Hoüá»7».
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
2MT Bo. UwikU mi T.Upkoo«! Uwi4iU 4M«.
Ckicaco, IH., petek, 8. februarja (Feb. 8)t 1924.
SabMriatiMi tt.00 Tmi
»rl,
STEV.—NUMBER 33.
vete «f pMtt|. proru.j for I« lattUa 1103, Aet »f Ott. 3, 1017. ««(korisW m Jmm 14 101«.
POZVANA PRED SE-
-ovalni od«ok sahteva, noj ¿Street razkrije. tasja ttatih,
3 I0 spleteni r oljni škandal.
DfttfABlČNI TAJNIK DKNBV i BJUŠA OPRATI IN 8K NA jjt OSTATI V KABDflTU
juhington, D. 0. — Boj ss
stavljenje mornaričnega tsjni Denb) j« bo obnovljen dane«, ii Muat zopet snide po triurnem prestanku. Čeprav so razne tajne sile pri kile med tem časom na neka-n ienatorje, naj izpremene svo-etaliače napram Robinsonovi soluciji, ki naroča predsedniku, j odpokliče mornaričnega tajit Denbyjo, je tozadevni polo-vseeno še popolnoma tak, ka r je bil pred nekolikimi dnevi ne kaže, da bo omenjena rezo eija sprejeta. Demokratski senatorji bodo, ikor to zatrjujejo njihni vodi-lji, glasovali kakor en mož za zolucijo. Kolikor je doslej zna-«ga, sta tudi kmečko-delavaka inatorja Shipstead in Magnus ihnson zanjo. Republikanaki livci so nekoliko razdvojc-glede tega, ali vseeno prcvla-ije mnenje, da jih bo zadostno evilo na demojeratski atrani za irejetje Robinaonove rezolucijc. Laddu, Frazierju, Hiramu John-nu, Norbecku in Brookhartu jc {eno, da so za.rezolucijo, dočim senatorji Norris, Borah in Polil nssprotujejo.
Hornarični tajnik Denby jc rsvkar izdal svojo izjavo, v kari se izkuša oprati pred svetom r pravi, da je bilo njegovo po-opanje v zadevi izročitve oljnih «srv notranjemu tajnik n
(Dalje na 3. atrani.)
Amerika. • -
Oljni škandal: preiskovalni senatni odsek je pozval dva čiko-ška bankirja na zaslišanje.
Demonatraeije pred nemškim poslaništvom v Waahingtonu radi odsotnosti žalnega znaka za Wilsonom.
Inozemstvo.
DENIJE PRED NEMŠKIM POSLANIŠTVOM.
Ameriška saatava jo bila v srede dopoldne dvakrat rasvita na pol droga prod nemškim poslani*
šivom.
! NEM&KI POSLANIK UTBOHll
Lloyd George je izjsvil, ds sta RADI TI ZADIVK IZGUBITI pokojni Wilson in Clemenceau	BVOJO 8LVŽB0
sklenila tajni pakt radi Porenja. v	-
Clemenceau je odgovoril, da pla- Waahington, D. 0. — Dvakrat ča odškodnino Nemčije, če Lloyd je biu v gredo dopoldne rasvita George to dokaže.	ameriška aastava na pol droga
MacDonald ima pripravljen pred nemjkim p0sUništvom, ki ni program za zbornico.	| hotelo raxobeaiti «voje la«tne v
Obregonove čete okupirale Ve
ra Cruz. Huerta pobegnil v Tux-pam.
pokojnega Woodrowa
spomin Wilsona.
Prvo ceremonijo je vprlzorils skupina iz kskih dvesto šoferjev. Ti ao prispeli na lice mesta ns svojih svtomobilih kmslu po treh
Mexico City. — (Fed. Prcas.) » Mehiški dnevuik "Kl Diario" piše:
44 SocialistiČua vlada v Yuca-tanu je razdelila med kmete 900,000 hektarov zemlje, odpravila jc pconažo (tlako), znižala najemnino na 6% aktualne vrednosti zemljišč«, d«l« jo Indijancem aplošno volilno pravico, pomnožila jc šole in dala otrokom peonov priliko za naj-| širšo isobrazbo, nacionalizirala .je bogate nasade henekvina, ločila je šole od cerkve in vsa-konila razporoko, kadarkoli jo želi ena ali druga stranka brc s javnega opravljanja in psova-nja. Radi tega je bil Felipe Carrilo ubiti"
Tajni pakt med W3sonom on Clemenceau jem odkrit.
rancooka vlada bi rada objavila dokument s mirovne konference, ako privoli Anglija, ko Je pa bil Lloyd George informiran o tem dokumentu, je is javil, da je adaj prvič iavedel o tej atvari. Njegovo mnenje je, da ata morala Clemenceau in Wilaon skovati stvar, ko njega ni bilo v Parisu. Clemenceau odločno taji. Zakaj ni Francija objavila te atvari prej, dokler jb bil Wilaon le šiv?
Imenska legija in policija na delu.
ČAS ZA TRETJO
CTDANlfn 7HA 11 popoldne pred poslaništvo. S sa 9 1 n«iir\u	bo M imeli veliko tmerHko u
rOHTN	stavo, drog in pa lopato. Tamkaj
UvUbllc	|80 nagi0 ¡skopali j«mo, zabili va-
njo drog ter nanj pritrdili «me I Washington, D. 0. — "Sedaj jelriško zaatavo. Po tem poalu so čas za u«tv«ritev in ustanovitev oddali aalvo strelov iz svojih sa tretje politične etranke najgod- mokresov. nejši," jc rekel kongresnik Vik- Ko je tja dospela policija, ao tor L. Berger, ko*se je a časnikar- bili vozniki zbrani okoli zastave, skim poročevalcem razgovarjal o Poslaniški uradniki in drugi pre-učinkovanju McAdoo-Dohenyje- bivalci navsdolž Maaaachuaette vih razkritij na nepoaredno bo- «ve. so pri oknih gled«li ta pri dočnost radikalnih delavcev in zor. kmetov Žirom Združenih držav. k0 je prišlo še več rezerv po Po njegovem mnenju bi naj ^>»1 j ulici, je pričel kolovodja peti pe-La Follette predsedniški kandi-Lem "The Star Spangled Ban dat tega gibanja.	ner", in vsi oetali so sc mu pri
Kakor se je izjavil Berger, bi I družili. Po petju so šoferji salu se dalo iaveati reorganizacijo v j tirali zastavi na pol droga, obr vrstah radikalnih in liberalnih sil nuj hrbte policajem ter mirno in le na podlagi platforme, ki bi 1 nagrlo odšli izpred nemškega po-uključevala ljudsko laatništvo in Ulaništva. Po kratkem razgovoru razvijanje vseh naravnih sakls- , poslanišklmi uradniki so isgini-dov pa ljudsko last vseh javnih u tudi pdHcaji s posorišča vssvši naprav. Bankerotoi kmet je in L Mbo drog, -zsstsvo in lopsto.
mezdni delavci bi se nikoliiie ac	M . podžgal v bližini
- -
DE LA HUERTOV i , FIASKO.
tsi "proviaorični minUtri" in "poslanci" do la Hnortovs "vlada" so pobegnili. Vera Oras js sopot v rokah Obrogo-novih civilnih uradnikov.
kinjenje nepostsvne faze v ropa-, •	¿ ¿ , aeitu
nju našega naroda. Kajti treba J visokoJec	¿avel Maloney je
tudi nspaati tisto ropanje, ki ao	rMn[ bâlk(m JeB.
skriva za plaščem naših postav. P	tmr f„mk.i nri.
Hiw York, N. Y. (Fed. Press.) Zadnji pogon Ameriške legije Jfolicijc na spominski shod De-vske stranke v Wilkes-Bsrru, služi za signal drugim samo-utno nastavljenim varhom ob-toječega socijalnega nereda. De-vska stranka je zborovala v spo-iin Leninove smrti. Podoben hod v Newarku, N. J., in v Pitta-orghu, Pa., se je končal z zmago irerpoRtavnih eksponentov naše »stave.
K«r ni maral komi««r javne o rbe v Newarku, Brennan, do-«liti Delavski «tr«nki shoda S Mavskem liceju, ee je zborova je vršilo izven liceja. Ko jc pri «1 newyorfki strankin delegat J«<lwifr Lore govoriti, ga je prepis policija. Potem pa je nada-iv»l * svojim govorom dokaj mL «t. Tedaj pa ao policaji atopili » govorniški oder ter odvedli svornika na nestrpni policijsk.
Naslednji govornik Trschten-frP âe ni prav izprcgovoril par pa fra jc žc doletela usoda H*loveW predgovornika. Dva lo-^na (rovornika «ta šla za njima >*o. Vsi prijeti možje «o ob-n, nespodobnega zadržanja ™r>J* n. marala imeti takoj w obravnave, in možje «o bili ■P«š.-em pod jamščino. Njihov« pride dane« v Newarku \ 1'nija za civilne svobo-,n- J,ru je priskočila na pomoč preakrbela pravnega zastop-«*• Oporno vprašanje v tej za »»o pravica do «vobodneg« 1 a pravica gre po ustav rednemu državljanu. D,f'.V" lr'**r William McCul-k *,Jf pnlomastU « četo Ameri-"	v licejkko gledišče v
*^argh«. kjer m je vršil «kod v spomin. Na vzporedu t» g'.v„mik Jb y Loveatone. J« vstal ter zahteval,
Vii nfv,oii P*tl « »i»» 2«> Ami r,ca". Delavski «bo-"" Poizkušali izvajati «voj hj am Kakih 200 legijonarjev ■•«'k l^anejst detektivov je ..	- ah.Hj jr bil razbit.
L ' ;	J" policija po-
\«-r.ški leg,ji y r»zbij«. * Wa shoda.
lotili prav takšnega dela eno ali
škega poslaništva tec tamkaj pritrdil ameriško za«t«vo.
i
"Razgaljena je hujša korupci ja kakor v katerikoli drugi civi , .........
lizirani deželi razen v caraki Ru-I Tamkaj jc ostala do zore. Strs siji v preteklih «to letih," je re- «M«»Jf	ia drugi, k «o «e
kel Berger. "Nsj izvoli ljudstvo beležili poprejšne ceremonije ko sedsj teg« ali onega moža na vo- «vedeli o dijaškem počegu ter Ulnl listi te sli one stsre strsnke, •• vrn U. Ostsh ao ns str.ži, do madež mornaričnega olja osUne klor niso prišli policsji, ki so ne še vseeno. Dobeny in Sinclair sta mudoma odstranili zastavo, prispevala v zadnjih kampanjah Kakor so pojasnili kolovodje, obema strankama, in če je kateri niao niti šoferji, niti dijaki mialili mož med člani bivšega Wilaono- ničeear žalega atoriti poslaništvu vega kabineta, ki ni dobil svoje- ali zastopnikom nemške vlade, ga deleža od Dohenyjevcga denar- "Hoteli smo jim pokazati le to, ja, bi se naj zglasil takoj ter ga da zasluži tudi 'z««cbcn drž«v-zahteval aedaj.	Ijsn' nekaj vpoštevanja," «o de-
4 Če imenujejo demokrat je Mc-1 jali.
fdooja, potem bodo izgubili Ala- O poldvanajstih je bila, kakor amo prvič v 60 letih, in prav so izjavili poslaniški uradniki, dvomljivo je, če jim bosta oetale nemška zastava razobešena na verni državi Miasissippi in Geor- pol droga in ostala tako celo po-gia. Na jugu ostane odmev popu- poldne.
listovskega gibanja, ki je poslalo Berlin, Mcariija. — Ker ni dal Mariona Butlerja v aenat iz Se- nemški poslanik Wiedfeldt razo-verne Carollne in ki je dobilo 70,- besiti nemške zastave raz nem-000 gleaov v Georgiji. Jug jc lah- škega poslaništva v Waahingto-ko jako neveden, ali niti eden iz- „n na pol droga po smrti bivšega med desetih volileev na jugu bi predeednika Woodrowa Wilsona, ne videl rad v Beli hiši človeka, M prtv i.hko sgodi, da ga nem-ki mu je plačevala oljna goapoda |ka vlada odpokliče, več let po $50,000 na leto. Celo Vninji m|nUtfr Htreaemann je volilni morejo aedaj razumeti, za l ^ dr-u wiedfeldtU| nij ae kaj sta bile naša armada in mor- lirft6f ilutbeno nikikiDega soža-narica s vso naglico poslanii L ^ niti ne	ulat,gli veuc->
1914. v Vera Cruz. Ds jsJčitUa kef bl, WjUon Mg4,bnik. Mi ameriške oljne interese v Mehiki. nikakor pt ml| ni prepovedsl de-Oljni denarje žvenketal tiste dni a nfm|k<j ^^ u p#, drogti tsko.gotovo kskor za čass Hsr-| y ^imi^ krofih »„atrsjo
Washington, D. C., 7. febr. — Mehiško poslaništvo je prejelo vest, da ao Obregonove čete danea okupiralo Vera Cruz. — Adolfo de la Hucrta, vodja vataje, je svojimi pristsši vred pobegnil Tuzpsm.
Mežico City, 7. febr.— Vojn department poroča o podrobno «tih izpraznitve Vera Cruza po vataših, katera znači konec De 1« Huertovo rcvolte.
