DANICA FINK HAFNER* Glasovalno obnašanje poslancev v slovenski skupščini (ob glasovanju o Zakonu o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA') a) Uvodna pojasnila Naš glavni raziskovalni interes je razkriti ključne dejavnike, ki vplivajo na odločanje poslancev v Skupščini Republike Slovenije. Za začetek smo mi poskusili slediti na izbranem primeru sprejemanja zakona. Za raziskavo smo izbrali odločanje o specifični tematiki, ki jo lahko jvrstimo med tematike nacionalnega pomena (dotika se namreč nacionalnega vojaškega vprašanja), hkrati pa tudi med kontroverzne tematike človekovih pravic. Kontro-verznost ni izražena v izidu glasovanja (zakon je bil skoraj soglasno sprejet na plenarnem zasedanju republiške skupščine), temveč predvsem v različnih civilno-družbenih. deloma pa tudi strankarskih mnenjih, izraženih ob tem zakonu v množičnih medijih.-' Če sodimo po predstavitvah problematike v množičnih medijih, je bila pomembna dilema, ali sprejem tega zakona ne pomeni hkrati tudi zakonske podlage za oblikovanje slovenske vojske mimo parlamentarnega odločanja o celovitem obrambnem konceptu novo nastajajoče samostojne države Slovenije. Po drugi strani pa naši podatki kažejo, da je bilo pri tem zakonu sporno predvsem urejanje pravice do ugovora vesti. Demosovi poslanci so namreč imeli glede njenega priznavanja ter operacionalizacije civilnega služenja precej zadržkov - v primerjavi s poslanci opozicije (tabela 1). Podobno so imeli poslanci Zbora občin ter Zbora združenega dela več zadržkov kot pa poslanci Družbenopolitičnega zbora. Tabela 1: Mnenja poslancev o zakonu glede na njihovo mesto v globalni politični strukturi parlamenta (v%) SPREMENLJIVKE DEMOS OPOZICIJA DRUGO SKUPAJ Zakon jc v celoti sprejemljiv 41,5% 46,8% 42,9% 43.9% Zakon jc sprejemljiv brez priznavanja pravice do ugovora vesti 18,9% 2,1% 0.0% 9.6% * Dr Danica Kmk-Hafner. docentka na FSPN v Ljubljani. ' Uradni naziv lega zakona je Ustavni zakon o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI m XCVII k Ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe (ESA 318). V ilanku navajamo poenostavljeno poimenovanje zakona, ki sc je uveljavilo tudi v parlamentarni razpravi ter v mnoiibuh medijih : Moratorij za služenje vojaikega roka kot tudi pravica do ugovora vesti očitno nista bili tematiki, ob katerih bi potekale tako hude strankarske delitve, ob katerih bi se ob glasovanju o zakonu tako ostro polarizirala mnenja po strankarski pripadnosti, da bi zakon ne mogel biti sprejet. V pnd takim trditvi govori rezultat glasovanja o zakonu, ki jc bil z veliko »riino sprejet. Skoraj «i anketirani poslanci (97.7%) so izjavili, da bi med anketiranjem (maj 1991) glasovali enako, ko« so 7. marca v skupščini Po drugi strani pa so razprave v parlamentu vendarle potekale polemično - le zlasti med poslanci Liberalno demokratske stranke in predstavnikom vlade Parlamentarno dogajanje sc je zrcalilo tudi v mnoličnih medijih. 1288 SPREMENLJIVKE DEMOS OPOZICIJA DRUGO SKUPAJ Zakon jc sprejemljiv, ne pa določbe o trajanju civilne službe 39.6% 21.3% 42,9% 32,5% Zakon ni sprejemljiv, priznavanje pravice do ugovora vesti pa 0,0% 29,8% 14,3% 14.0% TOTAL 46,5% 41.2% 12,3% 100,0% Signif = 0,0001; Cramer's V = 0,34919; Contingency Coefficient = 0,44278 Empirične podatke smo zbrali z anketo med poslanci vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije v maju 1991. Anketiranje je pretežno potekalo med zasedanjem skupščine. Poslancem, ki se tega anketiranja niso mogli udeležiti, smo anketo poslali na dom. 132 poslancev od 240 je vrnilo izpolnjeno anketo. Struktura tako nastalega vzorca je predstavljena v prilogi tega prispevka. b) Dejavniki glasovalnega obnašanja poslancev - analitični model Raziskavo smo poskušali izpeljati na podlagi izkušenj sorodnih