TRG LJUTOMER V PRVIH
LETIH SLOVENSKE TRŠKE
UPRAVE
MIROSLAV NOVAK
Bogato in izredno dobro ohranjeno arhiv-
sko gradivo trga Ljutomer lahko razdelimo na
dva dela, ki sta skozi zgodovino doživela raz-
lično usodo. Starejše arhivsko gradivo, ki ob-
sega trideset pergamentnih in štiri papirne li-
stine iz obdobja od 1396 do 1838 ter 156 ška-
tel spisovnega gradiva iz 16. do 19. stoletja, je
bilo v letih 1891 in 1894 izročeno v hrambo
Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu. Šele !
po drugi svetovni vojni je bilo to gradivo na
podlagi restitucije vrnjeno in ga sedaj hrani
Pokrajinski arhiv Maribor, l
Drugi del ali mlajše arhivsko gradivo, ki je
omejeno predvsem na prvo polovico 20. stole-
tja, se je na srečo ohranil skozi vihro druge
svetovne vojne pri trški občini in je bil nato
predan v Pokrajinski arhiv Maribor. Za to
gradivo je značilno, da ga raziskovalci do se- j
daj niso kaj prida uporabljali, je pa pomem-
bno, ker se fond Sreskega načelstva Ljutomer
skorajda ni ohranil. V nadaljevanju je naniza-
nih nekaj manj znanih zanimivosti iz življenja
in dela prvih let slovenske uprave trške obči- j
ne, ki jih najdemo bodisi v prepisih original- j
nih dokumentov, bodisi v povzetkih oziroma \
ornembah v zapisnikih trškega sveta. i
Županske posle je med prvo svetovno vojno
opravljal Julius Thum, člani sveta pa so bili
dr. Emst Schwarz, Osvald Hoenigmann, An- i
ton Amovšek, Ludvik Babnik, Fric Dijak, i
Anton Mišja, Albert Novak, Jožef Novak,
Alojz Rajh, Johan Reisinger, Josef Strasser,
Franc Zacherl, Mathias Stermann, Viktor Ku-
kovec in Johan Erjavec. Zapisnike sej trškega
sveta so v tem času pisali v nemškem jeziku.
Šele na seji trškega sveta dne 18. marca 1918
so slovensko orientirani člani trškega sveta
predložili prvi slovensko pisani dokument v
vezani zbirki sejnih zapisnikov, ki ga v celoti
objavljamo.
»Podpisani odbomiki 3. volilnega razreda
trga Ljutomer, ki zastopamo po številu sigur-
no večino vseh davkoplačevalcev kakor tudi
prebivalstva občine sploh, predlagamo k edini
točki dnevnega reda današnje izredne seje ob-
činskega odbora sledečo resolucijo:
Občinski zastop trga Ljutomer priznava, da
so vsi narodi, kakor veliki tako tudi majhni, v
vsakem ozim povsem enakopravni in da ima-
jo vsi popolnoma enako pravico do samood-
ločbe. V popolnem prepričanju, da se zmore
le iz medsebojnega priznanja popolne enako-
pravnosti in iz vzajemnega uvaževanja po-
vsem svobodne samoodločbe vseh narodov
razviti njih prava svoboda in bratstvo, medse-
bojno spoštovanje, vseobči mir in pravo člo-
večanstvo, - dalje v svojem stremljenju po
splošnem in trajnem mim, ki naj odstrani vse
krivice in vsako nasilje in nadvlado narodov
nad narodi in ki naj zajamči v smislu prave
53
Fric Dijak, portretiran leta 1912
demokracije vsem narodom kakor tudi vsem
narodnim manjšinam samostojni in svobodni
razvoj in neovirano prijateljsko tekmovanje v
kulturnem in gospodarskem napredku v korist
vesoljnega človeštva, - in končno v trdnem
pričakovanju, da je le z ustanovitvijo skupne
samostojne države za vsa tri jugoslovanska
plemena avstro-ogrske monarhije pod žezlom
habsburške dinastije in v okviru avstrijske
monarhije zajamčen obstanek slovenskemu
narodu, ki ima, če tudi majhen, ravno tako
pravico živeti kakor vsak drugi narod, - izja-
vlja občinski zastop ljutomerski slovesno, da
se z deklaracijo, podano v avstrijskem držav-
nem zboru dne 30. majnika 1917 po držav-
nozborski delegaciji združeni v jugoslovan-
skem klubu povsem strinja in se isti v celem
obsegu zadostno in z navdušenjem pridružuje.