Adolfo de la Hucrta, vodja vstsje, je pobegnil na oljnem par-niku "San Lorenzo", katerega je spremijsls topničsrks "Zsrsgo-ta ".Z njim vred so odnesli pete Vsi "začasni ministri" v njego i "kabinetu", dvajeet posts*-cev mehiške zvezne zbornice, ki ao se pridružili vataji, ter večjo število drugih vodilnih fažiatov, ki ne pričakujejo milosti od zvezne vlado.
Nekaj ur pozneje — 4. februar ja zjutraj —- so vstaški vojaški poveljniki zspustili Vera Cruz vlakom. Kolikor je znano, je vlak odšel v Ticrra Blanco. Zvezni po veljnik v Santa Lucretiji je bil takoj obveščen o atvari z navodilom, da naj z oddelkom konjenice zaatraži progo in zajame vlak beguni.
Vera Cruz je torej popolnoma izpraznjen in prejšnje zvezne ci vilne oblasti ao prevzele upravo mesta v svoje roke. Zvezne čete, ki ae urno pomiČejo za bežečim vstaši iz Cordobc, pridejo v Vera Cruz najbrž še danes.
"Amerika podjarmi Evropo".
Tako pravi nemški industrijski magnat Thyssen.
dinge in Fslls.
"Če je le količkej pogume spar-1 kgkor ^ Htrei,minn-# k,r je jenega z radtkelnim drževništvom bl| u n-jbrf y	„iro*iiu
v Robertu Marionu La Follette, L ko B,jM,n dt ^ m0f,| Wied-potem naj atopi U na plan ter iz- ffldt ?fdft| kgj Mff ds oklic zs orgsnizscijo nove1
drja Wiedfcldts za manj krive-
Periz, 7. febr. — ''Journal dea Debata" je objavil razgovor o Fr. Thyaacnom, nemškim industrij-ukini msgnatom, ki je rekel med drugim sledeče:
'Evropa ae prepira radi reparacij in alabi, Ameriki pa raate moč. Francija je vojsško najmočnejša v Kvropi, toda njen denar je slab; na drugi strsni ja A me-rika vojaško slsha, ali močna ekonomsko. To dokszujc, da danes ne odločuje več vojaška moč, pač pa ekonomska. Ford ima več de I narja, kot ga znaša cela vsota re-psracij. Ako Evrops kmslu nc k pozna tega, pade prejalislej v aužnoat Amerike".
V,
za
stranke, kakršno sem opisal od zgoraj. Priklopili bi ae ji razni radikalni elementi, ki jih je v o-bilici po naši deželi. Izvoljen bi bil lahko za predsednika, čeprav bi kandidiral v nekaterih državah na socialistični listi, a na vo lilni listi
PODADMHAL SKLFRIDOB UMRL
D. O. — Upokojeni podadmiral Helfndge je umrl
_________I J — .tukaj na avojem domu vsled srč-
kme^ko delavske stran-¡Be napeke. V sredo bi bil obhejal
TAFT 0B0LBL
ke pa v drugih. Pa izvoljen gor, izvoljen dol, igral bi isto vlogo za novo gibanje, kakršno je 1. 1956. Fremont za republikansko stran-
ko."
Kongresnik Neleon. ki je načelnik progresivne skupine v poslan
(Dalje na 3. strani)
oseminosemdeseto obletnico svojega rojetvs. Admirsl Helfridge in njegov oče, ki je nosil isto ime in doaegel isto voješko dostojen-stvo, s»« doslažils 106 let v sme-riški mornarici. Mtsrejši se je vpi. sel L 18SS. Mlajši je saslovel v civilni vojei.
Washington, D. 0. — Načelnik zveznega najvišjega sodiščs Tsft je po naročilu «vojeg« zdravnika preklical vse «esUnke z« nedoločen če«, ker mu je trebs vsled n^nsdne oboi« loa t i popolnega |»o-
čitka.
IU<1 i «voje bolezni se T«ft ai U-delešil WMbemsvega fKigrelia, pri katerem bi moral biti /aetni po f rebec.
Kakor je ptivc/lal zdravnik dr. Clay t er, ni smetreti Teftove bolezni sa ksj nevernega.
Paris, 7. febr. — Georgca Clemenceau je danea izjavil, da on plača vso vojno odškodnino Nemčije, ako mu Lloyd Georg" dokaže, da je bil roa aklenj«u tajni pakt mod njim (Clemenocaujem) in pokojnim Wilsonom sa Časa mirovne konferenoe v Parizu.
London, 7. febr. — Londonaki listi so povzročili senzacijo z objavo intervjuvs, v katerem pravi Lloyd George, da je bil v aprilu 1910 sklenjen pakt med pokojnim Wilaonom in Clemenocaujem, takratnim miniatrskim prcdsednl kom Fraucijc, gledo okupacije Porenja in on (Lloyd George) til do danea nič vedel o tem paktu.
Kot se poroča, je Lloyd George v tem intervjuvu dejal aledeč« t 'Mene »o zntlroui napadali kot zlotvora v mirovni igri. Zdaj pa sem prejel iz zunanjega urada do kumente, ki pokazujejo, da je bilo med Wilaonom in Clemenocaujem sklenjeno nekaj, kar meni do da nes ni bilo znano. Franeija bi da nea rada objavila Wilson-Clemen ceaujev sporazum in hoče, da tud jaz priatanem nanj, kakor da aem bil zraven. Malo pozno je Že, laka ti moje privoljenje. Do danea Šo nisem videl teh dokumentov.'
Lloyd George je to iajavil ssd njo nedeljo. Angleški simanji ursd je bil informirsn, da franco ska vlada namerava izdati 'Rume. no knjigo', katera bo vaebovals gotove dokumente, ki «o v zvezi z izdelovanjem veraalske mirovne pogodbe od 42H. do 431. Člena. Ker je bilo na mirovni konferono zaključeno, da sc uradu! zapiski konference no objavijo, želi fran coska vlada, da Anglija privoli v objavo dotičnih dokumentov. — Dne 22. januarja je angleška vla da sklenila informirati Lloyda George o tej atvari, predno odgo. vori francoski vladi. Lloyd George najbolj pozna to reč, ker je s Wilaonom in Clemeneceujetn delal vcrsalNko pogodbo. Lloyd George jo bil obveščen s pismom, kateremu so bili pridejani tudi odtisi dotičnih dokumentov, katere bi Francija rada objavila. Lloyd Georgo pa še ni odgovoril, niti nI vrnil odtiaov; prvo potrdilo, da je Lloyd Georg« prejel pismo, jc bil njegov intervju, ki ps ni bil ns meatu."
Lloyd Gcorgev intervju Je bil priobčen v "The Kvening Htau-derdu". List dostavlja, da razkritje dokumenta, katerega bi fran coa k a vlada rada zdaj objavila, bi n« moglo priti, dokler jc bil Wilson še živ.
Pariz, 7. febr. — Andre Ter-dieu, ki jc imel včeraj dolgo konferenco s í'ieinoticcaujem, je danes »fioročil časopiaoru, da ae Lloyd Georgo laže. Tajnega pakta med Wilsonom in Clemenceau jem gh<dc okupacije Porenja ni bilo. Dokument, katerega j« Lloyd George zdaj dobil v roke, je bil sprejet 20. aprila 1919 ob šeatih zvečer po Wilaonii in CI e-menccauju in izročen Lloydu Georgu 22. aprila, ko se je vrnil Iz Londona, uaksr je stvar tudi un odobril.
Lloyd Georgeva Izjeva Je nsre. dila veliko senzacijo v Parizu, po-selrtio ps v zbornici, kjer vstaja ved no močnejše opozicija proti v led i.
NEKAJ ZELO VAŽNE6Ž ZA AMERIŠKE PRISELJENCE.
SAMOMOR BREZPOSELNEOA DELAVCA
Molje in očetje, ki bivajo tnkaj, morejo sedaj iti po svoje «sna in mladoletno otroke ter jih privesti Edražsns drŽav« naglada na kvoto, 6o drugače odgovarjajo vsem prisslniškim predpisom.
New York, M. Y. — Zvezno krožno prisivno sodišče za drugo okrožje (New York) jo podalo odločbo, ki jo velikanske važnosti sa vse Bvropoe. Vsi tujerod-oi, ki prebivajo v tej dežoll in nimajo svojih družin pri sebi, gro» do lahko po avoje Žene in otroke, stare pod 18. letom. V to deželo jih lahko privedp a sabo ne-glede na kvoto. 2cne in otroci morajo biti sevo sdravl fizično iu umsko.
Če ne zavrže najvišje sodišče tš odločbe prisivnega sodišča, ostane v veljavi najmsnj do meseoa julija.
Zadeva, ki je napotila prisivno sodišči k tej odločbi, po kateri amsjo ženo in otroci vseh tukaj blvajočlh mol ia očetov y to dele* gag Te de na »votb, jo sedaj* pred najvišjim sodiščem, in nikakor «c ne da reči, kdaj bo Is-rečena zadnja beaeda v tej ssde-vl. Nsjbrž no prido odločba naj* vižjega sodišča do konca mešana maja v javnost. Če bo nsjvišjs sodišče pritegnilo prisivnemu, potom ostane določba v veljavi, dokler ne samro priselnlška od-atotna postava.
Stanovanjako vpra-ianja v Angliji.
MacDonald bo imel Ugotovljen načrt, ko ss snide parlament prihodnji teden.
I^ondon, 7. febr. — VčersJ se jo vršila konferunca o stanovanjskem vprašanju, katero jo aklical Toni Hbaw, minister dela. Povabljeni ao bili zastopniki strokovnih unij atavbinskih delavcev in sa« stopniki organizacij atavbinskih delodajalcev. Na dnevnem redu je bil nsčrt gradnja 200,m atano-vanjakih hiš letno na državne atroške.
Vlado «o zastopali Tom Mhaw, Margareta llonfield, parlamentarna tajnica delavske vlad«, John Whsstley, minister zdrsv-atva in I). Adainaon, minister ftkotske. Sklenjeno J« bilo, ds za-atopniki delavskih unij in delo* dajalcev izdelaj«* praktičen načrt, temelječ na predlogu vlade, da ae navadni delavci sprejemajo v stavblnak« unije kot vajenoi. Mae Donald upa, da bo atanovanj-aki načrt vlade gotov prihodnji te-d<>n, ko se zo|h-i snide psrlament.
Rusija se udeleži Ltglae seja
fceneva, fiviea, 7. febr. ^ Unija sovjetskih republik je sprejela ve-Mlo, da pošlje delegata na konferenco Lige narodov, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju raztegnit v« principov weshlngtonske momeriške pogodbo ns držsve, ki niso podpisale te pogodbe. Konferenca ae »tvori v II i mu 14, fe-bruarjš •
Kast Ht. ÎAtuie, III. — (Feder. Pres« I — Kay Kimble, 24 let atar, i »¿ciljen, dolgo ¿aaa brez drla k»' obupen p» brezuepelerm »ekanju zaslužka je 4 t. »u. povžil atrup Dil je mrtev, predno j« pr»š*l sdrevnik,
VERME
CkicaRO lo okolica t V sobot» iieaUlno. Lahki severni vetrovi. Temperehira v zadnjih 24 uraki najvišja JA, najnižja 20. Hotnee izide ob 6 zaide ob 6:12.
PROSVETA
GLASILO tlOVIIIia NAIOPNE PORPORR« JBPMOTE ' lasoma slovkmski euaoonl fooPoKNt jedno i t c «n« ofiAM/v po .i<,io«or«. Jl/>kopi»l se n« vralaie.
■■MMHrl -	I MlJi—to—JMMMMMMM
Naročnina: lm<in,)rn, driava {tem Chicegoj 16.00 na leto. $2 *4 ae pol lou ta 11.26 io tri «mm«; CUcmo M.60 m teto, M*6 M pol leta, •t.li u t
L t« M Inosometvo W.00.
il in—m w —	iona—
NMI#T M fié, IM ABA rtifc o
"PR0SVETÀ"
UI74C S«. U*a4l« A
-J*1 *
-THE ENLIGHTENMENT"
*	Sil»«JklKtl^ai S—lil s«dtf.
— i	- • r —• —-ï t	t:----Msr- n" ■ -----'" ■ '. ■ ' ' .»»iti1 I'.—r-
PROSVETA
vodnih sil, tedaj jih bo ljudstvo težko nazaj dobilo, kajti znano j«, da kar pograbijo privatni bizniški interesi, neradi izpuste. Zgodovina železnic podaja dober nauk. Za transkontinentalne železnice so dobili privatni bizniški interesi svet zastonj, poleg pa še tako veliko podporo v denarju, da so jim bile železnice podarjene. Tako pojde tudi z vodnimi silami, ako ljudstvo ne postane pametno in ne zakliče privatnim biznišk* m interesom: "Roke proč od vodnih sil, ki so ljudska lastnina!"
r=s
raUe on
Subacriptton : tfnitad States («ur.pt Chicago le.io, and foreign ru»btrias II	Chicago) aad Canada 16 per joarf oo «^Tjiraar.	
"MKMBfeR of Tka KKbEBATËD PI		IES8" îlli fl 1 - II■ lili MC8—g
•t
Datum v oklepaju ■. pr. (ioa. 11-24) p «log ««¿«fa imaa u ooelovo da fM j« • Um àmmrmm potekla uratab«. PoooVito i« rrtrt-mm, àm »m mm aiUrt lUt.
