodala >Gallia< ves svoj delniški paket družbe »Derop«-e ruskemu sindikatu nafte. >Derop< je nastala potom fuzije z Erddlindustrie A. G. v Berlinu, ki je pripadala koncernu »Gallia«. S tem dobi ruski petrolejski sindikat polno posest prejšnje prodajne organizacije bivše ErdOlindustrie A. G. v Berlinu, »Gallia« pa dobi poleg drugega popolno trgovsko prostost na nemškem trgu. Ne da se še ugotoviti, kakšni motivi so bili za to transakcijo merodajni; bili so najbrž na obeh straneh politično-trgovskega značaja. * * * Tečaj 19. julija 1929. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . < Berlin IM 13665 22-8675 13595 7-9145 9-9326 1097-40 8-037 276'77 66-865 223 12 BmteJj 1 belga Budimpešta 1 pangS . . Gunih 100 4r 1094-40 8-007 275-97 Dunaj 1 šiling London 1 funt Mewyork 1 dolar Praga 100 kron Trat 100 lir 297-03 168 66 29903 Vrednote: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 1‘23 dinarjev; Prva brvatoka šte-diomica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 125 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., motate 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske -plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200-1300 Din; frizi 1100-1250 Din. — Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Išče se: in sicer: 1000 m* madrierov — smreka jelka, 225 X 75 mm, 30 % — 4 m dolžine; 30% — 5, 6, 7 in 8 m dolžine; 35% — 4-33, 4-66, 5 33, 5-66, 6 33, 6 66, 7 33 in 7-66 m dolžine; 5% — 3-33 in 3-66 m, fco vagon prihod Sušak pristanišče, uverenje preskrbi prodajalec; 200 m3 smezzole, 222 X 95 mm, v dolžinah 8—12 m, s polovičnimi metri; ca 270 m3 ostrorobih remelj-nov: 20 m3 24 X 48 mm, 50 m3 34 X 68 mm, 40 m3 38 X 78 mm, 40 m3 58 X 78 mm, 40 m3 68 X 68 mm, 80 m’ 78 X 78 mm, 4 m dolžine, monte fco Sušak ali meja Postojna. — Nadalje se išče: 30 vagonov cerovih drv. 2ito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., nvlev. voz., «1. post., plačilo v 30 dneh, 275—277-50; bačka nova: uzančno. blago za prompt. dob. brez doplačila, mlev-ska voznina, slov. post., plačilo v 30 dneh, 275 do 277-50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297-50—300 Din; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 267-50—270 Din; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 260—262-50 dinarjev. — Ječmen: bački: ozimni, 67/68 kg, 270—275 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 265—270 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 400-402-50 Din. Tendenea: les: neizpremenjena; deželni pridelki: čvrsti. Zaključki: 3 vagone tramov, 3 vagone brzojavnih drogov. Naročajte »Trgovski list«! TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. julija 1929. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste Din 18—20, II. vrste 16—18; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18 do 20, II. vrste 16-18, III. vrste 12—14, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6 do 8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20-25, loja 6—10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25—27, II. vrste 20—22, pljuč 10, je- ter 15—20, ledic 25—30, glave 8—.10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 29—30, slanine domačih prašičev 25—26, slanine mešane 26—27, slanine na debelo 26, masti 30—32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 20—32*50, II. vrste 25—27*50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15, jagnjetine 18—20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 82, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30 Din. ‘Perutnina: Piščanec majhen 15—17, večji 17—20, kokoš 25—30, petelin 22 do 25 Din. Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 35 do 40, postrvi žive 80, postrvi mrtve 60, klina 2Q, mrene 20—25, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2*50—8, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44—48, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, ena jajce 1*25—1*50 DLn. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, vina dalmaitinca 11—14, 1 čaša piva 3*50, 1 vrček piva 4*50—5, 1 steklenica piva 5*50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 5, črnega 4*50, rženega 4 50 Din. Sadje: 1 kg jabolk I. vrste 8—10. luksusnih hrušk 16—18, hrušk I. vrste 6—10, ena oranža 2—3, limona 0*75—1. 1 kg luščenih orehov 40—42, črešenj 3 do 6 Din. Špecerijsko blage: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. vr- ste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4*50, navadnega kisa 2*50, 1 kg soli debele 2*50, soli mlete 2*75, celega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 65, 1 liter petroleja 7*50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3*7*5, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »0« 3*90—3*95 na debelo, 5 na drobno, štev. »2« 3*70—3*75 na debelo, 4'25 na drobno, štev. >5« 3*50—3*65 na debelo, kaše 5*50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2*50, koruzne moke 4 do 4*50, koruznega zdroba 4*50—5, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke ,4 50—5 dinarjev. Žito: q pšenice 265, rži 270—300, ječmena 280—810, ovsa 265—310, prosa 285, koruze 290, ajde 280—290, fižola ribničana 800, prepeličarja 875, leče 1400—1800 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, m8 trdih drv 180, mehkih 70 dinarjev. Krma: q sladkega sena 90, pol sladkega 75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 4—5, štrucnate solate 5—6, zgodnjega zelja 4—5, rdečega zelja 5—6, kislega zelja 3*50—5, ohrovta 5—6, karfijol 9 do 10, kolerab 3—4, kolerab podzem-ljic 1—1*50, 1 kg špinače 4—5, paradižnikov 8—10, kumar 4—5, buč 2—3, gra-ha v stročju 3—4, 1 liter luščenega graha 3—48—10, 1 kg fižola v stročju 4—6, čebule 3—4, česna 12, krompirja novega 1 do 1*50, repe 3—4, kisle repe 2*50—3, merica jurčkov 4—5, 1 kg korenja 6—8, peteršilja 15—20, zelenjave za juho 8 do 12 Din. 8:^1 “ji X K S S Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nadi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in higljenično na j moder ne j c urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Telefon šle*. 