V Ljutomeru dne 18. marca 1917«.2
Podpisani so Anton Mišja, Ludvik Babnik,
Alojz Rajh, Viktor Kukovec, Franc Zacherl,
in Fric Dijak.3 Avtor resolucije je bil verjetno
Anton Mišja.
Nemško orientirani člani pa so se oprede-
ljevali za »mariborsko resolucijo«, ki se je za-
vzemala za nedeljivost Štajerske v okviru ne-
mške Avstrije. Po glasovanju za eno ali drugo
resolucijo so bili poslanci slovenske opredeli-
tve poraženi. 4
Toda socialdemokrat Viktor Kukovec je že
pol leta zatem z odločno akcijoS zamenjal žu-
pana Juliusa Thuma z narodno zavednim
Antonom Mišjo. Sprememba oblastne garni-
ture v trgu Ljutomer je bila izvedena v roman-
tično sentimentalnem tonu, saj arhivski vir
poroča, da je župan Julius Thum »ves pobit
sedel v fotelj. Solze so mu zalile oči. Tudi Ku-
kovcu je bilo nekako tesno pri srcu . . . Naj-
prej v slovenskem potem pa v nemškem raz-
glasu se je župan poslovil od tržanov. A. Mi-
šja je takoj prevzel posle ter skrbel v prvi vrsti
za mir in red.«.6
Prvi zapisnik seje trškega sveta'' v sloven-
skem jeziku je z dne 16. novembra 1918. Na
tej seji so bili navzoči občinski poverjenik^
Anton Mišja »in po njem imenovani posveto-
valci za občinsko upravo g.g. Babnik Ludvik,
Dijak Franc in Kukovec Viktor.«? Že na seji
trškega sveta 5. avgusta 1919 so sprejeli sklep,
da se svet zaradi lažjega in tekočega poslova-
nja razširi za tri člane. Predlagani so bili Alojz
Krajnc, Franc Stajnko, Fran Zacherl. 10
Glavni viri dohodkov trške občine so bili
iztržki od prodanega vina iz vinogradov na
Gomili in v Brebrovniku,'! najemnine trških
nepremičnin, prodaje lesa iz trških host in
različne takse. Tako je bilo treba plačati:
1 a) za prostovoljen sprejem tuzemca v do-
movinsko zvezo 200 K
b) za zagotovitev sprejema inozemca v do-
movinsko zvezo 1000 K; ako nasledujejo pro-
stovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca,
kateremu se je zagotovil sprejem v domovin-
sko zvezo, obenem v domovinski pravici dru-
ge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska tak-
sa) presezati štirikratne, za eno osebo določe-
ne takse; če inozemec, kateremu se je zagoto-
vil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi ju-
goslovanskega državljanstva, se mu plačana
taksa vrne
2) za vsak razglas z nabitkom na občinsko
tablo 4 K
3 a) za prostovoljno dražbo premičnin ali za
prostovoljno zakupovanje nepremičnin 2 %
izkupila ali zakupnine, najmanj pa za vsakega
pol dne 20 K
b) za izkliceval ca se plača za vsakega pol
dne 10 K
4) za ogled na mestu v stavbnih ali drugih
zadevah strank 50 K
5 a) za odobritev razdelilnega načrta (parce-
lizacije) 100 K
b) za določitev stavbne črte in nivela, če se
izvrši ločeno od stavbne dovolitve 100 K
c) za stavbno dovolitev
- pri novih stavbah 50 K
- pri prezidavah ali pri bistvenih popravah
ali prenaredbah 30 K
d) za dodelitev stanovanja in porabe 10 K;
ako je treba vsled uime graditi nove stavbe ali
stare prenavljati, so te stavbe proste takse
6) za izdajo domovnice (domovinskega li-
sta) se plača za tiskovino 2 K
7) za uradni prepis sejnega zapisnika ali