¿••■o,
NOV OKLEPNI AVTOMOBIL ZA LOV NA BANDITE.
Vest iz Philadephije pripoveduje, da je novi policijski načelnik, general Butler, postavil v službo nov oklepen avtomobil za lov na bandite. Avtomobil je navaden avtomobil Fordovega sistema, ki je obdan • takim oklepom, da ga ne prebije krogla iz puške. Dva policaja v takem avtomobilu se lahko spoprimeta s celim krdelom banditov, ker bodeta oborožena s samokresi, vojaškimi in lovskimi puškami. Glavno vlogo pri obrambi in napadu bodo igrale lovske puške, nabite s svinčenim zrnom, pripoveduje povest. To slednje priznanje pove, da avtomobili te vrste ne bodo služili le za lov na bandite, ampak s takimi avtomobili bo majhno število policajev lahko razgnalo veliko število neoboroženih in manifestujočih stavkarjev ali pa demonstrajočega ljudstva.
, Banditje niso tako neumni, da se bodo izpostavili Ognju iz lovskih pušk. Dozdaj še niso roparji pokazali, ako so mogli ugnati policijo, da so jo ugnali v odprtem boju, ampak so jo napadli iz zasede, v kateri so bili varni pred ognjem iz lovskih pušk, ali so se pa rešili z urnim begom.
Evropa ima tudi velika mesta in vendar so tam roparski napadi v primeri z roparskimi napadi v velikih ameriških mestih zelo redka prikazen, dasiravno nima policija oklepnih avtomobilov. Evropejski roparji in tolovaji niso nič manj drzni kot ameriški. To nas uči, da so vzroki nekje drugje, da so v Ameriki roparski napadi izredno številni, dasiravno je ameriška policija bolj oborožena kot evropejska.
Ti vzroki so sicer znani, a dozdaj se je prav malo iivršilo, da se odpravijo m tako zniža število roparskih napadov.
Oklepni avtomobili bodo ravno tako znižali število roparskih napadov, kot so jih bombe, ki povzročajo solze. Tudi tem bombam so zapeli slavo v časopisju, da pomenijo konec banditstvu, skušnje pa uče, da se banditstvo ravnotako dobro počuti, kakor se je preje, ko velikomest-na policija še ni bila oborožena z njimi. In tako bo tudi z oklepnimi avtomobili. Malo več ljudskega denarja bo potrošenega za te avtomobile, banditje bodo pa ravno tako številno in predrzno nastopali kot dozdaj.
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov S. N. P. J.
m čitatcljov Proavete.
Ghiabolm, Man. — Nahajamo
ae v volilnem letu. Ali ae zavedamo tega važnega dejstva? Volitve ae bodo vršile prvi torek v novembru t. L Pomislimo, kako bi bUo( če bi se združili farmarji in delavci, ki naa je ponekod 99 od-
.t.tk.v. V« bi l.hko vl.d«li, «Uj	» im.l. .v.J«
pa smo razkopani, vlada naa ma-'
Dolaak) naslednjega dne, ne da bi kdo drugi kaj slutil za tak obisk v kuhinjo, častitih sester, Prišel je, ko jih je ravno zaaačil pri pripravljeni večerji. Navzoč sem bil z njim tudi jaz in eden naših tovarišev. Dr. Dolšak je zahteval, da ae 6dkrijejo vsi kotli in lonci kakor pečenjaki. Vse to mu morali odpreti in razkaaati, kar so imeli pripravljeno za naa ali za bolnike. Za bolnike kot naa je bila namenjena kaša, ¿isto na vadna kaša brez vaake zabele.
la manjšina kapitalietov. Tista neznatna skupina mogoteev, ki nas vlada, nam dela zakone, kakorš-nih mi ne maramo, a ubogati jih le moramo. Predpiaujejo nam vi-eoke davke, kakoršnih nismo zrno-šni in nam niso všeč, plačati pa jih moramo vendarle. Našo mladino učijo nauk, a katerim niao zadovoljni. Nam prepovedujejo, kaj smemo in kaj ne smemo piti itd. še v drugem naše oaebue svoboščine se vtikajo. Če bomo pustili, da bo šlo tako dalje, kot gre sedaj in ae ne bomo zanimali za volitve ter volili socialističnih kandidatov, nam bodo začeli tudi zapovedovati, kaj smemo in kaj ne smemo jesti, kaditi, ivečiti itd. Morebiti nem prepovedo še sol, ki je neobhodno potrebna pri vsaki hrani, ki jo vžijemo.
Mogotci imajo pod kontrolo je-klarako industrijo, premogarake, oljna, bakerna, lesna in plinaka podjetja. Kontrolirajo tudi razpečevanje ppljskih pridelkov, katerim določajo cene, kakor določajo plačo delavcem, neglede na to, če je pridelovalcem prav ali ne. Vse denarne "fcavode imajo v svojih krempljih in vrh tega šc vlado in vee ljudstvo. Pretežna večina naa je, "a ničcaar nihamo, mala skupina pa ima vse. Amerl-
ALI IMA VODA KOMERCIJALNO VREDNOST?
Ako človek nalije kozarec navadne vode, nima ta voda skoraj nobene komercijalne vrednosti. Taka voda je kvečjem Um nekaj vredna, kjer ni dobre pitne vode.
V	krajih, ki imajo dobro pitno vodo, pa navadno kozarec vode nima vrednosti, ali pa je njegova vrednost tako majhna, da se skoraj ne more izraziti v številkah, ako se ne oceni velika množina vode.
Ampak voda ima veliko komercijalno vrednost, ako se ta voda nahaja v strugi reke ali potoka s takim padcem, da se moč vode da izpremeniti v električno silo.
To dejstvo so spoznali tudi privatni bizniški interesi in danes stezajo svoje grabežljive roke po vseh rekah, ob katerih se lahko zgrade električne centrale z vporabo vode kot gonilno silo.
Elektrotehniki izjavljajo, da smo šele na pragu električne dobe. Prave iznajdbe, ki vprežejo električno silo v delo pod nadzorstvom človeka, sele pridejo, akoravno so po izjavi strokovnjakov plačali Američani v letu 1923 več ko eno miljardo dolarjev za električno razsvetljavo.
V	deset letih se bo U račun prav zanesljivo več ko podvojil.
V teku deset let bodo pa prišle druge iznajdbe, ki bodo omogočile, da bo električna »ila še bolj vprešena pri delu na domu, na polju, v industriji in transportaciji, kot je danes.
2e zdaj se lahko prepričamo, da se vsako leto porabi več električne sile.
Privatni bizniški interesi to dobro opazujejo in zavedajo se. da prihaja doba elektrike. To spoznanje po-viroča, da si hočejo privatni bizniški interesi prilastiti predpravice na izrabljenje vodne sile.
Vodne sile so povsod ljudska lastnina, kjer se ni privatnim bizniškim interesom posrečilo položiti nanje svojih rok. Ljudstvo mora paziti, da se z vodnimi silami ne bo tako zgodilo kot z gozdovi, rudami, premogom, naravnim oljem in plinom in drugimi sirovinami, ki so potrebne sa [»delovanje raznih produktov. Ako ljudstvo )>opusti od •voje čuječnosti in se privatni bizniški interesi polaste
na. Treba je stvar razumeti in člo vek apozna, ds.vlada manjšina. Manjšina pa vlada zato, ker je večina razkropljena, ker nima moči. Slednji eo farmarji in delavci, ki se jim nezmožnim smejejo mogoti*, katerim se posebno do-bro zdi, da se farmarji' in delavci črtijo med seboj in tako sovraštvo tudi poapesujejo. Oni se dobro zavedajo, dokler so bodo delavci lu farmarji med seboj karali in si naaprotovali, jim bo lahko vladati. -- Joseph Ulc.
Clinton, Ind. — Naj se šc malo oglasim iz naže naselbine, Čeravno še uiaem dolgo v "obljubljeni" deželi. Upam, da bom našel prostora v Prosveti in dopla ne bo šel v koš. Ker pa mi razmere tu še niso dobro znane, se hočem oglasiti le o stvareh, ki so mi znane.
Predvsem hočem nekoliko opi* sati iz starega kraja, kako se nam je godilo delavcem tam po končani vojski.
Takoj, ko je bilo vojne konec, sem dobil služIm bolnikkega strežnika v državnem dobrodelnem zavodu za umobolne na Studencu pod Ljubljano. Nastopil sem službo, pa ker sem občutil, kako težavna je, sem kmalu tudi spoznal, da jo plača za tako delo premajhna. Nagovarjati sem pričel tovariše, da bi se organizirali in za-ht evali povišano plačo. Sporazu* meli smo se in razun par podrep-nikov tudi vsi organizirali. Nastopili smo odločilen boj in uspeli pr-vkf kakor drugič...
Pa naši uaprej postavljeni, med katerimi so bile seveda tudi časti-te sestre zavoda, ki ao na vsak način usmiljenega sroa, so nam začeli pa drugače nagajati. Dajati so nam pričeli slabšo hrano, da večkrat re« ni bilo kaj zavžlti. S par sod rugi smo večkrat protestirali in tudi večkrat hrano vrnili, da tudi eden nas ni okusil hrane. Imeli *m<» pa vaelej amolo. Polovi-ea nas je bila proti poatopanju ae-»ter nad nami. druga polovic« pa je bila kar zadovoljna, pa če bi jim dale seatre nevem kako nn->žilno hrano. Vseeno sem a« spo-1 raiumno a opozieijonalno polovioo šel pritožit sdravstvenemu od «eku v Ljubljani. Zahtevali smo ; dovoljenja, da smemo t rdravni ' kom, ki ni imel nikakih vezi a našim zavodom, kouštatirati, če je hrana zdrava, vžitna in zadostna sa élowiko preživljanje. Donegel ' »«» toliko, da je ie| /Iratmk (dr.
posebne lonce fn v njih zase pri- ^ del vratu> da ima iant precej
pravljeno svojo posebuo boljšo večerjo.
Dr. Dolaak je takoj na licu mesta napiaal na tablo za eeli teden jedilni list, kaj morajo dobiti uslužbenci. To je pomagalo, da je bila hrana potem zadoatna in dobra.
Pa kaj smo boteUf Draginja je raatla dan za dnem, krona je bUa vedno manj vredna in treba je bilo zopet začeti z zahtevo za povišanjem. Zopet je prišlo na vratc pogajanje. Vodatvo zavoda me je črtilo, da ao gledali za meno} za vsakim korakom in na moje poeto-panje, če ae bom kaj pregrešil •proti zakonom, da bi mi lašje dali brco. Kakor na srečo njih sem imel iti na orožne vaje. Poleg tega ava se zadnji dan pred odhodom nekaj sprla a Častito sestro. Odšel sem, ljuba aeatrlca pa me je medtem zatošila zdravniku In on vodstvu. Imeli ao vzrok, da mi dajo brco. Ko sem bil 14 dni v Zagrebu na orožnih vajah, aem prejel priporočeno pismo, v katerem ao mi odpovedali službo radi nedostojnega obnašanja napram čeatiti sestri. Nisem hotel takoj podpisati, še vsled tega ne, ker e tem bi mi odpadla plača. Vzel aem dva dni dopuata, da ae aem prepričam o pravem vzroku in šel aem k vod
ška ustava pravi, da vlada veči- {gtvu. Tam so mi pa povedali, da
'me zato ne marajo več, ker imam 'predolg jezik, da tudi oetale ualu-<žbence zapeljujem. Plačali ao ml šc naprej za dva raeeeca plačo, samo da sem sprejel odpoved.
Tako se pač godi tiatemu, ki je jnkvdušen za svoje in pravice drugih, če niao drugi z njim istega mišljenja.
Delavci, vem ,da imate že mnogo sličnih doživljajev, kar pa ae bo ponavljalo dotlej, dokler ae ne bomo združili, kajti toliko časa nam tudi ni treba pričakovati boljše bodočnosti. — Ivan Jane.
telja vojvodinskih orjunušev, tajnika Dobroslava Jevdjeviča. ker je v Zloženih prod zbranimi kmeti govoril in jih pozval k orožju proti sedanjemu režimu, češ, da ima Orjuna danea toliko pripadnikov, da lahko z orožjem v roki javno obračuna z vlado.
V bolnici je nmil znani invalid juž. žel. In izdelovatelj harmonik, gosp. Viktor Kušar, iz Sola pri Ljubljani.
Spor zaradi hšerke. Dne 30. aept. sta ae seetala v Retnah po fteztnik Filip Skrabar in pa delavec Anton Zore. Sicer sta se dobro poznala in sta bila prijatelja, spor pa je povzročila med njima Škrabarjeve 14-letna hčerka, ka tero ao obtožili, da ae je šc pre mlada udala avojemu zapeljivcu. Radi tega je postal gori omenjeul sestanek za oba uaodnih posledic. Seveda ata sestepla, pri čemer je udaril stari Skrabar Zoroa z litrom po glavi tako, da ae je razlilo žganje in mu je nato še pore zal z razbito steklenico celo lice
PETEK. 8. FEBRUARJA
Meteorlti.
