Prispevek k razvoju kmetijstva
Kmetijska zemljiška skupnost v obeini je bila ustanovljena pred pri-bližno osminii leti zato, da bi usmer-jala kmetijsko zemljiško politiko in izvajala naloge, povezane s politiko diužbenega in gospodarskega n-zvoja v občini. Zakon o kmetijskib zemljiščih je nakazal smernice za delo, pri izkoriščanjn kmetijs'tega prostora za razne nekmetijske na-mene pa je bUo že od vsega začetka potrebno sodelovanje kmetijske zemlpške skupnosti.
Z opredelitvijo kmetijskih zem-Ijišč za trajno rabo v kmetijstvu je zemljiška skupnost skušala lakoj po ustanovitvi preprečevati nenačrtno poseganje po kmetijskih zemljiščih. Pripravljen je biJ prostorski načrt za potrebe kmetijstva, ki ohranja kme-tijska zemljišča svojemu namenu in je sestavni del družbenega plana. Sprejeta je bila tudi že njegova do-polnitev.
Kmetijska zemljiška skupnost je v vseh letih delovala predvsem za vse-stransko izobraževanje in urejanje zemljišč, da bi bila tudi slabša zem-
Ijišča usposobljena za ustrezno pri-delovanje.
' V naši občini so potrebe po urejja-nju zemlji^c kar precejšnje. V letu
1977 smo pričeli, v sodelovanju z območno vodno skupnost jo Ljublja-nica — Sava^z raznimi melioracij-skimi deli na zemljiščih, ki so bila po-trebna raznovrstniii izboljšav. Čistili smo za^ščene jarke in zasipali opuš-čene r»5ie stmge, depresije, razne kolovoze. S temi ukrepi so se kmetij-ske površine ne samo povečale, ampak tudi izboljšale in uredile za lažjo proizvodnjo in pridelovanje. Izvajali smo tudi večje melioracijske posege.     Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uspešne so bile tudi izbolj-šave zemljišč — tnale melio-racije, ki so jih lastniki zetn-ljišč izvedli sami, vendar pod strokovnim vodstvom.
Zemljišča smo urejali v vseh vaseh naše občine po predlogih KS.
V  tem času so bile oprav-Ijene razne izboljšave na nji-vah in travnikih pod vasjo So-stro, v Kašlju pod kafilerijo, v Podmolniku in Podlipoglavu, . pod Šentpavlom, na travnikih pod vasema Brezje in Češnji-ce, v Vinjah, v dolinah pod Osredki in v Senožetih — pri-bližno v dolžini 50km.
Tako so izboljoane talne ra-zmere in povečane možnosti za boljše pridobivanje na 200—250ha travnikov in njiv. Zasuti in poravnani so opuščeni rokavi nekdanje Dobrunjščice in nekatere večje depresije pod Sa-dinjo vasjo — in tudi s tem so bile povečane kmetijske površine.
V  hribovitih predelih so se z manjšimi melioracijami tudi na manjših    njivah    in    travnikih izboljšali   rastni   pogoji.   Take vrste izboljšave so bile naprav-ljene v Vinjah, v vaseh Hrib, Do-lina, Gagrje, Besnica, Podlipo-glav, Brezje, Šentpavel in Sela pri Pancah. Tako je bilo urejenih 45 ha njiv in travnikov.
Večja melioracijska dela smo izvajali ob potokih Dobrunjščica in Breska, kjer na 175ha travni-kov in njiv urejamo talne razme-re. Uspehi dosedanjih melioracij-skih del so že vidni. Vodne ra-zraere v tleh pa se bodo še izbolj-šale, ko bo urejena podrobna drenažna tnreža.
V Dolskem so opravljene me-lioracije na 60 ha.
Poleg hidromelioracijskih po-segov pa smo izboljšali zemljišča za večjo in intenzivnejšo proi-zvodnjo tudi z agromelioracija-mi. Na travnikih, v nekdanjih to-polovih nasadih v Kašlju in Za-logu je za intenzivno travniško proizvodnjo urejenih ok. 40ha zemljišč, samo na travniških po-vršinah v Kašlju pa je bilo z od-stranjevanjem grmovja in drevja izboljšanih ok. 12ha.
Za preusmeritev proizvodnje na zemljiščih sadovnjakov v Vi-njah, Volavljah, Javoru in Re-pčah je.bil pripravljen načrt, po-sebno podroben za ureditev proi-zvodnje v Vinjah. Po tem načrtu so bila urejena zemljišča za njiv-sko in travniško proizvodnjo in za pašno-košno rabo na 36ha.
Za zemljišča, ki so slabo oskrb-ijena s fosforjem in kalijem, v hribovitem območju naše občine, smo preskrbeli tomaževo žlindro in apneni prah. Gnojenje s fos-forjevimi gnojili na 150ha povr-šin in apnenje na 130ha travni-kov je organizirala kmetijska za-druga Ljubljana — TZO Dobru-nje.
Skrb za vsestransko urejanje in izboljševanje zemljišč ni majhna, saj smo s hidromelioracijskimi posegi, z malimi melioracijami, z agromelioracijami in urejanjem nasadov v tem času urejali in izboljševali 1337ha zemljišč.
V  hribovitih območjih pa je bila   dana   velika   in   zelo   po-membna pomoč kmetom za lažje obdelovanje zemlje in pridelova-nje tudi s popravljanjem in izde-lovanjem poljskih poti. Tako je sodobna mehanizacija lažje pro-drla v hribovite kraje.
Poljske poti so bile napravljene 253 km^tom, in sicer: v KS Be-
snica 136 kmetom v vseh vaseh, v KS Dolsko 20 kmetom v hribovi-tih vaseh, v KS Klopce 27 kme-tom v vseh vaseh, v KS Lipoglav 40 kmetom v vseh vaseh in v KS Zadvor 30 kmetom v hribovitih vaseh.
V tem času je bilo narejenih ok. 200km poti in z njimi je omo-gočeno lažje in uspešnejše pride-lovanje na približno 600ha zem-ljišč.
Za povečanje proizvodnje v hribovitem območju občine se po konceptu KZ Ljubljana — TZO Dobrunje pripravlja načrt za preusmeritev in ureditev proi-zvodnje ob upoštevanju sodob-nih konceptov. Načrt je do-¦ končno pripravljen za KS Lipo-glav in Besnica.
Naloga kmetijske zemljiške skupnosti je tudi urejanje zem-Ijišč kmetijskega zemljiškega sklada in odkup kmetijskih zem-ljišč, ki so ponudena v prodajo. Dela s tera je kar precej, vendar je bilo mogoče odkupiti 9ha krr.etijskih zemljišč.
Pripravljen in sprejet je bil odlok o zaščitenih kmetijah, po katerem velja za 451 kmetij de-dovanje po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
Izvajali smo še naloge po dolo-čilih zakona o kmetijskih zemljiš-čih.'
Ko pregledujemo dek> po po-sameznih vaseh, lahko ugotav-Ijamo, da so bila leta dosedanjega dela kmetijske zemljiške skupno-sti dokaj plodna in da je bilo stor-jenega kar precej tako pri rado-naini porabi kakor pri urejanju in izboljševanju kraetijskih /emtjiše, kar je velik prispevek k bolj ure-jenemu kmetijstvu.
BLAŽENA PUGELJ