drugih uradnih spisov, za vsako čeprav le za-
54
četo stran 2 K
8) za vsako vročitev povabil ali drugih
uradnih spisov, razen če gre za vročbe, ki se
morajo v javnih zadevah izvršiti na zahtevo
drugih oblastev, uradov in občin, v kraju
uradnega sedeže 2 K; v ubožnih zadevah se ta
taksa ne pobira
9) za izdajo izpričeval, certifikatov in dru-
gih uradnih potrdil 2 K; v ubožnih zadevah se
ta taksa ne pobira
10) za prireditev splošno pristopnih plesnih
zabav za en dan 50 K, poleg tega za vsakega
godca 20 K
11) če so gostilne in kavarne odprte čez po-
licijsko uro, se plača za vsako noč 20 K; kadar
se pri tem ne prekoračijo tri ure, se plača za
vsako uro 5 K
12) za tombolo, kegljanje na dobitke, stre-
ljanje na dobitke in sploh za vsako igro na do-
bitke 20 K
13) za tekmovalno vožnjo ali za tekmoval-
no jahanje 50 K
14) za prireditev umetnega ognja, bakljade
ali za javne zabavne obhode v preoblekah 20 K
15) za slovesno praznovanje svatbe 20 K
16) za predstave v gledališčih, cirkusih in
varijetejih in za koncerte, od vsake predstave
20 K; ako se take predstave prirede v dobro-
delne namene, so oproščene občinske takse,
vendar pa ima županstvo pravico zahtevati
dokaz, da se je čisti dohodek tudi resnično
uporabil za dobrodelne namene
17) za posestnike menežarij, vrtiljakov,
strelišč, panoram, gugalnic in marionetnih
gledališč, telovadcev, brzotekov, čarodejev
i.t.d., potem za predstave z električnimi in
elektrotehničnimi aparati (n.pr. s kinemato-
grafi) in enake umetniške prireditve za vsak
dan 20 K
18) I. za živinski in mesni ogled pri mesar-
jih:
a) za vsako veliko žival 5 K
b) za vsako malo žival 2 K
II. za izvedenski ogled vsake živali pri po-
sestnikih, preden se izda za njo živinski potni
list
a) za konja 5 K
b) za vsako veliko žival 2 K
c) za vsako malo žival 1 K
Za ogled več živinčet enega in istega po-
sestnika naenkrat ne sme ogledna pristojbina
presezati desetkratne, za ogled črede (to je naj-
manj 30 glav iste vrste in istega posestnika) pa
ne dvajsetkratne pristojbine, ki je dovoljena v
enak namen za ogled posamičnih živali iste
vrste.
19) za izdajo živinskega potnega lista brez
ozira na število živinčet 2 K
20) za vsakega psa 8 K
Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez
dovolitve (sodelovanja) občinskega urada ali,
če to po veljavnih predpisih ne bi bilo potreb-
no, brez prejšnjega naznanila občinskemu
uradu, plača takso v dvojnem znesku.
Zelo natančno je bil določen tudi cenik jav-
ne tehtnice. Takse za tehtanje so se konec leta
1920 gibale od 80 vinarjev do 2 kron. 12
Občina je imela veliko različnih izdatkov.
Naštejmo le nekatere: tako je 500 kron daro-
vala za vzdrževanje vpoklicanega vojaštva no-
vembra 1918, 20 kron podpore Zavodu za sle-
pe v Gradcu, 13 skrbeti je morala za plače in
doklade občinskih uslužbencev - straževodja,
občinskega redarja, poljskega in gozdnega ču-
vaja, občinskega tajnika, hlapca, za osebje v
elektrarni, za nagrade in potne stroške članov
trškega sveta, za opravljanje županskih po-
slov, za različne odškodnine, za socialne pod-
pore, itd.