Delavci - kraljevi blagajn
Angleški rudarji jTj? delavci, ki hranijo ve blagajne in nadzorujejo k ti ge in račune kraljevih uLi *
vsekakor niso revoluoionÎ^ tudi - 1
ni
Weat Frankfort, m. — Rad bi odgovoril dopisovalki iz Carone * Kansaau, ki piše, da ao tudi pečla-rice in ne semo pečlarji na zvetn. Kritizira tudi, da je sedaj pred-pust, mi pa lepo molčimo in se o-koli peči sučemo, a čemur kažemo, da ae očividno bojimo boljših polovic.
Svetujem pečlarici iz Carone v Kansasu, da naj se da vaaj toliko v javnost, da bomo vedeli kam a-dreslrati. Potem bo morda tudi zanjo kmalu prišel predpuat.
Pozdrav vsem čitateljem! — Naročnik Proeveto in pečler.
IMMJJGOSIM
Potni liati za Ameriko. Beo-gred, 13. januarja. Letošnji kontingent potnih listov za Ameriko je izčrpan in ze do junija t. 1. ne bodo izdajali potni listi Vsi, k! bi «e radi izaelili, se opozarjajo, naj ne hodijo v Beograd pospeše-vet izdejo potnih listov, ker jim to ne bo nič koriatilo.
Fantova« pretep. Dne 30. aprila je bila pri Janeiu Jernejšku v Stoperoah ob Pohorju gostija. Ia ne vošči jivosti ao prlžli na to goati-jo tudi nepovabljeni fantje ia Ma-kot. Bili so oboroženi a koli in za Mi ao biti po goatih, posebno p« po Jemejšku, katerega so težko ranili. Zato ao bili obtoženi in 7.
pokvarjen obraz, ki mu bo težko kdaj popolnoma ozdravel. 6kra bar se je zagovarjal a silobranom, sodišče pa je upoštevalo aamo raz burjeriost valed družinskih razmer in je obeoHilo Filipa 8krabarja na 6 tednov ječe, ter mora plačaU 355 Din za zdravniško oskrbo in pa 2500 Din za bolečine. Kar pa je Zore več zahteval, je bilo zavr njeno na civilno sodišče.
Spolne bolezni v Sarajevu. Preteklega leta je obialcalo drža vilo ambulaneo za kožne in apolne bolezni nad 50,000 bolnikov. Nad polovico teh bolnikov je bolehalo na aifilisu, ki je po mnogih krajih Boane In Hercegovine dedna nadloga in ao ga že pred davnim Ča-aom v 3osno zanesli Turki.
•mri v ognju. V belgrajakem Narodnem gledališču je bil ualuš-bep kot kurjač Nikola Mačkič i t Slavonije, ki je trpel pogoato na epileptičnih napadih. Ko je hotel v soboto zopet nametati premog na ogenj in je odprl peč, ga je zopet nepadla bolezen in padel je v žarečo peč. Veega ožganega ao prepeljali v bolnico, kjer je dve uri nato v groznih bolečinah umrl.
Ptujike vezti. — Razbojniške tolpe ao začele vznemirjati zadnje Čase prebivalatvo po vaaeh Goriš-niča, Gajevci, Placarovci in For-mina. Prebivalatvo je v vednem atrahu pred tatovi in roparji, ki ae pojavljajo preoblečeni in ma* skirani zdaj v eni zdaj v drugi va»i, ali pa v več vaaeh naenkrat, in poberejo vae, kar vidijo. Orožniki iz Moškancev ac pridno trudijo pri zasledovanju in ne Jarea uspeha. Nekaj članov teh tolp ao Že poslali v zapore po zasluženo plačilo. — Pri stavbeni tvrdki Matzun Jakob v Ptuju se je ponesrečil delavec Domanjko Janez. S kladivom ae je močno udaril po levem kolenu in moral iskati zdravniške pomoči. — Kuhar v minoritakem samoatanu, Berjak Ivan, pa je padel na gledki poti tako nesrečno, da ai je zlomil nogo in moral v bolnico.
Vovomeške vesti. — Trgovcu Joaipu Koširju je umrl edini sinček iz drugega zakona, petmeeečni Drago. — Iz frančiškanake cerkve ao zadnje dni izginili trije oltarni prti. Zato se bo zapiralo cerkev odslej bolj zgodaj. — Vreme je poatalo zelo južno. Vkljub mcgli^birk in prihuljenemu mrazu ao topi aneg vidoma in na cesti ni drugega kot atraina plundra. — V Bučni vasi so čuli pri starem Božiču. Radi pomanjkanja prostora jo zlezla mladina, na prostorno peč, ki pa ae je vsled velike teže vdrla in vse je zagrmelo v pco. Sreča, da je žerjavica že potihnila. — V StopiŠkih Cermošnjicah so ae atepli. Čez dan ao imeli na Teški vodi veselico. Stoplški in težko-vodski fantje so se sporekli. Kovačev iz Čermošnje, ki dela aleer v Gorjancih, je ves eaa pravil, da
»očitki
revolucija", ki „oče posekah
angleški kralj toda stvar gor stvar dol:
P»t'nliiflii. " i.:__*
nja m premostiti luže. ^ mori di scmiti, opraskati ,i mora ^m m nositi blato v žepu. Navaezadnje je tudi tak« « zanimiva in mo?oèe
volucija trebila.
rt. Pi»
"Največji za Lincolnom" "Umrl je (Wilson) oajvec« meričan za Lincolnom " Where do you get tim ttufff Lincoln je malo govoril vTl ko delal in dovršil svoje delo avobodll je sužnje. Kaj pa je sou naredil f
Tragedija rudarja.
Kdaj bo aezona tragedij zemljo zaključena?
PH
Vzak čas zagrmi zdaj tu zdaj tam — in 30 je mrtvih tu, 40 Uni Žrtve zadnjih dveh tragedij M i, gorke, a že se je odigrala nor4 tragedija v Minnesoti ; 41 je ar. tvih.
To je plačilo rudarja! Naj ^ pa premog, železo, zlato ali k«, koli, povsod je enako plačilo: mg. kè'in emrt. Ogenj, plin, vod«, k«, men! Nad vhodom v vsak rov j« zapisano z ledenimi črkami: Smrt.
A še so ljudje, vsega «iti ljod. je, ki niao bili nikdar živi po4 zemljo, ki pravijo : Rudarju n dobro godi; rudar jc dovolj pl«. čan za svoje delo.
Dovolj ! — Vsega site zveri ! U koliko, za koliko dolarjev — uj 4va, pet, deset, sto — bi vi neali
svoje kosti pod zemljo t • • •
Zbiralci. Povsod so ljudjj, ki zbirajo ti in ono. Nekateri zbirajo poštar znamke (tudi jaz imam to "bol<. zen"), drugi atare knjige in itan rokopise, tretji podpise alavnik mož, četrti atar denar in razo« drugo starino, peti hrošče ia m* tulje (dr. kutar zbira latinske ei> tate in kosmate besede) itd. Taki. zbirke imajo včasi precejšnjo d* narno vrednost, drpgc niso vred* ne nič; odvisno je od tega. koli* ko je zbiralcev, ki zahtevajo taks! reči.
Amerikanci so veliki sbirald. Navadno zbirajo same dobre re» či. Mnogi zbirajo denar, samo de-nar, ne star, temveč dober amen* Ški denar — in nikdar lene» veličajo, pa naj 80 že zbrali ljone in miljarde. Drugi zbiraj« obleke, kruh, meso, zemljišča, oljne vrelce premogokope in žekt-niče; tretji zbirajo hiše. Sam drage zbirke! Imamo tudi taki, ki zbirajo cerkve in škofije, šole < in knjižnice, gledališča in univerze. Tudi to sc dobro izplsča. Ni» zadnjo imamo skupino «vetnikor, ki zbirajo javne uradnike: župane, go verne rje, sodnike, general«, poelance, senatorje, kabinet» tajnike in prezideute . . . Zadaja abirka je se najbolja, ker prcpla-5a vse in kupi vse druge zbirke.
Zdi sef da vse naše zasebno ia javno, politično in socialno življenje obstoji iz samih zbiralcev ia
bo "nocoj" še eden mrtev. Ko ao ac udarili, je priskočil že oženjeni Kaatelie, hoteč jih pomiriti. Pa jo jc akupil. Kovačev ga je sušil z uožem v obraz in mu prerezal celo stran in brado. Ob 2. uri ponoči so ga pripeljali v bolnico Usmiljenih bratov, kjer mu vlivajo hrano po eevki. Kovačev je romal v zapor. — Te dni je prišel iz bolnice neki drugi Ormošnjičan. Na fitefanov dan ao ae zbrali trije pljuul fantje
jen olisojeni. in aieer Joaip Kam in navalili so na hišo tamkajšnje-pui. ki je bil vodja temu pretepu, ga 44 Amerikanea", groaee, da ga na 6 maaeeev težka joče. Henrik | ubijejo in mu poberejo doUrje. Korošce, Kok Korošec in Pranee Zaleteli so ae v zaklenjena liiana
Krošelj, vaak na 3 meaeee. Jošef Ferlič, ki Je pri razpravi odkrito priznal krivdo, pa aamo na dve meneča joče. Preaili ao, da bi sedeli v Slov. Biatriel, kar ae Jim Je dovolilo, samo Kampušu ne.
Vaditelj vojvodinakih orjuaa lev aretiran. Državni pravdnik v V-»rm Sadu je dal aretirati vodi-
vrata. ki so se pod ponovnim hu dim pritiakom podrla. In vsi trije ao padli v hišo. Amerikanee je pri tem vatrelii in je zadel enega v
čelo. Kant ima pa trdo bu«"o, v bol-	g ____
niei ae Je izlizal. Njegov tovariš diea obfevonja S vlačugami
Vera v hudiča Je potrebna za -divjake.
"Vera v peklenski ogtuj in «; aebnega hudiča z rogovi, kopiti in dolgim repom je Šc zmirom potrebna za ljudi plitvega razum; k sreči tudi ljudje, ki potreb^ jo to vero, tudi verujejo v pe«d; in hudiča." — Brisbane J
Zopet si dobro povedal, Vera v pekel in hudiča je potrebna za ljudi nizkih iustiukto* •{ zelo omejcuega razuma, ki *> «H dostopni za spoznavanje Ljudje, ki znajo kontrolirat» be inatinkte in rabiti svoje ml-gane, ne potrebujejo vere v kel in hudiča — izvzeraši delajo lmsiiuss z vero in udoba» žive na račun ljudske ueus»i^|
sti.	. . i
g. T ».
LISTNICA UMDWliTVA.
Naročnik — V Vsšem smo vedeli, da nikogsr ne Vr^» rate, toda dopia ni bil HP^j vsled tega ga niamo mofl' Pn°'J U, ker vedeti moramo, kdo pošilja. — Pozdrav!
▲U vaš, kaj trpi velike slovenskih delaveev v hamm valad spolnih bolezni ki » P"" diea obšavanja S vlačngamiT aj
Jih je dobil po glavi z malo sekiri ne veš. aaraM ai knjig* eo in nosi še M-daj spomin. Vai pa dald". katere dobiš pri K"'1" obujajo kes v luknji.	, matici 8. V. P. J.
FEBRUARJA. 1924.
ike novico.
l'rett.)
„k.
tovariše.
L1 York. - Clam krffjaekc
A p W A-, ki deUjo, bodo ,Vpet odstotkov svoje v «osebni fond. i« katerega plačevala denarno pod-členom, ki so bres
pji
tistim	..
Odborniki krojaške unije n'vati 10 odstotkov Tozadevni sklep je* izvrievalne-
PROSVETA
Radio—zazaa«ovaloc rovo dobo.
i prispe
fjet as seji gl jbors unije v New Vorku.
tviks kooperativa izplača* dividendo.
jesid. 111. - Medtem ko ao rporaeijo i>o deželi raz-t »ed svoje delničarje dobl-[T začetku leta, so rudarji v mestecu tudi prejeli svojo jedo. Dividends pa ni bila _ a ¿epov delavcev kakor de-"kapitalisti, pač pa jc bila na-Delavake kooperativne zve-'¡ma tukaj svojo podružnico, jo prodajalno rochdalake-trma, katere člani so rudar-ridenda znaša 16 odostot kov. ¡lian ji1 prejel toliko dividen-kolikor blaga jc nakupil v jem letu. Cene v zadružni jalni fio dosti nižje kot v lih privatnih prodajalnah tMU.
Mati Jones ja že bolna.
ianapolis. —. Mati Jones ae deležila 29. redne konvencije r*ke unije, ki je bila zaklju 2. februarja. Menda je to prva konvencija rudarjev, na >ri ni bilo znane sivolaae star-inane pod imenom "mother i", da bi bila nagovorila je dečke", kakor navadno a rudarje,- ki jo tako ljubijo ipoitujejo.
udarji so pričakovali, da pri ednje nenadoma kot je bila j njena navada, toda ni jc Končno jim je bilo pojasnje-dz je "mati" bolna v Waah-onu, D. C. — "Mati Jonea", pravo ime je Mary Ryan, i nekaj mesecev v bolni!-Stara je eez 90 let.
obrambni svat rpriaori o dramo "R. U. R." v Ohioagu.
icago. —- Olasovita aocialna R. U. R." (Rosau m's Uni Robots), katero je apisal češki dramatik Karol Oa-, bo zopet vprizorjena v Chica-topot ne bo predatavljana i atmosferi buržoaznega čigar vsega aita aten noče in ne more razumeti h iger, marveč v delavski dvo in pred delavskim občin itvom.