raziskav v tujini,' hkrati pa smo se želeli izogniti tudi neustreznemu prenašanju raziskovalnih modelov. Zato smo uporabili dva pristopa, in sicer: - hevristično razkrivanje dejavnikov, ki jih poslanci zavestno upoštevajo kot dejavnike svojega odločanja,' ter - neposredno spraševanje o pomembnosti a priori definiranih dejavnikov policy procesa (v skladu z ugotovitvami raziskav v tujih parlamentih) za konkretno odločanje poslancev.» Ključni dejavniki, ki vplivajo na glasovanje poslanca v parlamentu, so po rezultatih raziskav v kontekstu razvitih parlamentarnih demokracij predvsem naslednji: - volivci; - poslanci (formalne in neformalne komunikacije med poslanci v zakonodajnih telesih); - vodstva političnih strank; - predsedniki skupščinskih odborov in komisij; - interesne skupine: - izvršna oblast; - parlamentarno osebje; - množični mediji (branje, poslušanje). V nadaljevanju najprej predstavljamo dejavnike oblikovanja poslanske odločitve, tako kot so jih v izbranem primeru spontano zaznali poslanci, nato pa še rezultate obdelav celote empiričnih podatkov. Gre torej za dva vidika podatkov o »subjektivnem« pomenu različnih dejavnikov, kot se ga zavedajo poslanci. 1 O icm D Fink Hafner. 1991. 4 Na /rfelku ankete min poslance rui|prcj prosili. naj navedejo, katere informacije in 6gava tial&a v zvezi t konkretnim zakonom jo bili viri za pripravo njihove odlotitve v skuptfini Vpraianje ni bilo stmkturirano in je vtak anketiranec Odgovarjal po olebni presoji 5 v anketi imo posebej spralevali o vplivu naslednjih dejavnikov policy procesa kolegov poslancev (nastopi v skupMi-itJ), vodstva stranke, skupin znotraj stranke, poslanskega kluba, strokovnjakov, volivocv, rcpubltike administracije in vlade, interesnih skupin (zainteresiranih organizacij in gibanj), mnoiiinih medijev in drugih virov pisnih informacij 1289 Teorij« in praksa, let. 28. II. 10-11. Ljubljana 1991 c) Ključni dejavniki oblikovanja poslanske odločitve glede Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA Podatki o tem. katerih dejavnikov vplivanja na poslansko odločitev se poslanci zavedajo, imajo posebno vrednost. Dejstvo je namreč, da v primeru, ko je poslanec spontano omenil nek dejavnik, ta gotovo ni bil dovolj prisoten v njegovih razmišljanjih, da bi vplival na njegovo odločitev. Tuje raziskave, ki so nam na voljo, kažejo, da so med najpomembnejšimi dejavniki oblikovanja poslanskih odločitev naslednji: volivci, kolegi poslanci, interesne skupine (te imajo bolj subjektivni kot pa objektivni pomen: Kingdon, 1989:23) ter izvršna oblast in administracija. Med najmanj pomembnimi dejavniki pa je parlamentarno osebje, ki daje informacijsko in strokovno pomoč poslancem. Teža strankarskega vpliva se bistveno razlikuje v različnih realnih policy sistemih/Tako lahko njegov pomen določamo na kontinuumu od zelo zavezujočega pa do povsem zanemarljivega. Ključni dejavniki poslanskega odločanja so bili v našem primeru (sodeč po izjavah anketirancev) naslednji: osebne izkušnje, prepričanja in percepcije poslancev, strankarska stališča (izražena kot stališče vodstva, v programu stranke aU v razpravi znotraj stranke, poslanskega kluba) ter množični mediji in javno mnenje. Tabela 2: Dejavniki oblikovanja poslanske odločitve glede na pogostost spontane- ga navajanja (v %) DEJAVNIKI Fi (v %) - osebne izkušnje, percepcije 32,6 - politična stranka (vodstvo, skupine znotraj stranke, poslanski klub) 28,8 - množični mediji, javno mnenje 28,1 - skupščinska gradiva 22,9 - razgovori v okolju (v delovnem okolju, z volivci, s prijatelji in znanci) 16,7 - drugo7 34,1 Opomba: Pri obdelavi podatkov smo upoštevali prve tri v odgovorih anketirancev naštete dejavnike ter seštevek vseh enakih odgovorov. Zato je seštevek vseh odgovorov večji od 100%. V tem pogledu ni statistično