Zaključni račun občine za leto 1918 nam
pove, da so se izdatki pokrili s prihodki, v bla-
gajni pa je ostalo še 113 kron in 59 vinarjev, 14
leta 1919 pa celo 64.793 kron in 85
vinarjev. 15
Največje in najsodobnejše trško podjetje je
bila elektrarna in z njo povezano električno
omrežje. Delavci, zaposleni v trški elektrarni,
so imeli status občinskih uslužbencev, zato jih
je trški svet razporejal na delovna mesta, jim
določal višino plač, pa tudi odpuščal z dela z
enomesečnim odpovednim rokom.
Za strokovno in tehnično plat delovanja
elektrarne in za trško električno omrežje je
skrbel vodja elektrarne, 16 njemu je pomagal
pomožni instalater. 17 Poleg vodje elektrarne
in pomožnega instalaterja je bil v elektrarni
zaposlen še kurjač. Za opravljeno delo je tr-
ški svet v začetku leta 1919 obljubil vodji
elektrarne »300 K stalne plače na mesec, od
1. maja tekočega leta prosto stanovanje s priti-
klino v elektrarni, letno 10 kubičnih metrov
drv, polovico njive nasproti Peklarjeve hiše v
hasnovanje, in polovico zaslužka od inštalacij,
to je 2 kroni od delovne ure, druga polovica
pa pripada občini«. 18 Pomožni instalater je
zaslužil prav tako dve kroni na uro, ni pa imel
drugih bonitet. 19
V obdobju od 1918 do 1920 je moral trški
svet odkloniti več prošenj za službo kurjača v
elektrarni. Velik interes za to delovno mesto
si lahko razlagamo z relativno dobrim zasluž-
kom. V začetku leta 1919 je kurjač prejemal
180 K na mesec, 10 kubičnih metrov drv na
leto in v hasnovanje polovico njive nasproti
Peklarjeve hiše.20
Uporabnikom so različno obračunavali
električno energijo in to pavšalno ali pa na
podlagi ugotovljene porabe s pomočjo štev-
cev. Tovarnarju Ignacu Sinigoju so tako zara-
čunali »toliko konjskih sil, kolikor jih zavaro-
valna žica vzdržati in prenašati zmore.«2l Za-
radi različnega obračunavanja porabljene
energije je šest tržanov vložilo prošnje z željo,
da bi plačevali porabljeno energijo elektromo-
torjev po pravičnih cenah. Glede na splošno
pomanjkanje materiala »kakor kamnicita,
55
tako sirovega olja«, svojih motorjev niso po-
polnoma izkoriščali, zato je trški svet sklenil,
da se prispevki znižajo samo za gospodarske
motorje na 5 kron po konjski sili.22 Cena
električne energije se je zviševala v skladu z
zvišanji obratovalnih stroškov, vendar ne za
vse porabnike enako. Na seji trškega sveta dne
29. maja 1920 je predsednik ugotovil, da je
»sedanja pavšalna cena nepravična v odnosu
na ceno energije, ki se ugotavlja s števci. Cena
za pavšalno elektriko se je povečala že na seji
dne 19. novembra 1919 za 150 %, 30. januarja
1920 pa še za 50 %, medtem pa se je cena po-
rabljene energije, ki se ugotavlja s števci zviša-
la samo za 50 %. Trški svet je nato soglasno
sprejel sklep, da se cene ne glede na načine
ugotavljanja porabljene energije procentualno
enako zvišujejo.23
Seveda je imela elektrarna poseben režim
obratovanja, zato so morali porabniki energije
izven obratovalnega časa posebej zaprositi tr-
ški svet za električno energijo. Tako je bilo
lastnikom motorjev z mlatilnicami ves dan
omogočeno nemoteno delo v času spravila
zmja.24 Ferdinandu Kosiju, lastniku kino gle-
dališča, pa je trški svet dovolil uporabljati
električno energijo za štiri predstave na teden
po navadni ceni in sicer po 2 kroni 80 vinar-
jev za kilovat, za žarnico na ulici pa so pavšal-
no zaračunali 9 kron mesečno. Vodja elek-
trarne je moral napraviti vse potrebno, »da ob
času predstav električni tok regulira tako, da
se drugim konsumentom vsled tega luč ne
poslabša.«25
Delovanje elektrarne trški občini ni prina-
šalo dobičkov. Leto 1918 je zaključila z izgu-
bo 1 krone,26 leto 1919 pa kar z 18.990 kro-
nami in 87 vinarji.27 Edino na podlagi neren-