2389. O DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 32.500 kg portland-cementa, lesa in telefonskega materijala. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1600 komadov brezovih metel. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov pečatnega voska. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Dne 1. avgusta t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Zetske divizijske oblasti na Cetinju licitacija glede dobave 60.000 kg ovsa; dne 2. avgusta t. 1. pa glede dobave 100.000 kilogramov sena.) (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih -železnic v Ljubljani sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 70 m2 pocinkane pločevine, 900 komadov žaginih listov, 48 komadov spiralnih svedrov raznih dimenzij, lesa ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Soro pri Medvodah. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. avgusta t. L ponudbe glede dobave 1200 komadov hrastovih pragov in 3500 kg tračnih žebljev. — Dne 5. avgusta t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, ofertalna licitacija glede dobave 15.000 metrov platna - amerikan. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 6. avgusta t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem ode-lenju Ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave negu-miranih in gumiranih papirnih trakov. (Pogoji na vpogled pri istem odelenju.) TRAJNO koristno darilo je samo 'GRITZNER* m »ADLER* šivalni stroj ter pisalni stroj "URANIA". Znižane cene, na)lepSe opreme edino le pr* JOSIP P£T£UNCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913, Tovarniika zaloga in predaja krtai, rasnega Smetarskega la vrvarskega blaga, Spage, gamsi, Čevljev, drete, pismenega papirja, zimske trikotaSe, vezalk, mila, sesalk za otroke, --------------------— kreme za čevlje --------------------- M.TERSAN, LJUBLJANA uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kongresni trg 14 luuuiuttuiuiniimuiumui „Spectrum“ d. d. tvorni« ogledal In brušenega stekla Ljubljana Vil, se nahaja od 1. novembra na CelovSki ceiti 81 Tel. 2343 Ji . Zagrebi. Osijek — Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mnšinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v *seh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-vanje ▼ med. — Fino — navadna ogledala. Tiskarna MERKUR se priporoča za naročila za tisk Hijen za leto 1930. Ali se hočete osvoboditi svojega revmatizma in trgania? Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključeno roke in noge, trganje, bodljaji, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči, so čeBče posledice revmatičnih in protinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo sicer bolezen vedno bolj napredovala. Ponudim Vam zdravljenje s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospežila prebavo in izločevanje, torej ne takozvano »plodno in tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človefitva dobra mati narava^ Vsakomur poskušaj a zastonj! PiSite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma MStonJ in franko poskufinjo s poučnim navodilom. Sami se boste lahko prepričali o nefikodljivem in hitrem učinkovanju sredstva! AUGUŠT MARZKE, Berlin - Wilmersdorf, Brudisalerstr. Nr. 5, Abt. 20. irnm * LJUBLJANA - Ure, alatnlne in - srebrnine Lastna ; protokollrana tovarna v švld * DKUŽBA Z O. Z, - TISKMtNA Merkur Tvomlca kuvert In konfekcija- papirja LJUBLJANA Vožarskl pot St. l Karlovška cesta St. 2 Veletrgovina kolonljalne ln Ipecer^ske robe TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva1 ni. 23. Tel. 2552 ■> ■* .j se priporoča za naro-> žila vseh trgovskih in uradnih tiskovln.TIska j časopise, knjige, brošure, cenike* Statute, tabele, letake Ltd. Knjlgoveška dela i*» vrfiuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI LJUBLJANA mm mm ZALOGA mle pralen« kave, mletih dllav In rudninske vode. ToCna ln solidno , postrelba! 5 Zahtevafle cealkl ■■■aaeaamasiLHKsaEBsi^BiBMiEuaagiattsttBiseaaasnssBBsaOTsa—»■■»■»»»■■■■aa*sasa»a*aaa«as—SMSBssBaw*ssaaa«BBaaamaaaaBSB»sii Kreditni zavod za trgovino Jn industrijo Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana m w Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; Jnterurban; 2706, 2806 Peterson International Bankina Code Obrestovani« vlog, nakup fn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroClla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In. inkaso menic ter nakazila v tu- tn inozemstvo* oafndepositl itd. taaHaaaaaasBSBHBBB ■■■a——mammm—bmismi Ur*Ja dar. IVA* PLES8. — Za Trgovsko - indmatrijmko d. d. »MERKUR« kot in nakar:*: O. MKJHALEK. Ljubljana.