značilnih razlik med poslanci glede na to. v katerem skupščinskem zboru delujejo ali glede na mesto v globalni politični strukturi (Demos, opozicija, drugi). Kljub temu je zanimivo, da so se Demosovi poslanci bolj kot poslanci opozicije pri svoji odločitvi opirali na skupščinsko gradivo in stališča Izvršnega sveta. Glede na to, da v tem primeru ni bilo statistično značilnih razlik med poslanci, smo oblikovali splošen model mreže policy dejavnikov, ki so v analiziranem primeru sodelovali pri oblikovanju odločitve poslancev (shema 1). * S pojmom polk) UMcm razumemo celoto treh sklopov dejavnikov, in acci - pobučne institucije in normativna pravita. - javne potnike, ki uhajajo a tega normativnega in političnega (klopa kot outputi ter - celostno družbeno okolje, iz katerega izvirajo družbene zahteve in interesi, prevedeni v politično sfero in na katero se policy outputi nanašajo (Primerjaj shemo policy sistema v Dye. 1987:6). Realni policy sistemi so resnične celote družbenega. političnega. politično-kulturnega in institucionalnega življenja. ki so sposobne samostojno delovati kot sistemska celota komunikacijskih tokov med tremi zgoraj omenjenimi sklopi dejavni kov druibenc regulacije ' V to kategorijo smo uvrstili relativno redke in zelo raznovrstne odgovore, kot so npr.: učbeniki SLO. Deklaracija za mir. razprave v Komisiji ra žensko politiko, poročila skupščinskih teles, plebiscitno gradivo. jxisvet t predstavniki občinske službe za ljudsko obrambo, stališča občinske skupščine, posvetovanje s poslana in poslankami. 1290 Ključni trije dejavniki so narisani v zgornjem delu sheme, manj pomembni pa v njenem spodnjem delu. Shema 1: Dejavniki, ki so vplivali na odločitev poslancev ob sprejemanju Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA (subjektivne percepcije poslancev) Pri obdelavi podatkov se je izkazalo, da so določeni deli poslancev vendarle nekoliko različno in pri določenih dejavnikih celo statistično značilno drugače upoštevali različne determinante odločanja v parlamentu. V tem smislu lahko po našem mnenju govorimo o nekaterih strukturalnih prvinah oblikovanja mreže dejavnikov, ki so bili ključni za odločanje specifičnih delov poslancev. d) Strukturalne determinante prevladujoče mrete dejavnikov Statistično značilne razlike med poslanci glede dejavnikov, ki so vplivati na njihovo odločitev, so se pokazale le v nekaterih primerih, in sicer v naslednjih povezavah: 1291 Teorij« in praksa, let. 28. II. 10-11. Ljubljana 1991 - Družbenopolitični zbor - preostala dva skupščinska zbora; - Demos - opozicija; - profesionalni - neprofesionalni poslanci. Družbenopolitični zbor - preostala dva skupščinska zbora Družbenopolitični zbor se je v našem primeru izkazal kot najbolj moderen del slovenskega parlamenta. Predvsem je zanj statistično značilna večja zapolnjenost s profesionalnimi poslanci kot pa za druga dva zbora. Ta značilnost pa nosi s seboj tudi specifičen stil komuniciranja teh poslancev z drugimi dejavniki policy procesa,* ki vsebuje več prvin, sorodnih obnašanju poslancev v modernih parlamentih z daljšo tradicijo. Zanje je značilno predvsem to, da so bolj strankarsko vezani (pri tem mislimo na vpliv vodstva stranke, poslanskega kluba, statistično značilen pa je v našem primeru predvsem obstoj skupin znotraj stranke). Mnogo več. in to je spet statistično značilno, so se v našem primeru pogovarjali s strokovnjaki o tematiki obravnavanega zakona, dobivali so več pisem volivcev in zahtev od interesnih skupin, ki jih posamična področja posebej zanimajo, sami pa so tudi več brali publikacije zainteresiranih gibanj - zlasti mirovnega. Predmodernost drugih dveh zborov je tako očitna predvsem v naslednjih značilnostih: njuni poslanci so se (nasprotno kot poslanci v Družbenopolitičnem zboru) pri