tabilnosti trške elektrarne si lahko, razlagamo
akcijo povezovanja predstavnikov trga Ljuto-
mera z mestnim zastopom Ptuj in drugimi za-
interesiranimi glede razširitve električnega
omrežja elektrarne Fala na obravnavano
področje.28
Trški svet se je ukvarjal tudi s kmetijsko po-
litiko. Na seji dne 30. januarja 1920 so ugoto-
vili, da v trgu potrebujejo:
300 motik, 100 lopat, 100 sekir, 10 plugov,
50 kos, 3 kosilnice, 5 strojev za luščenje koru-
ze, 2 trijarja in 5 reporeznic.29 Ko pa je okraj-
ni komisar za agrarne operacije v Mariboru
predlagal komasacijo zemljišč v občini Ljuto-
mer, je bil trški svet mnenja, da le - ta ni
izvedljiva.30
Iz prej navedenega cenika taks je razvidno,
da je bilo pridobivanje domovinske pravice
lahko tudi draga investicija. V prvih povojnih
letih je trški svet obravnaval 18 prošenj, od
tega jih je 12 pozitivno rešil, eno pogojno po-
zitivno, 5 pa jih je odklonil. Obrazložitve od-
klonjenih prošenj so bile v glavnem argumen-
tirane s prekratkim rokom stalnega bivanja
državljana zaradi nedorečene zakonodaje gle-
de pridobivanja državljanstva.
Za red in mir v trgu je v prvi vrsti skrbel tr-
ški svet. Konec leta 1920 so izgnali zaradi ta-
tvine zakonca F. in A. R. in sprejeli sklep, da
je treba »tudi vsakogar, kdor nima v občini
domovinske pristojnosti, pa bode zaradi tatvi-
ne kaznovan, iz občine izgnati«.31
V Ljutomeru je delovalo več ustanov bodisi
na dobrodelnem bodisi na izobraževalnem
področju.
- Siromašni sklad
Siromašnemu skladu je v letu 1918 ostalo
3.244 kron in 6 vinarjev32, v naslednjem letu
pa celo 5.949 kron in 71 vinarjev.33
- Dr. Gottweisova bolnišnična ustanova
Dr. Gottweisova ustanova, ki je oskrbovala
trško bolnišnico, je imela v letu 1918 9.499 K
82 v prejemkov in 2.818 K 80 v izdatkov,34
leta 1919 pa zaradi izredno dobre vinske leti-
ne kar 52.445 kron in 57 vinarjev prihodkov
in samo 2.802 kron in 1 vinar izdatkov.35 Za-
radi visokega pozitivnega salda je trški svet
sklenil, da si občina kratkoročno sposodi iz
sklada 48.000 kron za pokritje tekočih občin-
skih stroškov stroškov elektrarne. Posojilo naj
bi občina vrnila z obrestmi vred, potem ko bi
prodala vinski pridelek leta 1920.36 Istega leta
so iz vinograda dr. Gottweisove bolnišnične
ustanove v Desnjaku na javni dražbi prodali
902 litrov vina po 20 kron.37
- Dr. Gottweisova šolska ustanova
Dr. Gottweisove meščanska šolska ustanova
je imela v letu 1918 8.4237 K 61 v prihodkov
in 6.829 K izdatkov,38 v letu 1919 je imela
ustanova le 2.001 krono in 13 vinarjev pri-
hodka ter samo 800 kron izdatkov.39
- Pokopališki fond
Pokopališki fond je imel v letu 1918 1.872
K ostanka,40 v letul919 pa 2.087 kron in 2
vinarja.4i
- Volilo gospe Hedvike Grafskopf
Volilo gospe Hedvike Grafskopf za občin-
ske siromake je znašalo 1.000 avstrijskih
kron. Občinski svet je bil v dilemi, ali naj ta-
koj zamenja denar, ali pa naj počaka, da se iz-
boljša valutna razlika.44
- Ubožna hiša
Trški svet je vzel na znanje poročilo o pre-
pirih med ženskami v ubožni hiši.43
- Gasilsko društvo
Pred in med prvo svetovno vojno je v Lju-
tomeru delovalo nemško gasilsko društvo,
zato so sredi leta 1919 poverili reorganizacijo
Janku Dijaku. V obdobju, ko v trgu ni bilo or-
ganizirane gasilske službe, so ustanovili pose-
ben sklad v višini 500 kron. S tem denariem
56
naj bi se plačali tisti gasilci, ki bi pri eventuel-
nih požarih ponoči strazili ali bi bili potrebni
pri gašenju še naslednji dan. V drugi polovici
leta 1920 je novoustanovljeno gasilsko dru-
štvo predložilo potrjena pravila delovanja tr-
škemu svetu in od njega prosilo, da se mu iz-
roči gasilsko orodje in celotno premoženje
razpuščenega društva Freiwillige Feuerwehr,
kar je trški svet tudi odobril.