>ramo vprizori Delavski o mbnt odbor in čisti dobiček de v sklad za obrambo delav-, ki so preganjani po eodižčih. anizaeija gledaližkih igralcev «w Vorku je obljubila odboru, bo dala režiserja in vodilne lake moči. Odbor je tudi do pravico vprizoritve brez obl-Qe rojalitete. Vržile se bodo tri dative v treh različnih krajih v aprilu. Vse podrobnosti o naznanjene pozneje.
«A DELEOAOLIA NA POTI V KANADO
York, N, Y. (Fed. Press.) Tidtovna družbs Fedcrstcd * J« obveščena, ds je ruska ^ka delegacije z A. A. Ja ¡"u n« ,>|ti na poti v Kana P*legacije uključuje dva ze-»«a nwkega departmenta za • 'iprijo in enega tajnika. N te delegeeije iz Anglije Je
zakasnel ,valed bolezni
T« flans.
lavika federacija po
JTILA WIUONOV fPOM»
"uhlngton, D. 0. - General gradnikov strokovne uni-j" "m ni.-ata so jc na povabilo nperea sestala dne 4. f	posvetovalnici
*nem uradu federacij»» lk v kat
Itedio (brezžična telefonija) znači;
Konec oaamljenosti. Radio doseže vse, tudi najbolj oddaljene in izolirane človeško naselbine v pustinjah, gozdovih In na gorah.
Brezmejno razžiranje vižje na-obrazbe med vse ljudske sloje.
Vedno večje zanimanje za znanstvena in druga koristna vprašanja. Več telentov v mehaniki. Bolje umevanje umetniškega petja in glasbe. Utrjcnje družinskega življenje. Pritegnitev mladine, zlasti dečkov, ua dom. Redukcija zločinot, Revolucija v politiki. Veliko veselje za bolnike, ki so priklenjeni na posteljo iu sobo.
Boljše, srečnejše in daljže življenje.
Kontrola fotografije, vida, svetlobe ,toplote In gonilne sile v bližnji bodočnosti.
Neštete možnosti, o katerih danes še ne moremo imeti pojma.
DVAJSIT PALONV DBBBL INNO V MXLWAUftXlK
Milvreukee, Wis. — Tri osebo
so mrtve, in dvajset palcev debel sneg, ki je aapedel v silni zimski vihri, je napravil za en nrilijon dolarjev škode. Ves promet V bil ustavljen, in veter a hitrostjo iti ridesetih milj na uro je bril in metal led in aneg pešcem v obraz. Snežni zameti eo«bili ponekod po več čevljev visoki.
Skoro noben električni voz so ni premikel v torek, čeprav so si navsomoč priaadevale prevozne črte, da bi obdržale veej nekoliko voz v obratovanju. Mesto je bilo dobesedno odrezano od oetale de žeje.
PRZDRUtlTIV NARODNE Fl D1RA0UB POÍTNXX URAD NŒOV.
Wa*hington, D. O. — Kakor je poaneti iz obvestila, ki je doapelo v tukajšnji urad postnih uradni kov, jc naznanjeno veemu pridruženemu članstvu po celem svetu, da se je pridružila nerodna federacija poštnih uradnikov mednarodnemu sekretarijatu poštnih, brzojavnih in telefonskih dclev-cev na Dunaju.
Sekretar!jat ugotavlja, da se narodna zveza pismonoš še ni pridružila, ali iznova bodo delovali za to pridruženje, ko obišče pred-eednik E. J. Oainor kongres angleških strokovnih unij. Kongres bo v mesecu septembru.
D 'Annunaijev sin obtožen umora.
Rim, 7. febr. — Gebrlelino d'Annunzio, sin znsnega pesniks, in princesa Gallcae sta včeraj pobegnila iz Rime, ko jč policija dobile nalog, de ju eretire. Obtožena ete, da sta odgovorna za strašno smrt igralce, kateremu jo levinja odgriznila glavo med filmiranjem scene v "Quo Vadisu", ki kaže, kako levi in tigri trgajo kristjsne v Neronovem amfiteatru. Za to sceno je bilo pripravljenih 27 tre-niranih levov in tigrov iz eirku-aov ter 10,000 oseb, ki so imele predstsvljsti gledalec v Kolizeju v atarem Rimu. Ko je bila igra v teka, je ena levinja ekočila med igralce, ki ao predatavljali kristjane — in seena je bile resnično krvave. Levinje je odkrlsnlla glavo igralcu pred očmi tieočev, ki so oledeneli groze.
Trijt ravnatelji predstsve, med temi mladi d'Annunzio, ao tekaj pobegnili iz Rime. Dognalo ee je, da niso imeli dovoljenja, najet! leve za igro in radi tega so zdaj obtoženi umora.
ClKAiKA BANKIRJA POZVA
na prid b1natni oljni odilk.
(Nadaljevanje a prve straui.)
uoma pravilno in 'petrijotičnoV Zatrjuje, da je bil za tisto oljuo transakcijo iz poštenih iu iskrenih nagibov. Iz njegovega zagovora je pouneti, da bi se neznan» sko rad opral pred svetom, kar se mu pa najbrž ne bo posrečilo. Kajti Robinsou je moral imeti pač tehtne vzroke pred očmi, ko jo predložil v senatu resolucijo, naperjeno proti Denbyju.
Chicago, iii — Predseduik denarnega zavoda "First Nstional Bank" Frank O. Wot more in predsednik bsuko First Trust k Savings Bank Melvin A. Taylor sta pod kaznijo pozvana pred sonetni odsek, ki preiskuje vlednl oljni Škandal..
Wet m ore in Taylor imata priti pred odsek dsnes, da pojasnite, ksko je bilo, ko jc bivši notranji tajnik Fall prodal svoj list Car-lu O. Nageeju.
Povabili pod kaznijo je izdal odsek v Wsshingtonu.
Wetmore je odpotoval v Evro-po zadnji teden po poelih in na zabavo.
Njegovi prljetelji so rekli, de je že dolgo mislil na to potovanje in da nima le-to nobenega etika z oljnim škandalom.
Taylor je izjevil, de mu je tiete Fallova tranaekcija popolnoma neznana. In če bi bila izvršena, bi gotovo kaj .vedel o njej kot predsednik denarnega zavoda. Ia Washingtona ae je vrnil v Chicago v sredo. Njegova pot v Waah lngton pa ui imela nobene zveze a tcapotsko preiskavo, je zatrdil nekemu časnikarskemu poroče valeu.
Washington, d. o. — Senatni preiskovalci oljne afere so so pripravili temeljito preiakati borz no igranje viaokih vladnih ured nikov, ki so bili lepo "odznotraj" ter dobro vedeli, kako potekajo Fallova pogajenja z Dohenyjcm in Sinclairjem. *• Preiskovalni odsek bo poklical predse predsednika newyorškc borze ter ga prosil, nsj pomaga dognati, kateri aenatorji in visoki vladni uradniki so ae na po sreden način okoriatili na rova! oddaje oljnih rezerv v najem.
Cromwella bo odaek prosil, na, naroči.lokalnim brokerskim tvrd kam povedati imena tistih vlad nih uradnikov in predložiti raču ne, iz katerih se bo dslo dognsti koliko oljnih delnic so kupili tisti vladni uradniki, po kakšni ceni in koliko dobička so naredili, ko so prodali oljne delnice. '„ Odseku je hilo povedano, da i-ma po pravilih borzne igralnice odbor governerjev velikansko moč med lokalnimi brokerji v takšnih zadevahi Noben broker se ne bo upiral dati pojasnil, čc mu to veli governerski odbor.
Če se Cromwell odreče temu, potem se bo morel odsek poslu-žiti strožjih sredstev, da izve za imena tistih visokih vladnih u> radnikov.
SLIKE IZ NASELBIN.
Orosby, Minn. — U Crosbyjs. oz. Cs) ona Hanga se nihče ne oglssi, kakor da bi ne bilo tn Slovenca ali Hrvata. Moj namen je, naznaniti, da ac jo kakih 9 milj od Croabyja pripetila grozna nesreča v železuiškem rudniku, ki, sc je prej imenoval "Ida Mine", sedaj pa, kar ga je prevzela druga družba v roke, sc imeuuje Milford Mine". Predrls je nsm-reč voda s peskom iz zraven ležečega jezera v rudokop, in tako je podušilo 42 rudarjev. Kakor jc sedaj doguano, sc jih je šcet rešilo, ki so bili ravno pri hodniku, drugih 42, pa mislijo, da jc Izgubljenih. Vzrok neareči je goto-vo kompanijska grabežljivost.
Kaj več poročam, ko se natančno iive za izgube. Tam Je tudi delalo več Članov 8. N. P. J.
Z bratskim pozdravom I — Joa. yidich.
If
SloToiskft Narodu
Uaiaa*etJ«M ». sprlU 1004.
Podpori* Jednoti
Uk.rp. IT. Je«lje 1007 ' v dri»*« ItUeeU.
GLAVNI STAN, SOST-M ao. LAWNDALE AVE., CHICAOO. ILLINOIS.
Jivriovalni odbor:
UPPRAVNI ODSEKt Pr.4~4mik Visrnt C.l«k«r, a«dpr.d..d.lk A«dr.» VMrUk, R. F. D. ?, a*, ei. J.k«sl.w«, r.., f|. u<«ik M«llb«w Turk. sajaUla W«lnUb*M odd«lb« BU» Nev«k. «t. bUt*J«ili Jok« V.frUk, «r«d«ik glastla Jtbhfartalk •pr.Hi.lt elaada F lila Gtdlaa. .
J.k. Und
POROTNI ODSEK i
U»d.r«o»d. prU..d»ik. 407 W. H.y Si.. SprUfftdd. III., Marli» . ,	. B.» 17e, li.rk.rt... Okl., Fr.d A. Vld.r, ñmu 071, Elf, MU«.,
Jaha T.r*.IJ, B.i OS. H..d.r..««UU, P.., j.k« G«ri.k, 414 W. H.f SU. SpMB,f|.|d, lit.
Johnzton Oity, SI. — Nad našim mestom vise črni oblaki. Nič veaelega nimam poročati. O raz-atrelbi, ki je prizadjala naselbino in ao jo dogodila v enem tukajšnjih rovov, je bilo Že poročeno. Reaatrelba, ki se je pripetila dne 25/jsnuarja je zehtevele 33 človeških življenj, na 4. februarja ae jo vršil pogreb 34-tega, ki je bil pri katastrofi obžgan po obrezu. de je oslepel redi težkih opeklin.
Med žrtvami ao bili tudi trije členi Slovenske nerodne podporne jednotc, katerih imena ao: Peter Kik, Viktor Lakotič in Silveater Rak.
Kukluksklan je pri nas tudi pokazal stopnjo civillaaoijc, do katere ac je povapel. V noči prvega tega meeeca ao šil po tukajšnjem mestu ua gonjo proti domačemu pivu in vinu. Obiakanim ao zegro-zili, da jim zdrobe vrata, ako hitro nc odpro. Pri svojem nečastnem dejanju ae naallnežl tudi ui-ao branili denarja, ako jim je pri* šel pred oči. Prijela se je njih smolnstih prstov tudi slatnina in pobrali ao ure. Aretiranih je bilo okoli sto petdeset ljudi.
Pri zadnji seji Slovenskegs do ma je hilo sklenjeno, da ae v ril plce dne 16. t. m. v kbrist Sloven skemu domu. Uljudno vabim vso rojeke in rojakinje iz Johnston Cityja In okolice, Vcaelica bo vsem dobro oskrbljens. Na svidenje v Slovenskem domu 16. februarja I — Poročevalec.
6AB ZA TRITJO STRANKO oodrn.
tili la.
H
na
Ameriške delav. ter sprejela rezo-*ri se spominjajo u-
Woodrowa Wilsens. O-«a za delavskega prija-
*°P* lopnil p« klerikalni «trsnki v Italiji.
i 7 M '
Poineare je ugaal zbornico t cvijaSo.
Pariz. 7. febr. — Sinoči je bilo prvo glasovsnje v zbornlei o novem dsvtacm progrsmu. Msnj ko polovica vseh poslancev je glsso-vala in od teh je Poineare dobil 2S7 glasov večine. Ramo 16 poslancev opozicije je glssovslo. Po psr-lamentarnem redu ni bilo kvoru-ma in nekaj Čeaa je izgledalo, da — Papež jc zopetj je vlada poražena. Tedaj je Poin Vatikan nefec imeti T'7" * klerikalno strsnko 1;> '»^rvstore Romsno".
ns te, Če glssujejo ali ne. Na ta[ način je imel kvorum in ve^fno. Opozieija je hrupno protestirala
(Nadaljevanje e prve etrani.)
aki zbornici, ni maral ziniti nobene o gibanju tretje strsnke. Ali rekel ps je, da je prišel ¿as zs splošno nsrodno očiščenje. In čc hi ne bila nobena stera atranka zs tsksno gibsnje, potem bo šlo to naprej brez nje.