oblikovanju svoje odločitve zanašali predvsem na osebne izkušnje in pcrcc-pcije; zanemarjali so strokovne informacije (riizgovore s strokovnjaki, branje strokovne literature); domala niso imeli nobenih stikov z volivci, pa tudi volivci sami in interesne skupine so se precej manj obračali na poslance teh zborov. Opisane razlike je mogoče deloma interpretirati tudi s stališča poznavanja in javne vidnosti poslancev v različnih zborih. V mislih imamo predvsem to, da je pomemben del poslancev Družbenopolitičnega zbora javnosti znan že dlje časa in da so med njimi tudi zelo znani politiki - voditelji političnih strank. To je verjetno tudi pomemben razlog za to, da so se volivci obračali nanje bolj kot na druge skupine poslancev. Demos - opozicija Na podlagi naših empiričnih podatkov je mogoče govoriti o težnji k oblikovanju dveh globalnih komunikacijskih struktur, ki se bistveno razlikujeta glede na razmerje dejavnikov v globalni politični strukturi (predvsem dejavnikov v kontekstu Demosa kot vladajoče koalicije ter opozicijskih strank kot specifičnega političnega segmenta). Demosova koalicija se v našem primeru kaže kot bolj »državotvorni« del politične strukture. Glede na komunikacijsko strukturo so bili namreč ti poslanci (sodeč po naših empiričnih podatkih) bolj usmerjeni k oblastnim strukturam (Izvršni svet), manj pa so iskali stike s civilnodružbenimi subjekti in lahko bi tudi rekli, da so se civilnodružbeni subjekti nanje manj obračali kot na opozicijske poslance. Tudi vsebinsko so imeli ti poslanci več zadržkov glede priznavanja pravice do ugovora vesti, hkrati pa so bili statistično značilno bolj prepričani o tem. da bi morala nova slovenska ustava uzakoniti vojsko - eno ključnih institucij moderne države. * Natančneje o tem v odttavku o razlikah med profesionalnimi in neprofesionalnimi poslana 1292 Nasprotno temu so bili opozicijski poslanci tisti, ki so se bolj povezovali s civil-nodružbenimi subjekti (o zakonu so se statistično značilno več pogovarjali s strokovnjaki. v večji meri so bili prepričani o večinski podpori volivcev glede priznavanja pravice do ugovora vesti - kar ustreza rezultatom raziskovanja javnega mnenja v zadnjih nekaj letih; statistično značilno so nasprotovali temu, da bi nova slovenska ustava vključevala člen o ustanovitvi slovenske vojske, in s tem poskušali uveljavljati postmoderne poglede na obrambno-varnostno vprašanje). Presenetil nas je podatek, da so se Demosovi poslanci (sodeč po njihovih izjavah) v našem primeru odločali bolj neodvisno od dejavnikov v stranki (in koaliciji) kot poslanci opozicijskih strank. Res pa je tudi. da so opozicijski poslanci ugotavljali, da do vprašanj Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA ni bilo različnih stališč ali pa da je bilo njihovo osebno stališče skladno s stališčem strankarskega vodstva oziroma parlamentarne stranke. Po drugi strani pa so ti poslanci vendarle tudi navajali, da so bile strankarske usmeritve ohlapne in so jih torej upoštevali po svoji presoji. Profesionalni - neprofesionalni poslanci Profesionalni poslanci oziroma poslanci, ki so intenzivno vključeni v delo parlamenta in njegovih teles (člani treh in več skpščinskih delovnih teles), so bili v našem primeru bolj vezani na svojo politično stranko oziroma so bili bolj zavezani stališču vodstva stranke. Pri svoji odločitvi so statistično značilno bolj upoštevali stališče vodstva stranke, več so se pogovarjali s strokovnjaki ter sprejeli relativno več pisem volivcev.