- Obrtna nadaljevalna šola
V šolski odbor obrtne nadaljevalne šole so
izvolili Viktorja Kukovca,44 na eni izmed na-
slednjih sej trškega sveta pa je le ta prispeval
500 kron za šolsko leto 1920 in 1921.45
- Meščanska šola
Trška občina se je z izjavo dne 24. avgusta
1919 skupaj z okrajno posojilnico in okrajnim
zastopom zavezala vzdrževati meščansko
šolo. Trški svet je izvolil v vzdrževalni odbor
Antona Mišjo in Viktorja Kukovca.46
- Murski sokol
V začetku leta 1919 je Murski sokol zapro-
sil za dodelitev telovadnih prostorov. Po-
sestnik Ludvik Babnik je predlagal, da se za-
pleni telovadnica v prejšnji nemški šulferein-
ski šoli, hišna številka 160 in se da v najem za
določeno najemnino. Ta sklep je bil soglasno
sprejet.47
- Narodna čitalnica
Trški svet je omogočil Narodni čitalnici v
Ljutomeru osnovne pogoje za delovanje.
Brezplačno ji je dovolil uporabljati veliko
omaro v občinski pisarni, katero je prej upo-
rabljala tudi Südmärkische Volksbücherei v
Ljutomeru za knjižnico. Na razpolago pa je
dal občinsko pisarno za izposojanje knjig pod
pogojem, da le-to ne bo motilo občinskega
poslovanja. Prostorski problem čitalnice so
nameravali dokončno rešiti, ko bi se iz sobe v
prvem nadstropju občinske hiše izselil kurjač,
ki je bil zaposlen v trški elektrarni. Sobo naj
bi čitalnica brezplačno uporabljala kot dru-
štveni prostor. 48
- Plesna šola
Okrajno glavarstvo je kar dvakrat zapored
zahtevalo mnenje trške občine o krajevni po-
trebi plesne šole v Ljutomeru. Prosilca sta bila
Maks Cvetko in Bruno Rotter. Trški svet je
ugotovil, da za plesno šolo obstaja krajevna
potreba, zato je na oba spisa odgovoril
pozitivno.49
Prošnji Josipine Pogruic, posestnici iz Lju-
tomera, ki jo je vložila pri okrajnem glavar-
stvu za podelitev gostilničarske koncesije na
hišno številko 105 v Ljutomeru, trški svet ni
ugovarjal, ugotovil pa je tudi, da za proda.janje
žganih pijač na drobno ni nobene krajevne
potrebe, vendar pa nima nič proti, če se »žga-
ne opojne pijače dodajajo kot dodatek k čaju
in kavi«.50 Nasprotno pa prošnji Julija
Strasserja za podelitev gostilniške koncesije ni
ugodil z obrazložitvijo, da pred gostilno ni do-
volj prostora, »da bi vozovi lahko stali ob
strani ceste.«5i Sredi leta 1920 pa je trški svet
podprl prošnjo Marije Seršen iz Ljutomera za
podelitev gostilničarske in krčmarske koncesi-
je na hišo številka 70 z obrazložitvijo, da je
»prosilka samosvoja, zanesljiva in neoporeč-
na. Hišna številka 70 v Ljutomeru je sposobna
za gostilničarski obrt, je zidana ognjevamo in
se policijsko lahko nadzoruje. Pred hišo je
prostora dovolj, da vozovi lahko ob strani ce-
ste stojijo. Ne o prosilki ne o njenih rodovin-
cih živečih z njo v jedni družini niso znane