Oljni Škandal je dokazal, je rekel Nolson, da je treba nepri-strsnske in neustrsčene preisksve povojnega položaja po drugih vladnih departmentih, če hočemo, da bo narod aopet mogel zaupati v svoje služsbuike v Wsshingto-nu. Tskoj bi bilo trebs preiskati in dognsti, ksko je z zrakoplov, no zadevo, kako a plovbuo zmeš njavo in z državnim departmen-tom posebno gled* na mehiško politiko. In tako stoji stvar tudi še z mnogimi drugimi vladnimi oddelki.
l'rsdaiki železniškega delav. atva ao ae zdržali vsake formalne opazke k razkritju, da jc bil nji-hei» ljubljence MeAdoo pod tež
Povoatotiroga tidtrja.
(Piše Anton Reehar.)
(Deljc.)
Bil je že beli dan, ko je sprevodnik odprl vrata in zaklical postajo Cumberland. Stopili so z vlaka naši prvi potniki. Na drugi postaji Cannonaville jih je aopet nekaj izatopilo. Na postaji koksov-nega okrožja smo se morali pre« sesti, da smo prišli na vlak etrau. skega tira, ki nas je zapeljal v le> po zeleno dolino. Vlak je vozil mimo lepih kmetih, med katerimi je tu in tam stala samotna hišica, kar je značilo, da se že aače-nja naselbina.
Ob dveh popoldne dne JO. juni* ja 1891 je privozil vlak na lepo in Živahno postsjo. Sprevodnik je zsklicsl ime postsje, kjer smo zu-nsj videli napis " Adsm Kspress". "Tu je nsša nova domovina" smo si rekli, "le hitro doli".
Hill smo predmet vseaplolnegs opszovanje, ko smo izstopili. Do* msflni so nas gledali, kakor bi prišel Macedonee z belim medve* dom, da jim bo zatacal. Oni so gledali nas, mi pa nje ln stali na postaji s pripetimi listki na prsih. Nismo se vedeli ksm obrniti. Dsnes js drugsče. Rojak pride v A-meriko ln znanec ga Že čaka na postaji a celo družbo svojih prijateljev. BiH smo pač začetniki in takim j<> bilo toliko težje. 2e i lat o obupsni smo bili ns postaji, ker ui»mo vedeli, kaj bi, ko je sled ajič stopil pr«d uss možiček, bi je vzkliknil t "Dobrodošli mi H|o vnel? Težko s»m vsa že pričsko. vsi. Bsl sem se že, ds vsa je ze
BOLNIŠKI OOSEKi i OSREDNJE OKROUEi BU. N.««k, »r«d.*d.ik, 30S7-S0 S«. Uwadala Av«
Cklc.a«. IU.
VENODNO OKROŽJE i J.ck Aaikr«U«, lu SM, M«aa. Rwa, Pa.
^	J*k« Cr«l«lj, tati p^a.r A v«., CUv«U«d. O.
EAPADNO Of ROEJEi A.f« Ž «Ur, B.« 104. Cr..», Kaas., aa Ueoeepad.
Ma« M.r«, B.a 100. B«kl, MU«., aa savaraaaeaA Mika EaH* S4SS 8. Wi..k..i.r S»., M«rr«r. Ulah.
Nadsorai odbori
Fraak Z«its. prW»«d«lk, SOSO W. tS«k Si.. Ckl«aa«, 111.. Praah S«aarak, MIT PrMa«r Ar.., CUv.l»«d. O^ WIIIUi« SUl.r, 0404 S«. Clatr BU CUr«U«d. OUa.
Zdnalitvani odbori
Prsdsadalkt Fr..k AUA.-SIS4 % Cravfard Ava« CMaaga, IU.
j«ik« Ovaa. sasa w. aatk siH chUactilS.
Jas. Skak. 4404 OrU« Ct., CUr.U.d, OkU. ^
VRHOVNI ZDRAVNIKI Or.P. J.Kara.BSSS St. Clatr Av, CWvaU«4.0.
POEORI—K«r«sr»adaaM a «I. «dUralU. U delajo v gUvasaa arnda. sa vrli tabel«!
VSA PISMA. hI ea aaaašai« aa •asU ■!. predsednike ee aeslevei Pe sds .delitve S. N. P. J., BOST-SO Se. U vedele Are.. CkUee«. IU.
VSE EADEVB BOLNIŠKE PODPORE SK NAS LOVE i BeleUbe taj-•tve S. N. P. J., S0B7.Be B«. Lewe4«lo AveH Cklaage, IU.
DENARNK POSIUATVK IN STVARL ki se «Mejo jL lavvieveUefe edkera la jedaeta veUe se aaslevei TeJaUtve S. N. P. J* sAt.BB S«. U«s-dalo A ve* 5Tklrsge. IIL
VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU ea pošiljajo aa naslovi BUgejeUtve B. N. P. J., SUT-SB Se. Uvedel. Ave* CkUege, III.
Vse prttetbe flede eesleveeja v el> Isvrievelaem edbeee so eej pešBJeje Fraak Eailsa, prsdsedalk« aadaereeg* odbere, Algar easlev Je BgeraJ.
Vsi prlalvl m tL po velel edsek se eaj pelUJsJe ea aaslevi Joka Uedee* «eed, 40T W. Neg «U Sprl.ifl.ld, III.
Vsi deplsl Ia drvel «plal* eeeeeaUe, eglasl, eereielaa le epleh vse kav le v avaal a «lasUam Jedaeia. eej se peAUje ee aaslevi "Preeveta". S4ST4B Se. Uwadale Ave* Cklast*. III.
čeli smo se gnesti v biso, e komej nes je vstopila polovica, že smo napolnili malo sobo. Pa mož nam je odprl Še drugo sobo, rekofti "Tu notri je pa utoja kuhsrios, kar vstopite!" Stopil aem prvi in na veliko začudenje ugledal, še s Ogrskega dobro anano žeuioo, pripravljala nam je avinjsko pečenko, « katero smo se pozueje dodobra aezuanili, da se imenuje "porkehops" in jc prav okusna jed. Dobro smo bili poatreženi pri dobrodušnem rojaku, kejti rojak nam je šo prinesel aodček, is ka. torega je hitro pričel točiti ln potem je še gospodinja prinesla avoj produkt, da smo dobroto zejsgsll in zelivali. Dodobra smo si pri voščili, ksjti pri tsko prikupni mizi že dolgo nismo bili, in končno pa smo bili tudi veseli, ds si v takem položaju lahko po dolgem času voščimo srečno svido* nje. Pozno v noč smo se pogovs-rjali, dokler nam gospodinja nI prineftla sveže slame, posiluls nam I k) tleh, pokrila z belimi rjuhami lu «mo tako polegli ter mirno po-spali pod streho uljudnega ln do. brodušnega rojaka.
Po dobrem zajtrku nas je dru go jutro peljal mož vprašat xa delo k ns novo odprtem rovu v bližini. Delo smo vsi dobili, fco smo us vprsisnje ravnatelja val odgovorili, ds smo že stari ruds-rji. Prvi pondeljek siuo Šli na delo po dva iu dva skupaj. Po dva ava dobila en prostor, ki pa nisva vedela, kako zsietl, čeprav svs bila oba že izkušena rudsrjs. Začele ava neusmiljeno mlstifi po premogu — pa roke so bile kmalu žuljave. Zr svs obupovale, a v tem je prišel že znani možiček, ki je poksrsl, ksko se iinsvs lotiti. Tsko Je ps fclo.
Prišedša domov so usju Upre* sevali, kuko svs ksj delala in če imava ksj žuljave roke. "Nič", sva rekla, oni pa so se poNintho-vali, češ, vidi ju Isžujlvcs, ki sts dobila prav tske žulje kot ml. 1's žulji so prešli in delali smo dalje v republiki pod administracijo predsednike Benjamins Ilairlso ys in prejemali smo po (K) centov od ione premoge. H* dosti dobro Je bilo tedsj zs preži vije nj» s te ko plačo. Tistega leta mi bile tudi volitve novega predsednika. Izvoljen Je bil Orov-r Cleveland, kandidat demokratične stranke in bil ustoličen 7. mar«-a 1MM. Te dsj s«« se pričele kazali ptieledl* ee. Kmslu po ustoličen ju pred
ti uro jima ui bilo treba čakati, ko jo padla velika ekalna plošče a parno lopate in ua njuno "srečo" jc ubilo revno dve. Ponesre-čenos še nista bila popolnoma mrtva, ko so ju obstoplli drugi, jima preUkali žepe iu pobrali, kar sta imela.
(Dalje prihodnjič.) ,
naznanilo dt zahvala.
mi, ds
rvatore Romano", ,	p»še da Vatikan stoji
' Artikeln katoličsni kot
i. j «a i .. Folletín, care naznanil, da 50 poelanre.v, ki	____
ao zahtcvaU poimensko glasovanje, tudi s ped s v kvorum ne glede DMIT MILIJONOV ZA PRONI
tal l>«i ^ni mr	u« i «■ j« m	- - . ' ». ,	_ , .. .
------- ------	. - drle kak. nergod. n. morju, ker	J»"1® ^ l l
kimi finančnimi obveznostmi do	wi j, pi..|, 4e boete cnlpo. odpu.« sli ao ljudi vsrpov^d.
Dobenyjevili oljnih Interesov. Se	jje |4n}kfr#b^na 19. meje,	**	Ijnd. je izgubilo d.lo
pa čedaljebolj odmikajo MeAdoo- u nmo J0 j(|nl)- „ol	v enm, samem dneva. Po v.ej de-jevi kandidaturi ter nagibajo U „„„„,„., |mt,\r, je ž. prists U v
(Kdovsnje ste iuiell", je še prists-¡vil. potem ps se je obrali proč in poklical voznike. N*a voz smo sm< • teli vso nsšo ptiljsfo. sami ps
Hrtu so delali pri vodnem pfko pu, ksmor j* tudi vse drvelo rs zaslužkom. Tsm ao namreč aluži
lik*
■ smejo )H>dajati	WJÊÊJÊ
Nato pa je liât dal, in priilo je do tepeža v *br»rniei,J.ka z boru ira j« aprejela t lat I Alee
RIOUO. Washington. D, O.
smo šl. ne povabilo a „jim. Kaj " P« " **
Ulo
m
luknjo, skozi katero4 toda Polneere je vztrajel do kon 'K Pravi nsmree, ds ea. Ves čas rebuke ao po*lzn< k"t italijanski držav., opozicije vpili : " Podajte oetsvko 'öüjel	podajte oetsvko?'*
U lm prisojilne predige, ki do i!|oêa *10.«/B.7?0 re prohibí«-no u veljavtjanje v Združenih drle\*aii med prihodnjim fiakalnim letom
ps naj bi storili, aej nobeden 1'oalan- vedel, kam naj sc obrne.
Iljudni mož na* je peljal ka kik sto korakov pred malo bišieo, odprl je vrete fn «»leli "l/# ato* pite notri vsi." fme|l smo tudi ž
V tistem času e<tfi jaz i* iin*l hišo in pri m^ul sts bila dis fan te ne stsnoisnju. ki ps sla tudi od AU v Joliet, ds dobila dela pri prekopu. Pa bos jima je rektl, nej /a delo mslo j»o/sksis, de koire
H tužnim sroem neznanjem so. rodnikom, znancem in prijateljem žslostno vest, da jc po krstki in mučni bolezni za plučnlco, dne 21. jim. 1924 ob 4 url, 9 min. popoldne zn vedno zsspal moj soprog in očo
john pooa0nik
JUijeu pri Kranju na (lorenj. skeui, atar iltl let, 10 lUCSeeev ln 20 dni. Pogreli se je vr?il po civilnem obredu iz hišo žalosti v sredo dne 80. Jen. t. 1. ns Virden City Cemetcry, pokopališče, Tukaj rs-jiuHču inene žalujočo soprogu iu dva nedorastla otroka, hepa hvala nemškem udruitvu h Oarllif ville, za kraanl veneo in vdeležbo |»ri pogrebu. Prav lepo se zahvaljujem društvu Št. 44, S. S. P. Z„ vsemu članstvu, a še posebno pa začasnemu tajniku, za njegov trud iu nomoč, ki Je opravil vse v nsj-lepšem redu. Lepa hvala društvu "Growl" št. 74, M. N. P. J. ln vse-mu članstvu, zs dsrovsni venee In šo posebno lir. predsedniku, ki j« bil v vaškem slučaju pripravljen pomugall pokojniku. Iskreno s« zahvalim, njegovemu bretu Frsuk Pogačniku iz Renehler, lil., pri Maaeoutah, ki Je bil ob smrtni postelji, pri svojem brstu in Ves čss dokler smo gs izročili msteri zemlji. Najlepša hvala venu, ki so ds-rovsli krsane venee pokojniku v blagi s|M»mm, družinam t Joe Ju-rsk. Mr. in Mrs. l/oko*ek, Mre. Jeglič in Louia Grilcu Is'Far min g-tona, ter vaem rojakom U sosedne, naselbino Aulniiu, III., za krasni venee in za vdeležbo pri pogrebu, Upa hvala lokalnu št S42S, V. M. W. of A. sa krasni darovani v« nee, s katerim m) izkazali zadnjo čast pri .prevodu na )>okopališče. Lepa hvala tudi prijateljem in snsiierni iz Gllleeple, lil., zs vdeležbo pri pogrebu, kskor tudi v., m, ki mi ml sla Ii ob strsni, ob čssu žalo>,U iu /miIi ob uj« goiem mrtvaškem odru. Kreils hvsls mojim sorodnikom, Kari (lune In mojim stari* šem /a vm< kar storili za ns«, H«» enkrst prav lepa hvala «snu brstom II» sest rs m H H. P Z. — H, N. p, j. _ W. ,l>. and Hick Benefit K und in lokalnu V. M. W. of A., ki ao gs spremili k zadnJ. počitku Tebi pa dragi, ljubljeni aoprog lu o če, naj bode lebka ameriška gruda OdAet si od nas in nas rapustil v tugi in žalostne, ali naš s pomiti »i«t«' bo živel za vodno med nemi.' IVivaj nmiru, Zslujo<'i oatsb Mary Pogs^nik, Kopr«>gs. Tererlja in Amalija, hčerke, Virden. IIL
CO J»
t f»ri rokah vso prtljago Pri-, «bije, potoni jih bo He najel. M-
PEOSVETA
PETEK, 8. FEBRUARJA. 19J
Hoda Roda:
Darežljivost.