« Zdi se. da se je v slovenskem parlamentu oblikoval specifičen sloj poslancev, ki deluje profesionalno in je po svojem političnem položaju znotraj strank in parlamenta ter po načinu delovanja (lojalnost strankarskemu vodstvu, profesionalnost delovanja v smislu strokovnega in političnega utemeljevanja svojih dejanj, kalkuli-ranje glede javnega mnenja ipd.) še najbolj podoben poslancem v modernih parlamentih. Naši podatki nas navajajo k hipotezi, da gre za poslance, ki so tudi politično bolj vidni oziroma znani večjemu delu javnosti. Največ profesionalnih poslancev je, kot smo že omenili, v Družbenopolitičnem zboru, kar po našem mnenju bistveno opredeljuje specifičnost tega skupščinskega zbora glede na preostala dva. e) Posebnosti vplivanja posameznih dejavnikov na odločitev poslancev Osebne izkušnje Osebne izkušnje poslanca kot ena ključnih determinant glasovalnega obnašanja poslancev v Skupščini Republike Slovenije v tujih raziskavah ne nastopa kot samostojen dejavnik. Zasledimo ga le kot element, ki učinkuje v povezovanju vplivov drugih modernih političnih dejavnikov v policy procesu (volivcev, interesnih skupin, kolegov poslancev itd.). Zato nas na nek način preseneča, da so poslanci v tem primeru tako zelo poudarili osebno noto oz. nagibe v procesu odločanja. * DeleJ potlanecv. ki w prejeti po&o od volivcev. je veiji med profesionalnimi poslanci ko* pa med neprofesionalnimi V absolutnem Ucvilu je bito več pisem naslovljenih na neprofesionalne, kol pa na profesionalne posLince 1293 Teorij« in praksa, let. 28. II. 10-11. Ljubljana 1991 Po drugi strani pa je tematika zakona prizadevala nekatera pomembna etična vprašanja človekovih pravic, pa tudi čustveno obarvane zaznave razmerij med Slovenijo in jugoslovanskim okoljem. V okoliščinah, ko gre za etične dileme, pa je tudi v tujih modernih parlamentih dopustno, da se poslanci odločajo po svoji vesti. Poslanci so v našem primeru oblikovali svojo odločitev na podlagi lastnih izkušenj glede služenja vojaškega roka v JLA (velika večina poslancev je moških), na podlagi skušenj oz. občutij staršev (odločal sem se »kot oče«, je zapisal eden od anketirancev) ter osebnih percepcij političnih konfliktov med dejavniki procesov liberalizacije in demokratizacije v Sloveniji ter JLA od sredine osemdesetih let dalje. Zanimivo je. da se ključne socialnodemografske spremenljivke, ki so sicer pomembne determinante političnega aktivizma (starost, izobrazba, poklic ipd.), na vzorcu poslancev slovenske republiške skupščine niso izkazale v naši monografski študiji kot posebej pomembne. Volivci Očitno je, da so se poslanci v našem primeru odločali predvsem po svoji vesti in po strankarski pripadnosti. Le izjemoma so iskali stike s svojimi volivci (6,4% poslancev Demosa in 11,6% poslancev opozicije je izjavilo, da se je v pripravah na odločitev pogovarjalo z ljudmi v svojem bivalnem ali delovnem okolju), pa tudi slednji so le minimalno uporabili druge kanale posredovanja svojega mnenja poslancem. Relativno malo poslancev je dobilo pošto v zvezi s tematiko, ki je zajeta v zakonu (določila o pravici do ugovora vesti). Zanimivo je. da so se volivci pri tem bolj obračali k opozicijskim poslancem kot pa k poslancem vladajoče koalicije (14,3% Demosovih poslancev in 20,0% opozicijskih poslancev je dobilo pošto v zvezi z zakonskim urejanjem pravice do ugovora vesti). Vsebina pisem je bila pretežno zaznamovana s priznavanjem te pravice. Poslanci (formalne in neformalne komunikacije v zakonodajnih telesih) Ko poslanci spontano razmišljajo o dejavnikih, ki so vplivali na njihovo odločitev. razprave v parlamentu v njihovi zavesti niso posebej pomembne. In vendar so na vprašanje o tem. ali so bili med razpravo o Zakonu o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA posebej pozorni na nastop katerega od poslancev, v 38,6% deležu odgovorili pozitivno. Na podlagi naših podatkov bi lahko rekli, da sta pozornost poslancev zbudili naslednji dve nasprotujoči si zvrsti političnih argumentov oziroma nastopov v skupščini: - ponavljanje vladnih argumentov za zakon ter - radikalna poslanska (strankarska) kritika vladnega predloga oziroma njegovih konkretnih nosilcev. Značilno je, da so poslance najbolj pritegnile razprave opozicijskih poslancev (poslancev Liberalno demokratske stranke ter Stranke demokratične prenove), ko so razpravljali o zakonu kot celoti (16,7% anketiranih je izjavilo, da so prav ti poslanci pritegnili njihovo pozornost), ter Liberalno demokratske stranke, ko je šlo posebej za razpravo o urejanju pravice do ugovora vesti (kar 28% anketiranih je izjavilo, da so ti poslanci pritegnili njihovo pozornost s svojimi razpravami o urejanju pravice do ugovora vesti). V nekaterih primerih je očitno, da je bila taka 1294 pozornost zbujcna zaradi izrazito odklonilnega vrednotenja stališč, ki so jih opozicijski poslanci zastopali. To se kaže tudi v njihovih slabšalnih oznakah z vzdevki, kot npr., da so to »demilitaristični« poslanci. Vodstva političnih strank Raziskovalci praviloma obravnavajo vodstva političnih strank kot interni dejavnik oblikovanja stališča znotraj stranke oziroma kot dejavnik strankarskega pritiska na odločitve poslancev parlamentarne stranke, čeprav lahko seveda delujejo tudi eksterno. in siccr tako da poskušajo z različnimi metodami vplivati tudi na odločitve poslancev drugih strank. Naši podatki kažejo, da so se poslanci odločali predvsem po svoji vesti, pri čemer so upoštevali predvsem stališča stranke ter stališča, izražena v množičnih medijih. Po drugi strani nam opazovanje obnašanja poslancev med anketiranjem ne dovoljuje izključno takšne interpretacije. Glede na aktualne javne razprave o »Demosovem glasovalnem stroju«, o strankarskem discipliniranju poslancev je namreč prikazane podatke mogoče interpretirati tudi kot izraz »želenega stanja« oziroma idealnih razmerij med poslanci in stranko oziroma poslanskim klubom. 32,6% anketiranih je menilo, da je vodstvo stranke na nek način vplivalo na njihovo odločitev. Izrazito največji delež pritrdilnih odgovorov najdemo med poslanci Družbenopolitičnega zbora (50,0% jih je menilo, da je vodstvo stranke soodločalo pri njihovi odločitvi). Enako je menilo tudi 43,6% poslancev v Zboru občin ter 32,4% poslancev v Zboru združenega dela. Po naših podatkih so se prav poslanci zadnjega zbora odločali najbolj samostojno glede na vplive strankarskih vodstev. Kar 67,6% jih je izjavilo, da so se odločali samostojno. Pri tem je seveda treba upoštevati, daje precej poslancev Družbenopolitičnega zbora tudi v vodstvih strank in da je Zbor združenega dela formalno še vedno zbor, katerega odločitve se ne oblikujejo po strankarskih načelih, temveč po delovno-funkcionalnem načelu. Ne glede na to pa se tudi ta zbor vse bolj spreminja v zbor, v katerem se poslanci razločujejo tudi po strankarski pripadnosti, kar kažejo tudi naši podatki. Naši podatki tudi ne podpirajo stereotipa, da so poslanci Demosovih strank bolj zavezani strankarskim vplivom oziroma vplivom strankarskih vodstev. Skoraj vsak drugi Demosov poslanec (46,7%) je namreč izjavil, da se je odločal neodvisno od vodstva svoje stranke. Enako je izjavilo 34,5% poslancev opozicijskih strank in 83,3% drugih poslancev (neodvisni, poslanci narodnostnih skupnosti itd.). Obdelava podatkov nas opozarja na še en zanimiv pojav, in sicer na to, da se poslanci, ki so bolj vključeni v parlamentarne komisije in odbore, čutijo bolj zavezane in upoštevajo vpliv strankarskega vodstva. Podobno lahko rečemo tudi za poslance, ki svojo funkcijo - v primerjavi z neprofesionalci - opravljalo profesionalno. Celovito razlago terja tudi pojav, da starejši poslanci bolj upoštevajo stališča in vpliv strankarskega vodstva kot najmlajši poslanci, ki se odločajo bolj samostojno. Poleg opisanega internega vplivanja strankarskih vodstev se je pri odločanju o Zakonu o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA eno od vodstev (vodstvo Liberalno demokratske stranke) odločilo tudi za javno predstavljen eksterni vpliv. Tako je oblikovalo poseben pisni predlog o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA. ki je bil eden od dejavnikov oblikovanja zakona. 