takšne stvari, radi katerih bi se smelo misliti,
da bi se rabil obrt za prepovedane igre, pijan-
čevanja in nesramnosti«. Trški svet je ugoto-
vil krajevno potrebo za ureditev take gostilne,
ker se koncesija, podeljena na hišo številka
13, kije last Alojza Krajnca, ni izvajala.52
Ludvik Mohorič, Marija Maretič in Matija
Rižnar so v začetku leta 1920 prosili za usta-
novitev komisijskih trgovin. Trški svet je skle-
nil, da v Ljutomeru ne bodo ustanavljali to-
vrstnih trgovin, ker bi s tem prikrivali prekup-
čevanje in navijanje cen.56 Enako je trški svet
menil v primeru trgovca Andreja Robinščaka,
ki je zaprosil za trgovino z živino in za trgovi-
no z »deželjskimi prideljki na debelo«,57 v
drugi polovici leta 1919 pa je ugotovil, da v
trgu obstoji potreba za podelitev koncesije za
trgovino z mešanim blagom na debelo, za ka-
tero je zaprosil Viktor Kukovec.58 Franjo Re-
pič je konec leta 1920 zaprosil za koncesijo za
»trgovino s kolonijskim, specarijskim, materi-
alnim in manufakturnim blagom in z deželni-
mi pridelki na debelo«. Zaradi »prejšnje poiz-
vedbe in ogleda obratnih prostorov« se niso
takoj odločili.59 Na naslednji seji so sprejeli
sklep, da so prostori lokala primerni in da ob-
staja krajevna potreba za tako trgovino.60
Zaradi spremenjenih političnih razmer so
člani trškega sveta v začetku leta 1919 ugoto-
vili, da ljutomerska hranilnica ne bo zmogla
vzdrževati trškega zdravnika dr. Adolfa Falta
s podporo, ki je znašala 1.200 kron, zato so jo
s 1. 1. 1919 ukinili.6i Naslednje leto so
zdravnika odstavili, zdravstveni okraj Ljuto-
mer - trg pa združili z zdravstvenim okrajem
Ljutomer-okolica.62 Novi okrajni zdravnik
dr.Haring je že takoj na začetku opozoril, da
je bil viadukt pri hranilnici velikokrat onesna-
žen. Trški svet je sklenil »v viaduktu nabiti
svarilno tablo s prepovedjo onesnaževanja
pod globo 20 K, oziroma 24 ur zapora«.63
Na koncu bi veljalo omeniti še naprezanje
vodstva trške občine za ureditev poljske želez-
nice in za železniško povezavo Murska Sobo-
ta - Ljutomer - Ormož ter za ureditev kopa-
lišča na Globetki. Na socialnem področju so
57
dokaj uspešno pomagali socialno ogroženim
tržanom z dodelitvami denarnih ali material-
nih pomoči in z iskanjem skrbnikov ali varu-
hov. Trški svet je bil zadolžen za sezname be-
gunskih družin, ki so konec leta 1918 še po-
trebovale begunsko podporo,64 za njihovo
nastanitev in preselitve^s ter za razdelitev iz-
kaznic za cenejši sladkor in moko, »ki se bodo
razdelile med begunce, uradnike učitelje in
najpotrebnejše osebe v občini«.66
OPOMBE
1. Dr. Jože Mlinaric, Trg Ljutomer 1396-1927, ka-
talog k razstavi, Maribor 1986 — 2. Bodisi, da je
napaka pri pisanju, bodisi da je izkrivljen datum.
Pravilno 1918 — 3. Zapisnik z dne 18. 3. 1918 —
4. Zapisnik z dne 18. 3. 1918 — 5. 2. novembra
1918 — 6. Prevrat v ljutomerskem okraju, zapisal
Jan Baukart,^Ma/93, Zbirka Prevratni dogodki na
Slovenskem Štajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor
— 7. Trški svet seje v novi državni skupnosti naj-
prej imenoval občinsko posvetovalstvo, nato občin-
ski sosvet, od leta 1920 gerentski sosvet trške obči-
ne — 8. Na drugi seji se je imenoval vladni občinski
poverjenik, nato se je preimenoval v vladnega po-
verjenika in v letu 1920 nosil naslov gerent v vlogi
predsednika trškega sveta — 9. Zapisnik z dne
16.11. 1918 —10. Zapisnik z dne 5. 8. 1919—11.
Leta 1919 so prodali skupaj 4.442 litrov vina. Glej
zapisnik z dne 12. 11. 1920 — 12. Zapisnik z dne
29. 12. 1920— 13. Zapisnik z dne 16. 11. 1918 —
14. Zapisnik z dne 5. 8. 1919 — 15. Zapisnik z dne
10. 7. 1920 — 16. Najprej je to delo opravljal Alojz
Grassmug, a so ga zaradi pijančevanja in nepokorš-
čine na izredni seji trškega sveta dne 30. 3. 1919 za-
menjali z Martinom Čosičem — 17. Konec leta
1918 je to delo opravljal Friderik Mast — 18. Za-
pisnik z dne 30. 3. 1919 — 19. Zapisnik z dne 13.
12. 1918 — 20. Zapisnik z dne 12. 2. 1919 — 21.
Zapisnik z dne 6. 5. 1919 — 22. Zapisnik z dne 12.
2. 1919-23. Zapisnik z dne 29. 3. 1920 —24. Za-
pisnik z dne 5. 8. 1919 — 25. Zapisnik z dne 5. 8.
1919 —26. Zapisnik z dne 5. 8. 1919 — 27. Zapis-
nik z dne 10. 7. 1920 — 28. Zapisnik z dne 14. 1.
1920 — 29. Zapisnik z dne 30. 1. 1920 — 30. Za-
pisnik z dne 29. 3. 1920 — 31. Zapisnik z dne 28.
12. 1920 —32. Zapisnik z dne 5. 8. 1919 —33. Za-
pisnik z dne 10. 7. 1920 — 34. Zapisnik z dne 5. 8.
1919 — 35. Zapisnik z dne 10. 7. 1920 — 36. Za-
pisnik z dne 4. 9. 1920 — 37. Zapisnik z dne 12.
11. 1920 —38. Zapisnik z dne 5. 8. 1919 —39. Za-
pisnik z dne 10. 7. 1920 — 40. Zapisnik z dne 5. 8.
1919 — 41. Zapisnik z dne 10. 7. 1920 — 42. Za-
pisnik z dne 14. 1. 1920 — 43. Zapisnik z dne 6. 5.
1919 —44. Zapisnik z dne 13. 10. 1920 —45. Za-
pisnik z dne 12. 11. 1920 — 46. Zapisnik z dne 19.
11. 1919 — 47. Zapisnik z dne 12. 2. 1919 - 48.
Zapisnik z dne 12. 2. 1919 — 49. Zapisnik z dne
13. 10 1920 — 50. Zapisnik z dne. 12. 2. 1919 —
51. Zapisnik z dne 14. 6. 1919 — 52. Zapisnik z
dne 10. 7. 1920 — 53. Zapisnik z dne 14. 6. 1919 -
54. Zapisnik z dne 10. 7. 1920 — 55. Zapisnik z
dne 4. 9. 1920 — 56. Sklep na seji z dne 14. 1. 1920
in Zapisnik z dne 30. 1. 1920 — 57. Zapisnik z dne
29. 2. 1920 — 58. Zapisnik z dne 4. 9. 1920 — 59.
Zapisnik z dne 13. 10. 1920 — 60. Zapisnik z dne
12. 11. 1920 — 61. Zapisnik z dne 12. 2. 1919 —
62. Zapisnik z dne 29. 3. 1920 — 63. Zapisnik z
dne 29. 3. 1920 — 64. Zapisnik z dne 13. 12. 1918
— 65. Zapisnik z dne 6. 5. 1919 — 66. Zapisnik z
dne 29. 3. 19Ž0
58