V nekem malem mestu je živel mož, ki je imel «ieer lepo pomet vo, pa vendar le ni mogel oskr-bovati svojih potrebščin a tem, kar mu je donašala zemlja. Uvi-dtl je, da r^ora začeti poleg kmetovanja še trgovino ali kaks drugo delo. Ker mu razmere malega kraja niao nudile nobene pridobitne molnoeti, je prodal poae-stvo, spravil tudi vso ostalo lastnino v denar in se preselil v neko veliko meato.
Kakor vaak tujee, je krenil tudi on v ban, si najel "malo sobieo in ae jredil v njej. Čez dan je hodil okrog po trgovskem delu me-ata in premišljeval, čeaa bi ae lotil. Zvečer Je posedal doma v hanu ter ae razgovarjal z novimi znanei pri Črni kavi o svojih načrtih.
Svetovali so mu to in ono, toda nobeno podjetje mu ni hotelo u-«ajati. Eno mu je bilo prenaporno, za drugo je imel premalo denarja — vsa skupaj pa so se mu sdels negotova in premalo dobič-kanosns.
Nekega dne, ko je spet tako pohajkoval po ulicah, je prišel mimo mošeje in videl, de črna množica ljudstva posluša hodževo pridigo.
Ej, si je mislil možak, hodža mora pripovedoveti nekaj poeebno lepege, ko ga posluša toliko ljudi. Tako si je mislil in šel noter. Ho-dže je govoril: " Dsrujte siromakom ! Kar daate siromakom, vam bo Alah vae desetero povrnil.•
Ko mož to sliši, takoj aklene da se bočc oprijeti te kupčije. A leh je dolžnik, ki lahko plače, je mielil — kupčija je dobra in zanesljiva tudi, ko pridiguje hodža vendar iz korsna.
del je iz mošeje ▼ svoj hen in začel obdarjati siromake. Daroval je denes, daroval jutri Gospodar ae je trudil, da bi ge odvrnil od tega, toda on ge ni poslušal in je rezdelil vse svojo imetje, dokler ni ostsl ssm praznik rok.
Medtem ao prišli novi goetje. Gospodar je izjavil, de rebi aobo;
tudi. tisto, kjer je doslej stanoval čudavite zaleektfetOl
dobrotnik.
"Prosim te, ksm ps naj se preselim, če me prežene*f" je vpra-šsl gospodarja.
Nad možem, ki je vae avoje premoženje del siromskom, se gospodar ni hotel pregrešiti in je torej dejal: "Nekaj čase še vedno lahko prenočuješ pri meni v kavami."
ft tem je bil tujec zadovoljen. Nastanil ae je v nekem kotu kavarne ter ostal tam šest mesecev.
Tedej apet pravi gospodar: 1' Ouješ, brete, zdaj bo v mestu semenj in tu ne tvojem meetu bo moral spsti neki trgovec. Sej je bilo že itak pretesno zete. Vel kejf Na dvorišču imsm velik kurnik, ki je zdej prazen. Noči so tople — in čisto všeč ti bo tam." ,
—"Eh — dobro je tsko in hvala ti," odvrne siromsšni dobrotnik in prebive leto in den r kur niku.
Pripeti se pe, da kupi gospodar psr kokoši ter mors — rsd ali nerad — pregnati gosts.
"Človek," prsvi, "kurnik rabim.
"Dobro. Kje naj pe sede j spim t"
"Ksj jsz vem t — Drvarnica je tsko prostorna, da'je poleg drv in premoge še vedno dovolj kroje zete. Ako hočeš . . .T"
"Sevede hočem. V tvojem kur-niku mends vendsr ni bilo dosti bolje."
r Tako si je tedaj v drvarnici pri redil svoj dom in dve leti tam prenašal svoje življenje kot težko breme.
Nekege jutra epet izleze is te svoje kolibe, črn ko zamorec. Sede na kamen premišljuje svoje doživljsje in igraje brske po pesku e palico . . . Tu — moj Bog, kaj je to t Kej se je teko
Dvigne in spozna dragulj: Tedej neglo koplje dalje in kmalu odkoplje zabojček, ki je že razpadal, pa je bil poln najdrežjih dragotin.
Hitro pobere dregulje, jih eči-ati ter leti ž njimi v trgovski del, kjer mu zlaterji izpiečejo velikanske zneske.
Neto se vrne nersvnost v han, ae zapre v drvarnico in preštejc svoj denar: bilo ga je deeetkret toliko, kolikor ge je bil rezdelil — niti pare več, ne manj.
Veselega srca je plačel prijaznemu goepodarju račun, je zavil preostali znesek v paa in krenil proti mošeji. *
Beš je bila spet zbrana črna množica'ljudstve krog hodže. Mož se prerije v ospredje in hoče slišati, ksj pridiguje hodža.
"Darujte siromskom," je govoril hodžs. "Kar dsste siromakom. vam bo Aleh desetero povr-
"Ljudje,"' vzklikne možakar, vmes, "ksr vsm prsvi ta modri svečenik, je čista resnica — jaz sem eem izkusil. Alah vae desetero povrne. Vendar je pri tem nekaj malih pogojev I Treba je pol leta apati v kavarni, leto in dan v kurniku in dve leti v drvar-nici. Če tedej hočete nepreviti kupčijo — ze moj del lehko. Ker ae mene tiče, sem je sit do ušes in gotovo ne dsm siromskom niti grošiča več.
Ivan Albreht.
GOSPA SILVIJA.
Spisal IVO SORL1.
(Dslje.)
—	Nesrečnega! Kaka beseda je to za Človeka njegove vrste t On menda aploh nima talenta, de
bi se čutil uesrcčuoge. Niti nezedovoljnega nc. On vzam« življenje kakor je, in skoro tudi svet, kakor je. Celo vas, gospa, vzame kakor ste I se jo naenkrat veselo zasmejal.
—	No in kaj pravi o tem? se je 6c 1 nekoliko časa posilila v uasmeb.
—	O, o tem pa ničesar ne pravi. In lahko mi verjamete, da ga tudi izpraševal ne bom. Pa bi bilo tudi čiito nepotrebno.
-» Nepotrebno, ko--1 No, prosim!
—• Nepotrebno, ko si lahko sam mislim.
—	Tako T je zategnila. Vi hočete menda reči, da moj mož ni zadovoljen z menoj T
-- Oho! Kaj nisem ravno rekel, da je s vsem zadovoljen T Da bi bil z vami zadovoljen celo, ako bi bili ... ako bi ne bili to, kar ste. Toda, prijateljica, zaila sva na temo, ki je v svojem življenju še nisem razpravljal z damami: pogovor o njih lastnih možeh. Do tu in ne dalje, naj zakli-čem s Kamim Napoleonom!
Slovesno se je vzpel in zataknil desnico pod prvi guuib telovnika.
—	Taki ste, da. Najprej človeka razžali, potem se hoče izviti s svojim . . . svojim Napoleonom ! To je banalno, gospod komisar! je rekla nekoliko nevoljna.
—	IlezžalilT 8 čim da sem vas rezželilf
—	No, lep poklon ... to se pravi lep občutek, imeti moža, ki bi bil zadovoljen po vašem menda celo s kravjo deklo. Pa kaj ros mislite, da so to poklonit
—	Hm, Ako bi bil hotel s tem napraviti poklon, bi bil res bolj uamenjen njemu nego vam. Vae skupaj pa je le teorija, ko o opravičeni nezadovoljnosti seveda ne more biti govora. Toda dovolite, gospa: ali polagate vi v resnici kako prav poaebno važnost na to. da naj bi bil vaš mož posebno zadovoljen t vami? Menim: ali vidite v tem naravnost svoj življenjski poklic? je vprašal z nedolžnim nasmehom.
—	Vi ste pa res impertinentni I Kako morete dvomiti o tem? Jaz sem celo v prvem redu soproga ... To se pravit v prvi vrsti sem seveda mati! Toda potem--
—	Pravi V prvi vrsti mati. V drugi soproga. V tretji T Dam« pač, ne?
—	No, recimo, kaj je tu slabega!
—	Nič. Toda, nekoč mi je pripovedoval zna-nee, ki je živel dolgo časa na Japonskem, zakaj ae Je tako skrbno ogibal slavnih geft Sele od njega sem namreč izvedel, d« so tudi med teini ljubkimi stvarieami zelo razširjene — saj dovolite? — neke vrste bolezni ... "I razumem'', sem mu bil rekel, "prvič ste bili oženjeni, drugič ste se bali teh bolezni — —". "Ne, prvič sem »e bal teh bolezni in drugič sem bil oženjen", mi Je mol resno popravil. Vidite, tako naštevanje, kaj je človek prvič, kaj drugič, kaj tretjič, je vedno neko-llko problematične stvar . . . Vsekakor pa bo res, de ste vi, gospa, na primer najprej mati.
—	Potem dama. kaj ne. hočete reči t In šele prav na koneu morda tudi malo soproga? Ali sem po vašem to sploh t
—	Hej previm. da od matere dalje nikar ne naštrtajva Te je: ne postavljajve drugega se drugim Dama »te, o tem ni dvoma, kakor ni dvome, de to tudi hočete biti. In tako ate dama — kako hi te povedal? dama je se vae drugo nekak okvir ,. Ihegoeen in navadne tudi drag okvir ...
recimo: okvir za sliko samo. Se mogoče ravno dva otročička noter, fentke in punčko, lepa in dobra
—	to da sliki aami prvo življenje in okviru prvo vrednost. Soprog, bolj trda, tudi bolj postransks, s vsekakor figurativna figura in zato potrebna. Ali to je zdaj šele filisterizem. Vse podobe od zunaj vmes: čim bolj sijajnih kavalirjev, prijateljev, občudovevcev in ... in seveda tudi nekaj zaviatnih prijateljic . . . Vidite: eneh' io sou pittore!
—	Pittore? Mazač ate in še ciničen zraven. Pa pride že še ura maščevanje I je zapretHa z nekoliko prisiljeno šegavoatjo. ■	v
—	Ko pridem ssm v okvir? Ne sredi se mizo ne čeetni prostor? V nočni halji s vrvicami čez pes, čepico na glavi, mogoče celo pipo v ustih, dobrohotnim smchljejem ne ustnicsh, pokojem v očeh f Jaz, ki sem ssm neelikel to »liko, nsj postanem nje najbolj tregični del — to bi seveds bile -"ure maščevanja"!
Toda videl je. de je njej msnj in msnj do šale. In naenkrat je skoro strastno vzkliknila:
—	Ne, delete mi prev gotovo krivico, če o meni teko mislite! Nej sem bile še taka dama, ko sem si vedno prizadevala, de bi svojega moža osrečila!	1
—- Verjamem 1 je prikimal tudi on resno. Ali, ako že tako o tem razpravljeve, potem mi dovolite. de povem o tem vae svoje misli, tem bolj ko
—	kakor sem že rekel — branim svojo teorijo., In vidite: kakor mi sicer niti na kraj pameti ne pride, dvomiti o tem. da ste avojega soproga rea hoteli oarečiti, ste bili vedno vendarle tudi v onem posebnem pomenu dama ... V onem posebnem pomenu namreč, da prava dama, vsaj kar se njenega moža tiče, in vsaj praktično ne bo nikdar priznale, da lahko vsakdo postane srečen — po svoji faaoni, recimo veajt tudi po «voji faooni . ..
—	To mi j« nekoliko previeoko ... In ako . dovolite, bi vam rekla, da mi je bila vaša družba vedno teko ljuba tudi zeto, ker ste se znali izražati brez takih . . . koturnov.