1295 Teorija in praku. let. 28. fe. 10-11. l.juM|ana 1941 Skupine znotraj strank Stranke v slovenskem parlamentu niso homogene entitete. Zanimivo pa je. da je 18,2% anketiranih poslancev menilo, da o Zakonu o moratoriju za služenje vojaškega roka v njihovi stranki ni bilo različnih mnenj, ki bi jih zastopale različne skupine v stranki. Tam. kjer pa so se pojavila, so najbolj vplivala na poslance v Družbenopolitičnem zboru. Kar 33.3% poslancev v tem zboru ter 5,7% poslancev Zbora občin in 24,0% poslancev v Zboru združenega dela je izjavilo, da so pri svoji odločitvi upoštevali mnenja različnih skupin v stranki oziroma njihove argumente. Podobno bi lahko rekli, da so opozicijski poslanci posvečali razpravam v stranki več pozornosti kot pa Demosovi poslanci, ki so nekoliko bolj tudi trdili, da o tem zakonu v stranki ni bilo pridobljenih mnenj (tako je npr. 34,1% Demosovih poslancev ter 26.5% poslancev opozicijskih strank zatrjevalo, daje bila njihova stranka enotnega mnenja). Podobno velja tudi za profesionalne poslance, ki so sicer veliko bolj zaznavno trdili, da je bila njihova stranka enotna, hkrati pa da so morebitna različna stališča skupin v stranki pri odločanju tudi dosledno upoštevali. Poslanski klubi Vpliv poslanskega kluba najbolj upoštevajo poslanci Družbenopolitičnega zbora. čeprav ta vpliv ocenjujejo pretežno kot ohlapen, neobvezujoč (48.3% teh poslancev je tako ocenilo vpliv poslanskega kluba na njihovo odločitev glede Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA). Nadaljnja razčlenitev podatkov pa spet opozori na neutemeljenost stereotipa o zavezanosti Demosovih poslancev usmeritvam poslanskega kluba oziroma poslanskih klubov strank v tej koaliciji. Tako npr. 52,3% opozicijskih poslancev ocenjuje vpliv svojih poslanskih klubov kot »ohlapen«, kar 55,6% Demosovih poslancev pa je izjavilo, da so svoje odločitve oblikovali ne glede na stališča svojih poslanskih klubov. Podobno bi lahko rekli tudi glede vključenosti poslancev v delo parlamentarnih komisij in odborov. Skoraj polovica poslancev, vključenih v tri in več skupščinskih delovnih teles, je izjavila, da so le po lastni presoji upoštevali stališče oziroma usmeritev poslanskega kluba, se pravi le kot ohlapno usmeritev. Po drugi strani so v institucionalno politiko manj »vključeni« poslanci pretežno menili, da niso posebej upoštevali stališč poslanskega kluba in da so se odločali popolnoma po lastni presoji (od 42-50% poslancev, vključenih v enega ali dve delovni telesi, je odgovorilo tako). Tudi neprofesionalni poslanci so se odločali bolj svobodno kot profesionalci (kar 42,9% neprofesionalnih poslancev je izjavilo, da so se odločali po lastni presoji, ne pa po usmeritvi poslanskega kluba). Interesne skupine Ob obravnavanju Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA so (po naših podatkih) povsem določene skupine poslancev dobile več zahtev interesnih skupin, ki jih ta problematika posebej zanima, in sicer: - predvsem poslanci Družbenopolitičnega zbora (18,2% poslancev DPZ. 10,6% poslancev ZO ter 6,5% ZZD je izjavilo, da so prejeli zahteve neke organizacije ali gibanja v zvezi s tem zakonom); 1296 - poslanci opozicijskih strank (kar 16,7% poslancev teh strank in le 7,3% poslancev Demosovih strank ter 6.7% drugih poslancev je prejelo kako zahtevo) r - profesionalni poslanci (kar 30,8% profesionalnih poslancev in le 6.1% neprofesionalnih poslancev je prejelo zahtevo kake organizacije ali gibanja v zvezi z zakonom).'0 Osrednja interesna skupina je bila v našem primeru Gibanje za kulturo miru in nenasilja. Njegov pritisk na oblikovanje stališč poslancev je potekal po naslednjih kanalih: - z oblikovanjem javnega mnenja z objavljanjem stališč gibanja v množičnih medijih (tisk, radio, TV); - preko »lobbystov« znotraj Liberalno demokratske stranke; - s prepričevanji in dogovarjanji v skupščinskih organih in telesih, kjer imajo mirovniki svoje govorce (Komisija za mirovno politiko. Svet za LO pri Predsedstvu RS) oziroma tam, kjer imajo svoje somišljenike - zlasti v zvezi s pobudo za demilitarizacijo Slovenije (npr. Predsedstvo RS, Izvršni svet Skupščine RS). Shema 2: Kanali vplivanja mirovnega gibanja na parlamentarno odločanje Iz naših empiričnih podatkov je posebej razviden učinek pritiskanja mirovnikov 1,1 V zadnjem pnmctu pc a tfaliMiCno značilno povezavo, kjez je Sig. - O.OOtM let C - «.3022! >7 Teorija in pulita let. 2». U. 10-1). LiuMjaiu 1991 prek Liberalno demokratske stranke" ter prek dolgoročne strategije oblikovanja javnega mnenja v medijih v zadnjem desetletju. Izvršna oblast in administracija Poslanci so pretežno zagotavljali, da vlada in administracija nista poskušali neposredno vplivati na njihovo glasovanje. Velika večina (78,0%) je tako zatrdila, da nihče iz republiške administracije ali vlade ni poskušal osebno vplivati na stališče poslanca glede sprejemljivosti moratorija za služenje vojaškega roka. Podobna ugotovitev velja za določbe o služenju vojaškega roka (kar 77,3% jih je izjavilo, da takih poskusov ni bilo). Slaba petina anketirancev sicer v obeh primerih dopušča možnost takega vpliva, vendar ga sami niso zaznali. Kljub temu bi lahko sklepali, da je prav Izvršni svet tisti, ki lahko v veliki meri opredeljuje odločitve poslancev s svojimi priporočili in argumentacijo. V prid takšni ugotovitvi govori npr. podatek, da so anketirani poslanci svoje odločitve pripravljali prav na podlagi skupščinskih gradiv (ki jih pripravlja Izvršni svet oziroma administracija) ter stališč Izvršnega sveta. V redkih primerih, ko so bili odgovori poslancev pozitivni, so omenjali metodo »prijateljskega prepričevanja«, ne pa tudi agresivnih metod vplivanja na poslansko odločanje. Skupščinski viri informacij Med spontano omenjenimi podlagami za odločanje poslancev so dobila skupščinska gradiva vidno mesto. To je še prav posebej očitno v mnenjih poslancev Družbenopolitičnega zbora. Zanimivo je. da so se Demosovi poslanci bolj opirali na skupščinska gradiva kot pa poslanci opozicijskih strank. Ta pojav bi lahko razlagali kot značilnost, ki je podobna pojavom v zahodnih demokracijah. Gre namreč za pojav, da se poslanci vladajoče stranke oziroma koalicije bolj lojalno obnašajo do administracije in izvršne oblasti. (Skupščinska gradiva namreč pripravljata prav ta dva dejavnika.) Množični mediji (branje, poslušanje) Množični mediji so bili poleg osebnih izkušenj ter političnih strank najpomembnejši dejavnik za oblikovanje odločitve poslancev glede Zakona o moratoriju za služenje vojaškega roka v JLA. Poleg sprotnega delovanja teh medijev se je v našem primeru izkazalo, da je bilo izjemno pomembno tudi dolgoročnejše oblikovanje javnega mnenja o pravici do ugovora vesti z razpravami v medijih o tej pravici, katerih pobudnik je bil mirovno gibanje v Sloveniji od leta 1985 do danes. Poslanci sami so v tretjinskem deležu menili, da je na njihovo odločitev vplivalo tudi branje določenih besedil v tisku (množičnih medijih), drugih gradiv in virov " K.>( je zlu no. je hib ZSMS (zda; Liberano demokratski stranka) « osemdesetih letih tisu družbenopolitična organizacija, ki jc delovala kol kanal vstopanja novopolitičnih in dniph civilnodruibenih zahtev v socialistični politični sistem Posebej se je izkazala prav pri uve^avljanju nekaterih pobud Gibanja za kulturo mini in ncnasilja -