—	Takoj se bom poboljšali Vzemive praktično primero: vi bi hoteli noeoj v gledišče, vaš moš tudi. Tu je stvar lahka: gresta in obe ste zadovoljna. Drugi «lučaj: vam «e ne ljubi, a on bi rad sel; no, ker imate le to željo, da ga oarečite, «e premagate in greate tudi vi; v tem «lučaju je pravzaprav samo on zadovoljen; lahko ae pa dogodi, da postanete tudi vi zedovoljni, ko vidite, kako je on zadovoljen. Tretji alučej: on ne mera. tode vi marate, pa greate vaeeno; tu ste samo vi ssdovoljnit tode, no, vi ste prepričani, de je njemu potrebno nekoliko " restresenjs". In naj «e še tako kialo drži, vam ae sdi, ds ste gs v pravem pomenu le "osrečili". No. oarečiti ae ae»* veda pravi koga drugega napraviti arečnege, pa maker, da žrtvujemo «ebe «eme, «voje želje ia nagnenje; tako oarečevanje pa je laetno, po normi bi rekel, samo moškemu in od iensk samo oni pohlevni, "neosebni" vrsti — ženske, ki noeijo v višjih slojih ime "dama", v nižjih neko drugo ime, osrečujejo teko, kakor sem navedel v onem svojem tretjem alučaju ... 1	Ú
—	In tako torej tudi je« oarečujem svojega može?
•— Celo tipično! ae je zaamajel. On je kotel ostati sodnik, pe je moral v odvetniško pisarno za kencipijente; on je imel vsege študiranja do-volj, pe je moral nepreviti doktorat; on bi bil kotel sam določati, kdaj puati stranke k sebi. pa se mora zdaj jeziti ne "procesije" in ne sodniks Mrharjs, ki razpisuje rezpreve v ponedeljek ob o«mih sutrej. ko ime on «vojega "podedovanega mačka", tudi eko gre v nedeljo zvečer ob deve. tik v posteljo. In teko delje. Skratka t alike «e je morala prilagoditi ekviru ia ae aerobe!
(Dalje prihodnjič.)
Preiskave {Me zraka v rudnikih.
(Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.)
Federalni rudniški ured vodi že nekoliko let preiskave v kovinskih rudnikih sirom Združenih držav v svrho, de ugotovi, dali je v teh rudnikih zadosti ventilacije ze v rudarje.» Iz dosedanjih preiakav ae je dognalo, da petde-aet odsto delovnih prostorov nima dovolj ali aploh nikeke zračne cirkulacije. Te preiakeve sta vodila po en zdravnik federalnega zdrav-atvenega urada in po en inženir rudarskega urada. Proučevanja šo ae vršila večinoma globoko dpli v jamah, kjer ljudje delajo.
V mnogih okrajih našlo se je, ds mnogi rudarji bolehajo na ru-darski jetiki, kar provzročuje mnogo onesposobljenja in veliko smrti. V drugih okrajih, je komisija našla, da mnogo ljudi boluje in umira vsled pljučnice in vnetja sapnika. V nekaterih okrajih je mnogo bolehanje in onesposobljenja v«led zastrupljenja po svincu. Nekateri rudniki imajo velike težave vsled bolezni in celo zadu-šenja rudarjev, ki ao vdihali plin po eksplozijah. V nekaterih rudnikih so nastopile bolezni in smrt vsled vieoke temperature in pre-vlažnega zraka. Skoraj v vsakem slučaju ae je našlo, da bi ae vse te nezgode in težkoče dale odpraviti potom napeljave sveže zračne struge, ki naj se dovodi na mesto, kjer rudsr dels, bodisi direktno ali potom prožnih cevi. .
Rudarska jetika in vnetje sapnika vničujejo v nekaterih ko-vinsko-rudniških okrajih Združenih držav veliko število podzemeljskih delavcev in provzročuje-jo mnogo bede in težav njihovim žrtvam in družinam tudi tedaj, ako smrt' ne nastopi. Te bolezni provzročujejo ogromno gospodarsko zgubo toliko prizadetim osebam, kolikor organizacijam, za katere delajo.
Ker je dokazano, da te bolezni nastajajo vsled vdihanje nevarno drobnih prašnih drobtin, popolnoma logičen lek bi bil, da ae prepreči avobodno ustvarjanje in gibanje tega kovinakega prahu. Ali to nI vedno izvedljivo. Sedaj ao prišli do zaključka, da najboljša rešitev tega probleme obatoje v tem, de se dovodi zračna struga tudi v najbolj akrite kotičke rudnika in da se ne ta način prepreči ustvarjanje prahu oziroma, kolikor ae ustvarja, ae razprši. V to svrho, zlasti v takozvanih "ale-pih prostorih", kjer so zračne razmere najslabše, jc raba prožnih cevi za dotok zraka jako pri. merna. Te cevi se sedaj rabijo v velikem obsegu. Dočim zastrupijo-nje vsled svines ne izvira narav-noat iz prahu, vendarle drobni prah. visoka temperatura in pokvarjen zrak doprinešsjo k temu zsstrupljenju. Reditcge .tudi v tem alučaju dotok zraku potom cevi utegne vssj deloma odtsra-niti nevarnost.
Ruske-aigleški gospodarski odnošaji.
Za gospodarstvo Velike Britanije je trajno nemogoče, de bi bilo popolnoma ločeno od gospodarskega tfleaa Rusije. Zato se računa a tem, da se bo v najbližjem času zopet npostevilo popolne od-nošaje z Rusijo in ker je po odstranitvi konservativne Beldwi-nove vlade sledilo tudi politično priznanje aovjetske vlade.
Med prvoboritelji za mcdoeboj-ne urejene gospodarske odnošaje delajo uspešno zadružne organizacije obeh dežel. Obstojajo že živi odnoša^j posebno med "Cen-trosojuzom' —- veliko vserusko zadružno zvezo in glavno angleško zadružno zvezo. • Sovjetska Ruaija je dosegla s pomočjo 'Centrosojuza' eminent-no zmago na gospodarski fronti: Z angleškim kapitalom se je ustanovila snglefiko-rusk* družba za izvoz žita. To mešano-nocijonalno družbo je smatrati za predhodnico tega, kar bo obatojalo v večjem obsegu po upostaviti politične zveze med Veliko Britanijo in Gasijo. Sedaj si- bo končno Rusija lahko nabavila potrebne krediti* za pravljične projekte za elektrifikacijo in ekonomiziranje svojega narodnega gospodarstva. ' Ustanovitev te družbe je smatrati tudi za prfi velik uspeh in-ternscijonslne zadružne zamenjave blage.
"Centrosojuz" je najaktivnejši pionir za uspešno izdelovanje ruakega zunanje-trgovskega monopola. pri katerem so udeležene poleg države in velikih trustov vse različne zadruge. " Centrosojuz ?\ ki jma že sedaj svoje veliko podružnice v Angliji, Švedski, Češki, Turčiji, Letaki, Estonski, Sev. Ameriki, Perziji, Kitajski iu dr., pokazujc že dsnes aktivno trgovsko bilanco v višini 1 milijon funtov šterlingov.,
Brezdvomno so ruske zsdruge z ustanovitvijo družbe za izvoz žita napravile z angleškimi za-
drugami odločilni korak
po kateri si bo S8SR osvoilu^ tovni trg.	J u «
• IŠČE SE
ženska v starosti 35 do 45 let v svrho ženitve, samska ali tudi z ne več kot dvema otrokama. Jaz sem vdovce brez otrok, stsr 55 let, imam dobro in nezadolženo kmetijo. Denar je poatranska stvar. Prednost ima {enaka, ki rada živi na deželi. Naslovite na: Martin Matck, Bo z 53, Harviell, Mo.
(Adv.)
ZA KUHANJE PIVA DOMA
Imamo v salogi slad, hmslj, sladkot drug» potrsbMins. Poskusite ri n
mmm
najil. Dobiti js tudi sbirko sodov.
in fss In ss pr kuhani
lruire potreben*. Fo«k\ p pn éa j te, da ie doma pri vedno le naj bol jI! In m
ce
steklenic ln rasnih looeav. Itd.
Mi vam dostavimo naročilo po po fttl. točno v vae krals.
. Isdčičarjem In v pro daj alna Cslesnine damo primaran popri večjih nsroČUih. Pilita po
Oroesiijsm. slsd¿ jslns tal« put pri ve _ informacij« ns:
FRANK OGLAR,
0401 Snpariav Atom, Clmlud, a
All MMrtnU Mili ra Jaka a AisHksT
MIO JafMWnstf ka lala« pri-
tmkmm e» émkifr p*lM líate. vttfM«Js lar t*m ém MU t*mm	kl aa po-
*r»s«a aa pmtm*mmfm » t»ii«i.
Vm poialka iKtalJU* 4m «arada IrtiMtl (filial Wra «abasa p«»«S«f-aa «asta!Ha. P«*»lk«te. ht Saaja Ca-mmrémvm »mm Nat««. alSásf al iraSa «a-fcatí. bar ««pl«J« I« Ivy «a» volkrat a te*»a UH tara IS te «rte. "Vaate Bat»! CaaarS «raga aa »«Haw* «a MjMteaJta paral»« «a im»." ti a'
CUNAJtD LINK, las N
Si'Vfrov.i /«Ir. vil i vrdr / u j <-j < /(it.ivjc v tlru/in.ili.
Hripavost
in kalsl^sta «slon eprij^tnajúmpto-vzemite
Several Cough Balsam,
ki pri na la xa žaljeno in hitro pomoč. Imajte ga pri roki v hiti z« zimska
Cana 26 in 50 centov. Vpralajta po tekarnah.
as Uta 1924
js natisnjen. Doba «s po vssh lekarnah zastonj, ali pišite nam.
VV. F . S EV IRA CO. C I D A R RAPIOS. IOWA
EMIL KISS, BANKIR,
1*3—2nd A vs., Naw York City Uatanaaljaaa Ista IBM.
Prejema denar na hranilne VLOGE In plačuje letno obresti 4% Moja banka stoji pod nadzorstvom državnega bančnega odseka in vama sa hraniti val« vlog«.
Dopranljam rojak« Is kraja, (affidavit«).
PataMki addalak.
Pošiljam denar a sUri kraj.
EMIL KISS, BANKIR, 1 S3—2nd Ara., Naw Yark City Vsakomu, ki mi pošlj« svoj naslov bresplačno poiljem Isp starokrajski KOLEDAR sa leto 1924.
PISMA HA POSTI
v Chicagu imajo: Tomaž u-J št. 950. Marija Prcak -t Tončka Pogačnik, št. lajn . . Subat, št. 1082 in Stj,, ' J ško.št. 1097. Pisma dobit« k glavni pošti v veži 2 Adam. J Poleg tekoče številke kraj, odkoder pianu, pričaj
SMESNICE
Turiat (v atarem gradu). bi lahko ogledam dan,* lU'r* — Sluga: To je pa 7,a dines ključeno, ker «o se milohtljiv? ( peljale v mesto.
Gost: Gospod natakar, rob krožniku je umazan! — Natakar Oprostite, gospod, to ni urnizu, tja sem položil le ja/, svoj pr»t
Močenje poste lje, je le slaba navada.
VI a« lahko oadravit« v»«h n»v«A «J k«J a«, t«« te a« adrav« U grd« uJi Naročite al IN UD IN I« dan«, v kZH «aaa «Opravi to rrdo «uv.do in ¡,3 kot otrokii Uvatl radi U» Dovolj u? pola« adravUenj« otrok pod d*«et Wt 7J M 16.00, M nad daact iatne In u
P* Mf»a 17.10. Vam pollj« mu dañarla Laut Co.. Box IUI, I»» Lani Bid«.. Pltt.burgk. Ti*
KNJIGE
KNJIŽEVNE MATICE
S. N. P. J. %
Književna matica Slovenske narodne podporne jed note je izdala in ima v u-logi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvinu povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi alikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trd» ve^ ba. Cena a poštnino vred $1.50.
Sloveneko-angleška slov-nica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fia» trd» veifte. Cena $2.00 s poštnino vred.
Jimmio Higgini. Spini Upton Sinclair, poslovenil l vin Molek. Povest iz življenje ameriškega proleterijf-ta za čaaa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 i poit-nino vred.
Zajedalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skriti-ga kosa življenja siovemkik delavcev v Ameriki. Trd» vezba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogenezije. Spisal Howard J. Moore, poilote-nil J. M. Zelo podučn» knjiga, ki tolmači mnoge n»tur-ne zakone in pokazuje, kako ae splošni razvoj ponzrlj» pri posamezniku fizično i» duševno. S slikami. Trd» vezba. Cena $1.50 » poštnino vred.
Zadnji dve knjigi .rare-čeni skupaj, dobite u tri dolarje.
NaroČbe, s katerimi je po-alati denar, sprejem»
KNJIŽEVNA MATICA 2657-59 So. Lawndale Ari, . Chicago, CI. -
DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA
prav lahko vtenata v kat. ako al aaralite pravi rtea«! «arantlranl VlCTOa trna im prava alovraaka piolla. polk«, vallk« I« p*t¿* lato Vlcter Ud-ik«. riw brwplaial «mik aa
O« J« rdi nI ai«v vim« v val Aararikl. kl law «HrvkUm arara
Za vse bančne posle,
kakor tudi sa vsa drug« potrebe v «vezi s takimi po«» i* ^ da «• obrnete na svoj domači «svod, k Jar bodo Vsii nalof' nsjfte (n najbolj« isvrieni.
Vali pr ikra »ki so a if «m i ia Vasi naaija 4% akerati. aha JS aaloiita pri mm» mm
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT."
Gleda denarnih poilljatav, potovanja v dwnovino, i oask Is domovine, isstavljsnjs "affldavHov", pooblastil t t 4- W sloti Vss na» ssvod eeno, brso in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street,	Naw York, N.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANK^