ŠMlIUU p lastil« T gOtUTLni.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 158.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
i4ar<fcaina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Y* leta 45 Din,	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uiieL
■iaeeečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.656
'LETO XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	31.	januarja	1928.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	13.
Vprašanje ureditve samoupravnih financ.
V povojni dobi dobivajo avtonomne doklade na direktne davke in avtonomne davščine vedno večji pomen. Doklade avtonomnih organov so se v povojni dobi naglo stopnjevale in dosegle večkrat izmero predvojnih doklad. Ne redko so celo podvojile ali potrojile državni davek, na katerega so se pobirale. Poleg doklad na davke pa so avtonomni organi razpletli celo vrsto samostojnih davščin, ki skoro praviloma še hujše obremenjujejo naše gospodarstvo nego davčne doklade.
Vzroki za tako nagel porast avtonomnih doklad in davščin so različni. Na eni strani so avtonomne potrebščine izdatno narastle, ker se je v vojni dobi marsikaj zanemarilo, na drugi strani pa se marsikje ni gospodarilo zadosti varčno. Posamezni avtonomni organi so si tudi nadeli naloge, katere bi mogli brez posebne škode odložiti na primernejši čas, ali vsaj njihovo pokritje razdeliti na daljšo dobo.
Vlada je sama uvidela potrebo, da se vprašanje avtonomnih doklad takoj vsaj začasno uredi. Uveljavila je maksimiranje doklad na posampzne davčne vrste, ki pa kljub precejšnji omejitvi avtonomije vendar še vedno preobčutno obremenjujejo nekatere vrste davkoplačevalcev.
Ob davčni reformi, ki je ravno sedaj v teku, si kljub temu, da so nam znani odstotki državne obremenitve, o celokupni obremenitvi ne moremo ustvariti povsem jasne slike, ker celokupna obremenitev ni odvisna le od višine državnega davka, ampak še v izdatnejši meri od višine avtonomnih doklad. V prizadevanjih po olajšanju davčnih bremen ne smemo torej misliti samo na državni davek, ampak moramo vzeti v poštev tudi avtonomne doklade.
• Vzemimo samo primer. Trgovec, ki ima 60.000 Din dohodkov, plača sedaj ca 3% pridobnine	1800 Din
in dohodnine	7722 Din
skupaj 9522 Din Avtonomne doklade plača samo od enega dela pridobnine, ki skoro praviloma ni višji nego 1 %, dohodnina pa je oproščena avtonomnih doklad.
Po novem zakonu bo plačal tak trgovec na omenjeni dohodek 10% pri-dobnino	6000 Din
in dopolnilnega davka 2050 Din
skupaj 8050 Din Brez avtonomnih doklad bo državna obremenitev v bodoče manjša. Ako pa vzamemo, da so dosedaj znašale vse avtonomne doklade v kraju njegovega bivališča 300%, da pa se bodo v bodoče vsled višje odmeme podstave doklade znižale na 100%, plača dotičnik na avtonomnih dokladah sedaj (300% od 600 Din) 1800 Din, v bodoče bo pa plačal (100% od 6000 dinarjev) 6000 Din, kar v celoti absorbira vse ugodnosti novega zakona.
Iz tega primera izhaja, da je nujno potrebno, da se v najkrajšem času s posebnim zakonom urede tudi samoupravne finance in hkratu tudi vprašanje avtonomnih doklad na direktne davke. Ureditev samoupravnih financ je bistveni predpogoj za zadovoljivo davčno reformo, ki naj olajša davčno obremenitev.
Sistem doklad je pač težko vzdržljiv in tudi malo priporočljiv. Višina doklad je odvisna od toliko momentov, da se nikdar za eno leto naprej ne more vedeti, koliko bodo zna-
šale, kar izdatno otežuje kalkulacijo. Češkoslovaška je ob svoji davčni reformi obdržala za enkrat še sistem doklad, je pa te doklade maksimirala in določila rigorozne odredbe za nadzorstvo avtonomnih organov. Veliko praktičnejše je uredila vprašanje doklad Avstrija, ki je s posebnim zakonom priznala avtonomnim organom namesto doklad posebne deleže na osebnih davkih in jim prepustila v celoti realne davke. Od donosa osebnih davkov (dohodnine rentnine, občne pridobnine in posebne pridobnine) dobi država 50%, dežela 25% in občine 25%. Avtonomni organi partici-pirajo v Avstriji tudi na donosu trošarin (na žganje in pivo ter peneča vina), dalje na donosu prenosnih pri-‘štojbin, dednih pristojbin in končno
PROTI ANALFABETOM V OBRTU.
Zbornica T0I je prejela odlok ministrstva za trgovino in industrijo, ki odreja glede vajencev, da se v bodoče ne smejo sprejemati v trgovino ali obrt učenci, ki niso pismeni, odnosno, ki nimajo dovršene osnovno šole. Oni, ki so bili že sprejeti, pa niso pismeni, se morajo naučiti pisanja in branja privatno. Ako bi tega ne storili, ali ne bi obiskovali obrtno-nadaljevalne šole, se jih ne bo proglasilo za pomočnike.
* * *
NAŠE INOZEMSKO POSOJILO.
Kakor porčajo iz Londona je naš finančni minister dr. B. Markovič prispel 25. t. m. iz Nice v London, kjer nadaljuje razgovore glede najetja posojila. Baje so se pri pogajanjih pojavile mnoge tež-koče, ker bančno podjetje Rothschild še ni voljno, da bi se spuščalo v jugoslovanske želje.
* * *
ZAKON PROTI UMAZANI KONKUREN CI V ČEHOSLOVAŠKI.
Te dni je stopil na Čehoslovaškem v veljavo poseben zakon proti umazani konkurenci. Za ta zakon so pokazale trgovsko organizacije velik interes. Ker se tudi med našimi trgovci, industrijci in obrtniki vedno glasnejše zahteva zakon,
Mecenstvo slovenskega trgovca.
Narodna galerija v Ljubljani je prejela od gospoda Roberta Kollmana, veletržca v Ljubljani, dopis te-le vsebine: »V nekaj tednih poteče 40 let, kar sem vstopil v znano trgovsko tvrdko Fran Kolmann v Ljubljani. Praznujem torej letos štiridesetletnico svojega delovanja v tej tvrdki. Ta svoj jubilej dela hočem slaviti s tem, da podarim fondu za »Akademijo znanosti in umetnosti« ter »Narodno galerijo« vsoto 100.000 dinarjev in podprem na tak način velevažni kulturni zavod slovenski. Želim postati na pod-
Kakor znano, so temu davku zavezani kvalificirani trgovski in Obrtniški pomočniki. Pojem kvalificiranega pomočnika se je neenotno tolmačil. Dočim so šteli nekateri za kvalificirane pomočnike tudi one rokodelce, ki so dovršili učno dobo in z uspehom prestali vajenško preizkušnjo, so drugi smatrali, da je za kvalificiranost potrebna neka višja stopnja strokovnega znanja, ki se pa ne pridobi že z absolviranjem vajeniške dobe in s položitvijo pomočniške preizkušnje. Tudi ne zadošča manuelna izurjenost,
na doiUfc davka na poslovni promet. Od donosa tega davka odda država avtonomnim organom 40% in sicer 20% deželam in 20% občinam.
Tudi za naše razmere bi bilo v interesu avtonomnih organov, pa tudi v interesu davkoplačevalcev, ako bi se vprašanje financiranja samoupravnih edinic uredilo na sličen način. Davkoplačevalci bi uvideli koristi, katere jim nudi tak sistem financiranja avtonomnih financ in bi brez dvoma pristali na primerno povišanje že določenih davčnih mest. Ako bi bili sigurni, da so s tem odpravili tudi avtonomne organe in da se jim ni bati, da bi ta ali oni avtonomni organ znova ne izumil kako davščino, ki bi šc globlje zarezala gospodarstvo, nego povišana davčna merila.
ki bi solidno trgovino ščitil pred umazano konkurenco, bodemo o tej stvari še obširneje razpravljali.
* * *
TUDI PRI NAS PORAST CEN KOŽAM.
Na drugem mestu poročamo o izrednem porastu cen surovim kožam in zato tudi usnjarskim izdelkom v Avstriji. Isti pojav opažamo v zadnjem času tudi pri nas. Tekom prošlega leta so se surove kože podražile za 60 do 70 odstotkov. Naša industrija usnja niti izdaleka ne more svoje potrebe kriti na domačem tržišču. Kože moramo uvažati in značilno je, da n. pr. živo živino izvažamo v Italijo, tam pa potem drago kupujemo in uvažamo kožo te živine. Naše usnjarne se nahajajo v jako težkem položaju. Baje se pripravlja prepoved izvoza predelanih kož. * * *
LOMBARDNA POSOJILA PRI POŠTNI HRANILNICI!
Nadzorstveni svet poštne hranilnice je sklenil, da se znesek, ki se dobi kot loni-barduo posojilo na 234% obveznice ratne štete, zviša od 250 na 600 Din za 1 komad in da se v lombard sprejemajo tudi 4% obveznice za likvidacijo agrarnih odnosa v Bosni in Hercegovini in sicer 30 Din za komad proti 7% obrestim in 'A% provizije za vsako tromesečje.
lagi tega darila »Ustanovitelj Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije«. Ukrenil sem že potrebno, da izplača »Mestna hranilnica ljubljanska« fondu navedeni znesek.
Darilna listina gospoda Kollmanna je spravljena, poleg nekaterih drugih krasnih dokazov slovenske kulturne zavesti in velikodušnosti, v galerijskem arhivu. Ime plemenitega darovalca pa bo vklesano med prvimi ustanovniki naših najvišjih prosvetnih zavodov na mramornati tabli v ve-stibulu Narodnega doma. Naj služi to za vzgled narodnega, zavednega in požrtvovalnega trgovca!
marveč je potrebna zaposlenost pretežno z duševnim delom. V tej zadevi je Generalna direkcija davkov te dni odločila, da je šteti med nekvalificirane delavce grafične in njim podobne delavce in da je za te delavce se nadalje pobirati davek na ročno delo. S tem je avtentično odločeno, da so navadni obrtniški in trgovski pomočniki še nadalje zavezani davku na ročno delo in da za pojem kvalificiranega pomočnika ne zadostuje že samo učna doba in vajenska ali pomočniška preizkušnja.
Josip J. Kavčič:
V blodnem krogu.
V jubilejno deseto leto uašega uedi-njenja smo prišli mesec pred novim letom, torej skoraj v času naših gospodarskih, kulturnih in političnih bilanc.
In povedati moramo na ves glas, da smo z vsemi temi bilancami z ozirom na državno upravo in vlado skrajno nezadovoljni in da tako ne pojde dalje. Mi ljubimo narod in državo vedno in povsod in ker ljubimo, smatramo, da je prišel v jubilejnem letu skrajni čas, da pomedemo z metodami, ki se zadnjih devet let niso obnesle. Devet let v blodnem krogu korupcije in partizanstva, afaristične politike in državnopravnih gesel brez pravega, smotrenega dela za narod in državo! Tega imamo dovolj!
Kako globoko smo že? Politika se je polastila vsega narodnega in državnega življenja, toda ne blagotvorno in dvigajoče, nego partizansko izrabljajoče in uničujoče!
V devetih letih smo imeli, Bog ve koliko, dvajset ali petindvajset vlad brez dalekosežnih sporedov in večjih zamisle-kov. Zato se tudi velikih in obsežnih re-forem vseh devet let ni izvedlo. Tako obstoja v desetem letu uedinjenja poleg stalnih razlik vere, jezika in pisave še vedno šest različnih pravnih redov, razr lični obrtni redi, različno zavarovalno in menično ter trgovinsko pravo in drugo. In tudi davki se odmerjajo po različnih načinih in stopnjah, toda na žalost tako, da smo preobremenjeni mi. Za tako devetletno vladanje ne najdemo slovenskega izraza. Nemec pa bi imenoval to: devetletno »fortvurštlarijo« (Fortwurstle-rei). To je edina pravilna in pogodena označba.
Uedinjujeino se menda le v slabem, kar povzroča kulturno, civilizačno in moralno nivelacijo navzdol. Če prebiramo poročila raznih gospodarskih in političnih dnevnikov naše države, ki ob novem letu podajajo bilanco zatonele časovne periode, vidimo iz leta v leto isto jadikovanje in isto nezadovoljstvo, tako da so si ta letna poročila podobna za več let nazaj kakor jajce jajcu. Ne, ta jadikovanja so vsako leto hujša, rezkejša, obup-nejša.
V tej iz leta v leto prehajajoči in naraščajoči mizeriji bi bilo omeniti še posebej nekaj stvari, zadevajočih naše ožje slovenske in tudi splošne državne politike.
Pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo lahko opazili, da se izkuša uvesti tudi pri nas macedonske volilne metode. Naše oblastne samouprave kažejo pasivnost slovenske politike: nismo mogli dobiti zanje potrebnega denarja iz Beograda, kamor ga dajemo v podobi preobilnih davkov, nego moramo z novimi dokladami in davki sedaj vzdrževati še svoje oblastne uprave.
Slovenske politične delegacije niso imele žalibog nikdar dovolj vpliva na vodstvo državnih poslov in parlamenta. Tudi pri sedanjem predlogu za izenačenje davkov ne morejo biti trgovci in obrtniki zadovoljni s slovenskimi poslanci, kajti namesto dosedanje obče pridobnine in dohodnine naj se po novem zakonu pobira davek od podjetij, obrtov in poklicev ter bodo po sedaj nam znanem novem predlogu mali trgovci in obrtniki plačevali še več kot doslej. In teh malih podjetnikov bo pri nas skoraj 90%!
Naši slovenski ministri za socijalno politiko so nam menda vsi v slabem spominu. Sedanji minister za socijalno politiko je hotel že pred tremi meseci kar čez noč urediti delovni čas, pa menda samo v Ljubljani, vendar se mu to ni kar tako posrečilo, ker prihajajo pri tem koč-
♦
Davek od službenih prejemkov privatnih nameščencev.
Ijivem in zamotanem vprašanju tudi še drugi faktorji v poštev. Mi smo sicer vsi za pametno ureditev tega, že veli let perečega in še vedno nerešenega vprašanja, toda kar čez noč se pa vendar ne da uvesti 8-urnega delovnega časa za vse in povsod.
Slovenski industrijalci pa tudi niso ravno z zadovoljstvom sprejeli najnovejših navodil ministra za socijalno politiko glede volitve delavskih zaupnikov. Pravijo, da socijalna zakonodaja postaja preveč »napredna« in mnogo prehitro »napreduje« pri nas in da je potreba preje še mnogo mila, s katerim bo prišla civilizacija in več kulture, potem pa naj šele pridejo socijalne blagodati, kot jih lahko že danes uživajo francoski, nemški ali angleški delavci.
Naša Narodna banka še vedno iz strankarskih razlogov nima guvernerja. To se vleče sedaj že dve leti. Menda bi radi za guvernerja radikala, ki bi ščitil v tem velikem priviligiranem zavodu strankarske interese. Tako je vlada in stranka močnejša kot bančni upravni odbor! Sicer pa je kreditna politika Narodne banke favoristična in ostane največ in preveč denarja v Beogradu. Kakor kažejo vsi poizkusi lanskega leta, banka tudi nima primernega vpliva na kreditne prilike v državi.
Problem naše državne uprave je tudi težko, menda še za dolgo nerešeno vprašanje. Poslovanje te uprave nas stane mnogo preveč in tvori eno izmed težkih davčnih bremen. Pri tej upravi je pri vsem tem mnogo korupcije tam preko, kar je čisto jasno, če pomislimo, da stane na primer v Beogradu skoro samo stanovanje uradnika toliko, kot znese njegova redna plača. Ostalo za življenje si mora seveda preskrbeti na drug način. Takozvane intervencije spadajo k vprašanju administracije in korupcije ter so tudi vzrok, da se ne more uravnati in znižati naš budžet. Državne nabave se plačajo 20—30 % dražje, kot je tržna cena, ker mora prodajalec vkalkulirati stroške intervencij in računati, da bo bržčas par let čakal na plačilo za dobavo. Uprava in policija marsikje v državi ne odgovarjata; osebna in imovinska varnost so osnove pravne države, in vendar pri nas te osnove marsikje manjkajo. Zločini v Južni Srbiji, tako politični kot razbojniški, stavljajo v čudno luč policijske oblasti tam doli in resni srbski listi se s-skrbjo vprašujejo, kam bo to dovedlo, če bodo zločince vedno iskali šele po izvršenih dejanjih, če bodo pustili narod trpeti v nesigurnem stanju ter zahtevajo brezpogojno depolitizacijo policijske službe. Policijski uradniki naj bodo strokovnjaki, ne pa politični priganjači.
Predlog budžeta za 1. 1928/29 je prinesel splošno in težko razočaranje vsem gospodarskim krogom tu in onstran Drine in ostro obsodbo vseh nepristranskih gospodarskih činiteljev. Koliko se je že pisalo o vsem tem! Navajamo samo mal primer:
Ministrov imamo na pretek in čitali smo, da ima en tak gospod vseh dohodkov iz raznih virov 36.000 Din mesečno (pred vojno v Srbiji 1000 dinarjev), medtem ko ima dandanes najnižji uradnik 1000 Din na mesec, pred vojno pa je imel v Srbiji 1500 Din! S položajem na razpoloženju in v pokoju stanejo državo po-edini ministri po več stotisoč dinarjev letno. In koliko stane poleg te vlade parlament!
Zato pa se v svrho štednje in znižanja proračuna znižujejo doklade že itak mi-zerno plačanim uradnikom in se na primer brez pravega finančnega efekta reducirajo državni logarji zaradi štednje. Potem so pa zgoreli državni gozdovi, ki so bili brez zadostnega nadzorstva. Ali pa se reducirajo poštarji, da ni dostav-ljalcev za ekspresna pisma itd., itd. Brez temeljitih reform ne pridemo do realnega in aktivnega budžeta. Kajti on ni samostojna stvar, nego posledica občih razmer v državi. Brez stalnega gospodarskega načrta, izvedljivega v več letih, ne dospemo na zeleno vejico. Namesto pospeševanja blagostanja in gospodarskega napredka, vidimo le, kako nas duše ena vlada za drugo pri svojem večnem in brezciljnem »fortvurštlauju«.
Trgovska bilanca je pasivna nad 800 milijonov in znaša razlika v primeri z 1. 1924, ko smo bili za 1300 milijonov dinarjev aktivni, v našo škodo preko 2 milijardi dinarjev. Mi bi potrebovali izvan-
rcdno pametno in plodonosno državno gospodarstvo s krepkim uravnavanjem gospodarskih smernic, ker tiči v našem pretežnem poljedelskem gospodarstvu za naše narodno gospodarstvo vedno velika nevarnost. Vsa naša ostala privreda ne more nadomestiti izgub, ki jih povzročita lahko dve veliki neznanki v naši gospodarski bilanci vsako leto: letina in s\etovne cene žita. Racionalizacija poljedelstva je radi tega nujno potrebna, da bomo mogli zmanjšati pogubno moč teh dveh vplivnih neznank.
Mnogo bi se dalo napisati o hibah in napakah, toda vsakomur je že pošla volja. Saj vidimo, da vse konference gospodarskih zbornic in vsi strokovni predlogi, ki se jih je moralo nakopičiti v ministrstvih že cele skladovnice, ne zaležejo nič. Škoda za trud in čas! jta^etov iz ljubezni in dobre volje se ne miši, zatorej se omejuje vse delovanje na očuva-uje onega, kar smo dobrega prinesli s seboj v sebi in svojih zakonih.
Bridko nas zadeva vsakoletno poizku-šanje okrnitve naših najvišjih slovenskih kulturnih ustanov na račun štednje. Zamenjava se menda kultura s civilizacijo. Kajti slovenske kulture se ne da izenačiti v državi, ker bo vedno le naša, slovenska. Kdor hoče pa nivelizacijo in izenačenje jugoslovanske civilizacije in državne miselnosti, ta naj začne prekvašati tam, kjer se dajejo državljanom šele osnovni pojmi za življenje in naj pusti v miru najvišje ustanove naše slovenske kulture. Žalostno je, da se tudi o tem razne smeri slovenske politike nemilo in demagoško prerekajo v škodo našega slovenskega ugleda in naše kulture.
Zadnje čase je vendar došlo v odločilni stadij vprašanje davkov v naši državi. Po Hrvaškem in Slavoniji smo imeli v prošlih tednih na inanifestacijskih zborovanjih proti nepravičnim davkom pravo davčno burjo. Slovenci smo že pred leti delali take burje, momentano pa nismo tako glasni, ker tedanji naši akterji radi sedanje politične konjunkture ne jahajo davčnega konjička, nego so ga začasno postavili v hlev. Kadar bo pa sila največja, tedaj bo tudi pri nas z lahkoto burja najhujša, zaenkrat pa počakajmo, da vidimo, kako nam bo sedanja vlada olajšala davke, saj nam kot resnim gp-spodarjem ni do demagogije.
Tudi davčnega vprašanja se je preveč polotila politika, izrabljajo ga demagoško i vladinovci i opozicija. Kakor pri drugih politično eksploatiranih važnih zadevah, tako tudi tukaj vsak samostojno misleč in razsoden državljan lahko s preudarno objektivnostjo ugotovi pravo stanje in ne caplja slepo za krilaticami simpatične mu stranke. Kajti to, kar partija danes v opoziciji žigosa in preklinja, je pripravljena jutri v vladi blagoslavljati in hvaliti! Imamo dovolj bridkih izkušenj tozadevno.
Eno pa je gotovo. In to so povdarili tisoči in tisoči gospodarskih pripadnikov na Hrvatskem in v Slavoniji pri zadnjih protidavčuih manifestacijah in mi vemo, da čuti in misli isto vsak slovenski gospodar, tudi oni, ki danes službeno molče. Davčne neenakosti in bratovskega izkoriščanja imamo dovolj! Mi zahtevamo izenačenje v resnici in ne samo na papirju. Kajti izenačenje na papirju imamo že pri poslovnem davku in pri davkih na ročno in duševno delo, stvarno pa plačujemo stokrat in stokrat več mi tu, kot oni preko Drine. Zato zahtevamo z vso odločnostjo izenačenje v stvari in ne na papirju, ker sicer bodo tudi pri uas kaj kmalu desettisoči slovenskih davkoplačevalcev javno povedali, kaj zahtevajo in odločno terjajo.	•
V takih okoliščinah postajajo razmere obupne iu pauperizacija rapidno narašča. Podjetnik nima posla in ne daje zaslužka tisočim duševnih in ročnih delavcev; kmetovo delo nima nikake cene, državni uradniki nimajo več kot za golo življenje in vsa ta revščina širokih kon-sumentskih krogov ovira razvoj kupčije in slabi davčno moč pridobitnikov, da postajajo usihajoč studenec državnih dohodkov. In kjer ni blagostanja, tudi ni napredka.
Znaki kažejo, da pojde polagoma mogoče na bolje. Kajti politika je krenila s teorije v praktično življenje. Vlada in opozicija se danes ne prerekata več za državnopravne teorije, za napise v latinici in cirilici, nego boj se vodi za rav-nopravnost in dobro gospodarstvo, tako da moramo priti na bolje, če pojde raz-
voj v tej smeri, da bo vsaka opozicija gonila vsako vlado k praktičnemu gospodarskemu delu, kot ga zahteva živo življenje, pa najsibo na vladi ta ali oni.
Povedati moramo pa še nekaj na račun naših bratov Srbov. Mi ne zamenjujemo čaršije in klik z bratskim srbskim narodom, ki ga lastni ljudje izkoriščajo ravno tako kot nas in mislimo, da nima vsak politični aiarist pravice s sklicevanjem na srbsko junaštvo, pri katerem ni sodeloval, opravičevati svojih grehov. Naši nazori v marsičem niso skladni s srbskimi. O pravu in poštenju, značajnosti in veri, o državi in rodbini sodimo v marsičem različno. Zrasli smo v dolgih stoletjih pod različnimi okoliščinami. Cenimo visoko junaštvo in domorodno požrtvovalnost, toda zahtevamo pa tudi odločno red in poštenost v upravi ter solidno delavnost in ravnopravnost.
Zatorej ven iz blodnega kroga po devetletnih bridkih izkušnjah, da bomo v desetem letu našega ujedinjenja postali bratu ravnopraven brat, da bomo skupno zatrli vse naše škodljivce in izkoriščevalce ter rešili državo pijavk in zaje-dalk in šli na delo za lepšo bodočnost v blagoslovljeni, naravnih zakladov polni Jugoslaviji!
Sejem za kožuhovino v Ljubljani.
Sejem za kožuhovino se je vršil na velesejemskem prostoru v pondeljek, dne 23. in torek dne 24. januarja. Že v nedeljo se je po ulicah videlo yelilai število tujcev, katerim se je trgovski stan in lokavost čitala že raz obraza. To so bili kupci kož, Hrvatje, Srbi, Avstrijci, Cehi, Nemci in Angleži. Še nobeno leto jih ni prišlo na sejem toliko kot letos. Vsekakor dobro znamenje, da se institucija kožnih sejmov razvija.
Letos se je vršila že V. dražba kož, katero je priredila uprava velesejma za Lovsko zadrugo.
V pondeljek dopoldne se je prodajalo in kupovalo v detajlu, popoldne pa je že pričela dražba. Dopoldne so se v detajlu dosegle za kože veliko nižje cene kot kasneje na dražbi, kjer so bile cene zelo visoke, vsekakor prijetno presenečenje za vse one lovce in trgovce, ki so blago v prodajo oddali »Divji koži«.
Blago je bilo kvalitativno boljše kot lansko leto in tudi po množini je bilo blaga veliko več. Lepe so bile zlasti naše gorske lisice, kune, vidre, slabe pa veverice, dihurji, polhi, jazbeci. Razveseljivo je, da je akcija velesejma in Lovske zadruge, da se blago pravilno suši in napne, bila uspešna. Razni cirkularji in navodila so rodili sad, ki se je	prikazal	v	lepih cenah.
Na dražbi je	bilo	339	lozov (partij);
katerih vsaki je vseboval večje število sortiranih kož. Kože so se klasificirale v la (polna vrednost), % (tričetrtinska vrednost), Ila (polovična), lila (četrtinska) in škart (8 škart kož šteje za 1 prima).
Dosegle so se sledeče cene:
Din
Lisice poljske	240—	430
Lisice gorske (Slovenija) 350—	560
Kune belice	1000—1180
Kune zlatice	1300—1735
Vidre	600—	720
Dihurji	120—	170
Divje mačke	60—	70
Veverice zimske	20
Polhi	6—	9
Domače mačke	5
Divji zajci	21
Jazbeci	48—	55
Divje koze	20
Srne	22
Podlasice bele	70—	90
Podlasice rjave	20
Blaga bi se zamoglo oddati še veliko več. Provenijenca je bila večinoma iz Slovenije, pa tudi iz Hrvatske, Bosne in Macedonije je bilo blaga.
Zanimiva bo gotovo primerjava z lansko leto doseženimi cenami. Cene so po diktatu Amerike splošno poskočile za lisice, kune, vidre. Leta 1927 so se dosegle sledeče cene: Lisice poljske 208—295, lisice gorske 280 do 350, kune belice 700—950, kune zlatice 1056—1218, vidre 420—528, dihurji 180, divje mačke 100, veverice 25, polhi 6-40, krti 5, domače
mačke 5, divji zajci 22, jazbeci 52, divje srne 40, srne 19—30, volkovi 130, šakali 90—100, jeleni 150—200.
Prihodnji sejem za kože se vrši dne 20. marca 1928. Kože se že sprejemajo v prodajo v velesejemski pisarni, kamor se jih zamore tudi poslati.
PLAČILNE TEŽKOČE VELETRGOVINE PREPROG ORENDI.
V zadnjem času se muogo piše o plačilnih težkočah občeznane in ugledne dunajske veletrgovine preprog Orendi. Tvrdka je v prošlih letih napravila v svojem poslovanju težke napake, osobito s tem, da se je vrgla preveč na trgovanje z luksuznimi vrstami, nabavila je velike zaloge, ko pa kupčija ni šla in ji je zmanjkalo lastnega denarja, je metala na trg blago pod cenami, ki bi jih smela. Sedaj se je obrnila do svojih upnikov s prošnjo, da ji dovolijo odlog plačila za tri leta brez obresti. Trdi, da se'aktiva in pasiva krijejo in da znašajo okrogla 2 milijona šilingov (16 milijonov dinarjev).
* i& *
DRŽAVNOFINANČNI POLOŽAJ AVSTRIJE.
Po podatkih avstrijskega zveznega ministra za finance je znašal v prvih desetih lanskih mesecih v tekočem poslovanju proračunski prebitek 13267 milijonov šilingov, tako da so mogli kriti večji del investicij, ki so znašale 16006 milijonov šilingov. Upoštevajoč investicije se zaključi poslovanje za omenjeno desetmesečno dobo z deficitom 27'84 milijonov šilingov.
* * *
VELIKO FRANCOSKO INDUSTRIJSKO POSOJILO.
Newyorški »Evening Standard« je poročal, da ho najela Francija v Ameriki v kratkem posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev. Pariški oficielni krogi to vest zanikajo z izjavo, da najetje državnega francoskega posojila v Ameriki ni nameravano. Ni pa izključeno, da gre morda za francosko industrijsko posojilo, kar je tembolj verojetno, ker je vlada Zedinjenih držav pred par dnevi preklicala prepoved placiranja francoskih industrijskih posojil na ameriškem denarnem trgu.
* * *
FINANČNI POLOŽAJ ŠPANIJE.
V španskem parlamentu (Cortes) je povedal finančni minister, da študira vlada organizacijo bančnega omrežja. Dalje je povedal, da znaša državni dolg 17.800 milijonov peset, ki se obrestuje letno s 3 84 %. Za amortizacijo in obrestovanje tega dolga se porabi 22Vi % proračuna. Finančni položaj Španije je zadovoljiv. Španija bi se lahko povrnila k zlati valuti, če bi se ji ta primerna zdela; a to bi gotovo povzročilo hudo krizo in je zato bolje in bolj logično, da se izvede stabilizacija po francoskem vzorcu. Ministrski predsednik je izjavil, da bo bodoča carinska tarifa temeljila na pravi valorizaciji in da bo veljala za pet let, pri čemer si zavaruje vlada razne pridržke.
* * *
VAL INSOLVENCE NA MADŽARSKEM.
Po poročilih iz Budimpešte so se insol-vence na Madžarskem izredno pomnožile. Banke so izdajanje kreditov omejile do najskrajnejše meje, kar je težkoče trgovcev še bolj povečalo.
* * *
ČEIIOSLOVAŠKA INDUSTRIJA IN JUGOSLOVANSKO - BELGIJSKA TRGOVSKA POGODBA.
Čehoslovaški časopisi opozarjajo, da bo med Jugoslavijo in Belgijo sklenjena trgovinska pogodba prinesla znatne koristi tudi čehoslovaški industriji, osobito za eksport stekla, usnja in cikorije.
* * *
ENOTNE BANČNE BILANCE NA
OGRSKEM.
Zveza ogrskih bank je medla akcijo v interesu izdajanja enotnih bančnih bilanc. Vse ogrske banke ali pa vsaj vse velebanke naj bi sestavile svoje bilance po enotnih vidikih. Zveza bank poudarja koristnost takih bilanc in pripominja, da se tudi inozemstvo v takih bilancah bolje spozna in si ustvari sladkor, tovarne možnosti. Pogajanja so se že pričela in upajo, da bodo velebanke sestavile svoje bilance že letos po vzrocu, izdelanem od Zveze bank.
Nov načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obrato-
vališč.
Dne 7. in 8. februarja t. 1. se vrši v Beogradu anketa, katero sklicuje ministrstvo .za socialno politiko v svr-ho razprave o novem načrtu uredbe za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih iokalov. Na anketo so vabljeni zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Podlago za razpravo bo tvoril načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije. V glavnem vsebuje načrt naslednja določila:
I. Odpiranje in zapiranje obratova-lišč.
A. Ob delavnikih: Vsi trgovinski in obrtniški lokali na teritoriju kraljevine SHS, brez ozira ali zaposlujejo pomožno osobje ali ne, ne smejo biti odprti v času od 1. aprila do 30. septembra pred 6. uro zjutraj in ne po 8. zvečer, a v času od 1. oktobra do 31. marca ne pred 7. uro zjutraj in ne po 7. uri zvečer, ako niso v uredbi določene kake izjeme.
Opoldne morajo biti vsa obratovali šča zaprta najmanj eno uro.
V krajih, kjer bi klimatične razmere to zahtevale, se smejo obratovali-šča odpirati že prej, toda-ne pred 4. uro zjutraj in zapirati najkasneje ob 10. uri zvečer. Oas odpiranja in zapiranja v posameznih mestih in v gori-navedenih mejah, bo določal veliki župan, po zaslišanju gospodarskih in delavskih zbornic in vpoštevajoč, v kolikor je to mogoče, da bo čas odpiranja in zapiranja v skladu z delavnim časom, ki je predpisan za dotično kategorijo podjetja. Po zaslišanju zbornic more veliki župan določiti, da smejo z ozirom na lokalne potrebe, biti odprte lekarne in prodajalne mesarskih proizvodov in klobas naj-dalje do 9. ure zvečer, odnosho do
10.	v krajih, kjer bi klimatične razmere to zahtevale. Tudi morejo veliki župani, po zaslišanju zbornic dovoliti, da smejo biti v kopališčih prodajalne odprte najdalje do 10. ure zvečer.
Kavarne, gostilne in hoteli smejo biti odprti preko gorinavedenega časa in to v smislu predpisov pristojnih upravnih oblasti. Eno uro daljše smejo biti odprli tudi bifeji, delikatesne trgovine in slaščičarne, v katerih se točijo alkoholne pijače.
Po 7. uri zvečer je prepovedana ' ambulantna prodaja po ulicah ter j krošnjarenje po ulicah in stanovanjih. ;
Ob sobotah in dnevih pred prazniki smejo biti brivnice odprte za 1 uro preko normalnega časa. Za dve uri pozneje se smejo zapirati vse trgovine tudi pred Božičem in Veliko nočjo, pred letnimi sejmi in večjimi narodnimi zbori.
B. Ob nedeljah in praznikih: Nedeljski počitek je obvezen za vsa podjetja z izjemo:
1. za hotele, gostilne, kavarne; javne kuhinje, slaščičarne in medičarne, ki se pečajo izključno samo s prodajo slaščic; obratovališča za točenje alkoholnih pijač, ki se pečajo izključno s točenjem alkoholnih pijač, razen onih, ki se pečajo tudi s prodajo vina na veliko;
2. za fotografske ateljeje, za pogrebne zavode in za podjetja za prevoz potnikov.
Ob nedeljah smejo biti, toda samo dopoldne, odprta prevozniška pod- !• jetja, pekarne, mesnice, brivnice in cvetličarne; prodajalnice življenskih ' potrebščin; tobakarne in podjetja, ki se pečajo izključno s prodajo novin, j kakor tudi kioski. Obrati, v ko jih se prodaja razen življenskih potrebščin še druge predmete, morajo biti ob nedeljah zaprti. K življenskim potrebščinam se šteje: zeleno, sveže sadje, mleko in mlečne proizvode, jajca, moko, mesne proizvode (mast, slanina, klobase, suho meso) in sveže ribe.
Ob nedeljah smejo biti vse trgovine odprte, ako pade na nedeljo letni semenj, zadnjo nedeljo pred Božičem, ako pade Božič na pondeljek in ako se ta dan vrši preselitev trgovine.
Ob državnih praznikih morajo biti vse trgovine zaprte in to v mejah, ki jih bodo določile kompetentne oblasti.
Načrt uredbe ne navaja dnevov, ki jih je smatrati za državne praznike, fudi cerkvenih praznikov uredba ne našteva.
V krajih izpod 10.000 prebivalcev smejo biti trgovine ob nedeljah predpoldne odprte največ dve uri, ako je to že običajno, ker prihajajo ob nedeljah vedno v večjem številu ljudje iz oddaljenejših krajev v svrho nakupa. Ta izjema pa ne velja za kraje, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev, a niso oddaljeni najmanj 10 km od mesta, ki šteje preko 10.000 prebivalcev. Veliki župani bodo uredili to vprašanje po zaslišanju zbornic. Obrati morajo biti v takih krajih ob nedeljah v času od 1. oktobra do 31. marca zaprti najkasneje ob 11. uri predpoldne, a v času od 1. aprila do
30.	septembra najkasneje do 10. ure predpoldne.
II.	Delovni čas pomožnega osobja.
A. O b delavnikih: V vseh trgovinskih in obrtnih obratih sme biti pomožno osobje zaposleno največ 9 ur dnevno, ali 54 ur tedensko. Izjemoma sme biti zaposleno 8 ur na dan ali 48 ur na teden: 1. v bančnih in njim sličnih podjetjih; 2. v zavarovalnih družbah; 3. pri prevoznih podjetjih; 4. v kovačnicah, ključavničarskih, kotlarskih in tehtničarskih obratih; 5. v grafičnih obratih vseh vrst; 6. v pralnicah perila in podjetjih /.a kemično čiščenje in barvanje oblek; 7. v podjetjih, kjer se vrši strojenje kože z rujem; 8. v podjetjih za ostrenje rezil; 9. pri delih v tunelih in kesonih.
Delavni čas pomožnega osobja sme trajati največ 10 ur na dan: 1. v pro-dajalnicah svežih življenskih potrebščin, med katere pa ne spadajo niti specerijsko-kolonijalne, niti delikatesne trgovine; 2. v prodajalnicah tobaka, novin in cvetja; 3. v podjetjih za prevoz potnikov in prenos blaga; 4. v podjetjih, ki se pečajo s pletar-stvom.
Delavni čas se sme v sporazumu z delojemalci podaljšati za 1, odnosno 2 uri dnevno, kar je smatrati za nadurno delo, ki se plača za najmanje 50% več kot redno. Pri akordantih je smatrati za normalno plačo 48 ali 54 del povprečnega tedenskega zaslužka.
Mladostni delavci izpod 16 let se ne smejo zaposliti več kot 8 ur dnevno.
B. Ob nedeljah in praznikih je pomožnemu osobju prepovedano vsako delo.
Minister za socialno politiko sme določiti mesto nedelje tudi drugi dan odmora za primer, da to zahteva % delavcev kakega podjetja. Glede drugih praznikov je prepuščeno prostemu sporazumu med gospodarji in delavci, da določijo, kedaj in koliko je ob takih dneh počivati.
Izjemoma je delo dovoljeno pomožnemu osobju tudi ob nedeljah v podjetjih, kjer se dela nepretrgoma. Minister za socialno politiko določi sam, koja podjetja spadajo pod to izjemo. Nadalje je dovoljeno delo pomožnemu osobju tudi ob nedeljah v vseh obratih, ki smejo po tej uredbi ob nedeljah obratovati; razen tega v primerih višje sile, ob inventuri, ob neodložljivih poslih, da se prepreči poškodovanje siroyin ali da se popravi instalacija posameznih podjetij. Za osobje izpod 18 let velja brezizjemno nedeljski počitek. Osobju, ki je bilo zaposleno ob nedeljah, je dati odgovarjajoč odmor med tednom in to prvi dan po nedelji, ko so bili zaposleni, če ni to praznik ali semenjski dan ali dan, ko je v obratu potrebno pomožno osobje, sicer pa naslednji dan.
Ponoči (to je od 10. ure zvečer do 5 ure zjutraj, v pekarnah do 4. ure zjutraj) se ne sme zaposliti niti ženske brez ozira na starost, niti otroke lzPod 18. let.
Veliki župani morajo urediti vprašanje odpiranja in zapiranja v zmislu gornje uredbe najkasneje v noku 3 mesecev od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo.
Prvi redni letni občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani.
Ob številni udeležbi se je vršil občni zbor »Pomoči« v nedeljo, dne 29. januarja 1928 v mali dvorani hotela
Unionc. Občni zbor je otvoril veletr-žec Ivan Gregorec, ki je uvodoma pozdravil vse zborovalce, kakor tudi zastopnika našega časopisja.
Overovateljem zapisnika je imenoval gg. P 1 a t n e r j a in M e 1 i c e r -j a. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal prerano umrlih članov ter so se navzoči v počastitev, spomina dvignili raz sedeže. Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju društva od ustanovitve do konca leta. Povdar-jal je, da je bilo delo odbora začetkoma težavno, neglede na to, pa je odbor vztrajno delal in je bilo njegovo delo tudi uspešno, kar priča današnji občni zbor, kateremu polaga poročilo o svojih uspehih. Odbor za zadoščenjem gleda na te uspehe in vkljub nerazumevanju poedincev si je društvo ustvarilo trdno podlago za bodoči obstanek. Končno je g. predsednik naprosil navzoče, da poživijo akcijo za pridobivanje novih članov. Zapisnik ustanovnega občnega zbora se ji' brez debate odobril. Tajniško poročilo je podal gremijalni tajnik gosp. Šmuc, ki je obsegalo statistiko članstva v času od 1. septembra do
31.	decembra 1927.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik društva trgovec gosp. Ivan Železnikar. Poročilo je občni zbor soglasno odobril. Pregledovalca računov gospoda Emil Lajovic in Franc Kovač sta predlagala, da se odboru izreče absolutorij. K proračunu je poročal gosp. Železnikar, katerega je občni zbor soglasno odobril s pristavkom, da se bo letnina za leto 1928 v znesku 26 Din pobirala presledkoma pri prvih treh smrtnih slučajih. Pri predlogu za spremembo pravil so bili sprejeti sledeči predlogi:
V bodoče se bo zahtevalo zdravniško spričevalo le za one prosilce, ki so prekoračili 50. leto starosti. Prigla-šenec postane član društva šele tedaj,
INDEKSNE ŠTEVILKE PORABE AMERIŠKEGA BOMBAŽA.
Da razumemo slabost ameriškega bombaževega trga, moramo meriti mesečne porabile in eksportne številke na se-zijskili črtah. V odstotkih sezijske predvojne porabe sta bila v USA domača poraba in eksport ameriškega surovega bombaža sledeča:
<L)			~c
Amerišk predilnic	so vzele	Ekspori	Domača poraba in ekspo skupaj
97		79	86
109		99	103
117		89	101
112		92	101
115		97	104
113		144	124
182		159	148
134		140	135
187		92	110
120		90	107
121		80	96
107		71	85
1924
1925
1926 1. četrtletje
2. četrtletje
3. četrtletje
4. četrtletje
1927 1. četrtletje 2. četrtletje B. četrtletje Oktober November December
Tako domača prodaja kot eksport kažeta nizko stanje, kakršnega še ni bilo od leta 1924 naprej in ki kričeče kontrasti ra z maksimom domače prodaje v 3. lanskem četrtletju in z maksimom eksporta v prvem letošnjem četrtletju. Minimalne in maksimalne odstotne številke so debelo tiskane (razen leta 1924). Domača prodaja je padla od decembra 1906 na december 1927 od 605.000 bal na 544.000, oksport od 1,462.000 bal tia 964.000 bal, skupaj od 2,067.000 bal na 1,508.000. — Vzrok so krize v Angliji, Franciji in Italiji. Nerazjasnjeni položaj svetovnega trga sili tudi srednjeevropske konjimk-turne dežele, Nemčijo, Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo, k skrajni previdnosti pri nakupovanju.
ko ga je odbor sprejel v svoji seji. Članske pravice izgube vsi izključeni in prostovoljna izstopivši člani. Glede vpisnine je bil sprejet predlog, da znaša za one priglašence, ki so dosegli starost od 50 do 60 let, 200 Din. Dosedanje določilo glede sklepčnosti občnega zbora se je spremenilo v toliko, da je za sklepčnost potrebna ena desetina članov.
Nato so se vršile volitve novega odbora. Ker je dosedanji predsednik ve-letržec gosp. Ivan Gregorec to mesto odložil, so ga navzoči ponovno prosili, da to mesto tudi v bodoče obdrži; vkljub ponovnim krošnjam pa gosp. Gregorec mesta ni sorejel, ker je s posli načelstva pri Gremiju trgovcev prezaposlen. Za njegovo sodelovanje in požrtvovalnost, izreka mu v imenu občnega zbora g. Lajovic najtoplejšo zahvalo s prošnjo, da ostane društvu tudi v bodoče naklonjen. Občni zbor je gosp. Gregorcu priredil buren aplavz. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča lista odbora: A. K. Kregar, veletržec, Ljubljana, Edmund Kastelic, trgovec in načelnik Gremija Novo mesto, Ivan Železnikar, trgovec, Ljubljana, J. J. Kavčič, veletržec, Ljubljana, Emil Lajovic, tovarnar, Litija, Ivan Bahovec, trgovec, Ljubljana, Konrad Elsbacher, veletržec in načelnik Gremija Laško, Deu Julij, bančni uradnik, Ljubljana, Stanko Lenarčič, trgovec in načelnik Gremija Logatec, Karol Seljak, predsednik društva trgovskih potnikov, Ljubljana, Anton Arhar, prokurist, Ljubljana, Josip Šporn, trgovec, načelnik Gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Franjo Sfiligoj, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana, Janko Ložar, trgovski sotrudnik, Ljubljana, Josip Krek, knjigovodja, Ljubljana, Ivan Pfeifer, trgovec,v Ljubljana, Rihard Tory, trg. zastopnik, Ljubljana, Franc Pavlin, trgovec, Ljubljana. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gospoda Franc Kovač, trgovec, Ljubljana in J. Platner, trg. zastopnik. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata, v katero so posegli razni udeleženci. Ker je bil dnevni red izčrpan, se gospod Gregorec ponovno zahvali za udeležbo in za-, ključi lepo uspeli občni zbor ob pol
12.	uri predpoldne.
PORAST CEN NA AVSTRIJSKEM TRŽIŠČU USNJA.
Na avstrijskem trgu so v zadnjih treh tednih padle cene telečjim kožam za okroglo 25 odstotkov, goveje kože pa za 10 odstotkov. Izpremembe cen gotovega usnja so zaostale osobito v Srednji in vzhodni Evropi daleč za povišanjem cen 'kožam. Na dunajskem trgu vlada pomanjkanje usnja, kakor ga ni bilo že več let. Avstrijske usnjarne so svojo zaloge skoro popolnoma izdelale. Dosegle so pri prodaji svojih izdelkov sicer znatne dobičke, ki pa so skoro popolnoma izginili v zadnjih mesecih, ko so se pojavile težkoče radi novih nabav surovine. V zadnjih treh mesecih je moralo več nižjeavstrijskili usnjaren prenehati z obratom. Obrati, ki so mogli pokriti potrebo po surovini, so vseskozi dobro zaposleni in dosežejo tudi višje cene. Tako so cene spodnjemu usnju (podplatom) v zadnjih mesecih porasle za 20 odstotkov. Konsum usnja se je v zadnjem času radi boljše zaposlenosti tovarn čevljev povišal. Izvoz kaže istotako znatnejšo poživitev, vendar pa so dobave na prejšnje sklepe radi povišanja cen surovini nerentabilne. Nova naročila se sprejemajo samo proti znatno zvišanim cenam.
Ljubljanska borza.
Tečaj 30. januarja 1928	Povpra- ševanje Dtn	Ponudb« Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h gold. . .	—•—	22-95
Berlin IM		13-533	13-663
BudimpeSta X pengtt	—•—	9-946
Curih 100 fr		1093 43	1096-43
Dunaj 1 Šiling		8-0022	8-0322
London 1 funt 		27694	277 74
Newyork 1 dolar ....	66-75	66-96
Parli 100 fr		—■—	223-65
Praga 100 kron		168-08	168-88
100 lir		300-17	302*17
»
Ing. Ant. Ditrich:
Kaj prinašajo nova določila ljubljanske mestne elektrarne njenim kozumentom?
(Nadaljevanje.)
Neverjetno se pa zdi človeku, da elektrarna pobira navedene pristojbine za preizkušnjo tudi pri izpremembah, ki jih izvršijo inštalaterji na že obstoječih napravah. Ako priklopi odjemalec pri pre-urodbi električne naprave še nove porab-ljivce toka, plača tudi pristojbino za pri-klopitev.« To določa točka 36! Ako Bi stranka naknadno montira v stanovanju Še en izvod, n. pr. v shrambi, ki jo stane le 40 Din in to delo izvrši koncesijoni-rar elektrotehnik, znaša pristojbina v tem slučaju 180 Din. Če pa ta izvod montira elektrarna po svojem uslužbencu, mora stranica plačati 100 Din takse. Kaj nastane kot nujna posledica teh brezglavih določil? S temi visokimi taksami se med drugim pospešuje šušmarstvo, ker si bodo stranke delo pustile izvršiti po kakem šušmarju in ne bodo priglasi-Še mnogo bi se lahko razpravljalo le izpremembe mestni elektrarni, o § 8, toda že gornje vrstice v dovoljni meri pričajo, da je tarifna politika mestne elektrarne pogrešna. Konsume.nti so v zadnjem času utrpeli že mnogo denarja, ker so morali svoje konsumne aparate prilagoditi novemu trofaznemu omrežju, sedaj pa jim pretijo zopet nove, neupravičene takse.
S § 9 pa se hoče elektrarna posebno osvetiti onim konsumentom, ki bi naročili konsumne aparate pri kaki drugi tvrdki. Ta paragraf določa sledeče:
>Za svetila, obločnice, motorje in razne druge električne aparate, kateri niso bili kupljeni pri mestni elektrarni, mora stranka dobiti od mestne elektrarne dovoljenje, da jih sme priklopiti. Mestna elektrarna zaračuna za preizkušnjo imenovanih predmetov enkratno pristojbino, poleg tega pa še morebitne stroške za njih prevažanje. Pri električnih napravah Izven mesta zaračuna tudi vozne in potne stroške za osebe, katerim je bila poverjena preizkušnja.
Elektrarna hoče na indirekten način ustvariti nekak monopol za prodajo električnega materijala! Sličen monopol pa ni v skladu z odlokom vel. župana O. br. 1168/3 z dne 15. julija 1927. Ako stranka dobi popolnoma isti materijal cenejše pri drugi tvrdki, nego ga ji nudi elektrarna in ga tam kupi, mora plačati 80 dinarjev pregledne takse ali morda še več za kazen, ker ni kupila blaga v prodajalni elektrarne. Povdarjam, da gre za popolnoma isti materijal (od istega izdelo vatelja)! Pa še druge absurdne posledice lahko nastanejo po besedilu tega paragrafa. Ako stranka kupi stenski okov za 9 Din pri tukajšnji elektrotvrd-ki, ter v smislu § 9 to naznani elektrarni, ji ta zaračuna za preizkušnjo 80 Din. Mogoče se bo eporekalo, da elektrarna ne bo postopala tako malenkostno, vendar § 39 ji daje možnost, da tako postopa.
Po točki 39 >mora stranka pismeno naročiti, ako želi med delom izvršiti na prvotno zasnovani napravi izpremembe. Uslužbencem mestne elektrarne je prepovedano na željo stranke svojevoljno iz-preminjati delovni načrt, ki ga je sestavilo vodstvo mestne elektrarne.« To določilo,bo zelo oviralo hitro izvršitev instalacij. Med delom se namreč mnogokrat pokaže, da se mora izvršiti nekatere izpremembe po prvotno zasnovanem načrtu radi zboljšanja instalacije. Eventuel-no zahteva stranka, da se ji namesti stikalo ali vtikalo na drugem pripravnej-šem mestu. Te izpremembe pa zahtevajo pritrdila vodstva elektrarne. Uslužbenec
bi moral eventualno delo radi tega pre-_ kiniti ter si izposlovati dovoljenje vodstva elektrane, kar pa pomeni mnogokrat zelo dolgo zamudo časa in povečanje montažnih stroškov za stranko.
Po točki 40 jamči elektrarna na eno leto za vse po njenih uslužbencih izvršene naprave. To jamstvo pa takoj preneha, če izvrši kak drug inštalater kakršnakoli dela pri napravi. Na ta način si hoče elektrarna varovati monopol za popravila pri po njej izvršenih napravah. Vob-če pa je točka 40 slabo stilizirana.
Odplačevanje na obroke je po izkušnjah modernih elektraren zelo ugodno za povzdigo konsuma, naša elektrarna to s točko 42 skoro izključuje.
Po tački 55 so stranke odgovorne za izposojene števce, ki so last elektrarne. Nastalo škodo morajo povrniti v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko se poškoduje števec zbog atmosferičnih neprilik.
V točki 59 se mora nastaviti točna lestvica za preizkušnjo števca po njegovi velikosti. Pavšalna določba (od 30 do 100 Din) more dati povod zlorabam.
Določiti se mora tudi mejo za >velike« števce. Kdaj se prišteva števec k velikim? Tehnika je precizna veda, zato se mora tudi vse točno določiti. Teža števcev je pri vseh jakostih toka skoro enaka (od 2 do 8 kg), zato je neprimerno, da mora stranka pri »velikih« števcih plačati stroške za donos in odnos števca, ako je števec pravilno kazal.
Pričakovali smo, da bo elektrarna nastavila nov privlačevalni tarif za prodajo električnega toka. Iz točke 69 je razvidno, da ostane zopet vse pri starem, novi tarif bi zahteval preveč preudarka.
Določilo § 15 pa naj bi bilo moderno:
Mestna elektrarna ne priklaplja na svoje omeržje asinkronskih motorjev z dela-zmožnostjo nad 9 HP. Motorji z dela-zmožnostjo od 10 HP naprej morajo biti sinkronski ali nesinkronski brez uporabe slepega toka.« Samo dve besedi formalnega značaja! V prejšnjih paragrafih se je uporabljalo znak KS, sedaj pa HP. Iz tehničnega stališča pa bi se moralo glasiti KW, ker morajo nositi po predpisih Z. N. E. vsi motorji na označnih tablicah svoj učinek v KW (delazmožnost ni pravilno).
(Konec prihodnjič.)
Državna hipotekarna banka in regulativne hranilnice.
Od srede oktobra lanskega leta posluje v Ljubljani podružnica Državne hipotekarne banke, v katere področje spada ozemlje ljubljanske in mariborske oblasti. Citati pa je bilo, da se za mariborsko oblast osnuje v Celju ali v Mariboru posebna ekspozitura te podružnice. Od tedaj, ko je bil leta 1922. sklenjen zakon o ureditvi Državne hipotekarne banke in se je veljavnost tega zakona razširila na vso kraljevino SHS, se je že marsikaj napisalo za ustanovitev, pa tudi proti ustanovitvi podružnice te banke v Ljubljani.
Že iz dosedanjega kratkega delovanja tukajšnje podružnice pa je vsak dan bolj jasno, da se je pri redakciji zakona o Državni hipotekarni banki — koji zakon je, kakor se je _ neki strokovnjak izrazil, »jedan najmon-struoznijih proizvoda našega zakono-davstva u pogledu legislativno tehnike« — veliko premalo oziralo na že obstoječe in na snujoče se pupilarno varne zavode, katerih je v Sloveniji sedaj 28, kakih 7 ali 8 v Dalmaciji, nekaj tudi že na Hrvatskem in v Voj- ( vodini. Snujejo se pa tudi že v Srbiji in po drugih krajih naše države. Vsem tem zavodom preti Državna hi-
potekarna banka postati nevaren tekmec pri pridobivanju hranilnih vlog iz sodnih depozitov, državnih in oblastnih fondov, občinskih, srezkih in cerkvenih glavnic, ustanov itd. To je denar, ki so ga do sedaj brezhibno upravljale naše regulativne hranilnice, to je denar, ki tvori pri marsikateri hranilnici jedro njenih stalnih vlog, ki jih je moči investirati v dolgoročnih posojilih.
Širitelji misli, da naj se ustanovi v Ljubljani podružnica Državne hipotekarne banke, so povdarjali predvsem, da naj banka, za katero jamči vsa država, s svojimi bogatimi denarnimi sredstvi oploja narodno gospodarstvo s cenenimi posojili in krediti v vseh pokrajinah naše države. Temu nasproti pa nas je upravni odbor Državne hipotekarne banke konec novembra 1. 1. presenetil z okrožnico, glasom katere po 28. novembru 1927 do nadaljnega podružnice Državne'hipotekarne banke ne smejo več sprejemati prijav za hipotečna posojila, izjemo da tvorita le podružnici v Zagrebu in Ljubljani, za kateri da ta odredba ne velja.
Iz pojasnil pa, ki jih je Državna hipotekarna banka glede poslovanja s posojili pred kratkim objavila, se da sklepati, da bo pri nas malo komu ugajalo prositi za posojilo pri Državni j hipotekarni banki, ker so pri njej za dosego in vračevanje posojil mnogo trši pogoji nego pri naših hranilnicah in posojilnicah, 'lako je n. pr. pri Državni hipotekarni banki treba prošnjo za posojilo kolkovati s kolkom za 20 dinarjev, vsaki prošnji je med drugim treba priložiti tudi mapni načrt nepremičnin ter potrdilo davčnega urada, da je davek za zadnje četrtletje plačan. Kdor bi torej hotel pri banki najeti posojilo, da plača zaostale davke, ga ne bo dobil!
Obresti za hipotečna posojila so po 9% in se računi jo ne od dneva, ko se prošnjiku posojilo izplača, marveč od dneva, ko mu je bilo posojilo dovoljeno. Ce pa prošnjik stavljenih mu pogojev tekom enega meseca ne izpolni in dovoljenega mu posojila v tem času ne more dvigniti, mora plačati obresti od dneva, ko mu je bilo posojilo dovoljeno, pa do dneva, ko se je posojilo preklicalo in še za en mesec naprej. Pri izplačilu posojila se odtegnejo obresti do 1. prihodnjega meseca in še za nadaljnih 6 mesecev, prvi obrok za amortizacijo posojila in Vo % od dovoljenega posojila za stroške. Posojilo se izplača vedno le na zadolžnico, narejeno v obliki notarskega zapisa z izvršilno klavzulo v smislu § 3. notarskega reda, tako da je vsakokratni zahtevek banke takoj izvršljiv.
Pri hranilnicah in pri posojilnicah prošenj ni treba kolkovati, navadno jim ni treba priložiti ne davčnega potrdila, ne mapnega narisa. Obresti — tudi ne višje nego 9%, ponekod celo nižje — se zaračunavajo le od dneva izplačila posojila ali kvečjemu za nekaj dni nazaj. Prvi amortizačni obrok se običajno plača še-le čez 6 mesecev. Če prošnjik dovoljenega mu posojila ne dvigne, ne plača pri naših hranilnicah nikakih obresti.
V očigled takim predpisom v za-padnih krajih po vsej priliki od Državne hipotekarne banke ni pričakovati posebnih blagodati. Bati pa se je, ako se zakon o Državni hipotekarni banki čim prej ne novelira, da bo Beograd potom Državne hipotekarne banke skušal čim več kapitala združiti v svojih rokah in si s tem zagoto-
viti vsestranski vpliv, moč in dobiček, dočim bodo mnoge regulativne hranilnice le životarile.
Zato pa videant consules in naši narodni zastopniki naj sporazumno z zastopniki gospodarskih organizacij in prizadetih zavodov čim prej poskrbe za prepotrebno novelo zakona o Državni hipotekarni banki. Do tedaj pa naj izostane vsak pritisk, da bi se moral denar, ki so ga aosedaj uzorno upravljali naši pupilarno varni denarni zavodi, odvajati v Državno hipotekarno banko. .Noveliranje zakona o tej banki je potrebno tem bolj, ker smo med tem dobili nov tip pupilarno varnih denarnih zavodov, namreč oblastne hranilnice, katerim pripadajo po večini isti posli in funkcije, ki si jih laste podružnice Državne hipotekarne banke.	—	r.
Gospodarstvo Nemčije in njegovi izgledi.
(Nadaljevanje.)
Vkljub tej težki politični in gospodarski situaciji, vkljub zelo reducirani moči kapitala, vkljub majhnim količinam surovin je Nemčija v pretečenem letu s svojo gospodarsko silo izredno veliko ustvarila. Oglejmo si sledeče podatke:
Na reparacijskih dajatvah je bilo re-paracijskemu agentu nakazanih 1.379 milijonov mark in to v dobi od 1. januarja do 31. oktobra 1927. Na reparacijskih blagovnih dobavah se je izvozilo blaga v vrednosti 466-7 milijonov mark.
Črnega premoga se je produciralo v letu 1927 (brez Saarskega ozemlja) mesečno povprečno 12-8 milijonov ton proti 11‘8 milijonom ton v letu 1926 in 117 milijonov ton v letu 1913. Te številke so tem zanimivejše, ker je bila produkcija v letu 1926 zaradi premogovnega štrajka v Angliji prav posebno živahna; kljub temu je bil rekord v letu 1926 od rekorda v letu 1927 potolčen. Produkcija rjavega premoga je znašala leta 1927 v mesečni prosečnosti 12-3 milijonov ton proti 1T4 milijonov ton leta 1926 in 7'3 milijonov ton leta 1913.
Plavži so leta 1927 v mesečni prosečnosti producirali 1'08 milijonov ton surovega železa proti 076 milijonov ton leta 1926 in 0-91 milijonov ton leta 1913. Produkcija surovega železa je dosegla svoj maksimum v mesecu oktobru in minimum v mesecu februarju. Gotovi uspehi racijonaliziranja se brez (.Ivoma kažejo. Surovega jekla se je v mesečni prosečnosti leta 1913 produciralo 0-98 milijonov ton, leta 1926 0'96 milijonov ton in leta 1927 1-35 milijonov ton. Največja produkcija je bila dosežena v mesecu marcu in oktobru
1927.
Stanje brezposelnosti razvidimo najbolj iz sledečih številk: med tem ko je leta 1926 padlo število brezposelnih od 2-03 milijona do 31. decembra istega leta na 1-75 milijonov, vidimo, da se to število leta 1927 stalno manjša in 15. novembra 1927 je bilo brezposelnih samo 393.000; na vsak način velikansko izboljšanje.
Rezultati žetve v Nemčiji za leto 1927 še niso končnoveljavno ugotovljeni. Dosedanje cenitve nam dajo sledečo sliko: Pšenice se je pridelalo 33 milijonov stptov proti 26 milijonom stotov preteklega leta. Rži se je pridelalo 657 milijonov stotov proti 64' 1
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena leta 1889.
Telefon štev. 2016.
Poštni ček 10.6!!3.
Stanje vloženega denarja na 300 milijonov dinarjev.
(GRADSKA STEDIONICA)
LJUBLJANA, PREŠERNOVA. ULICA
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor ttidl na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obresto vanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višjo mogoče obresti.
Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča donar nedoletnili, župnijski uradi cerkveni in občino občinski denar.
===== Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. =====
milijonom stotov preteklega leta. Ječmena je bilo 25-7 milijonov proti 24-6 milijonov za leto 1926. Ovsa se je pridelalo 57-9 milijonov stotov proti 63 milijonom stotov v preteklem letu. Krompirja se je pridelalo vsega skupaj 352 milijonov stotov proti 301 milijonov stotov v prejšnjem letu. Sladkorne pese je bilo 113-4 milijonov stotov proti 104-9 milijonom stotov v prejšnjem letu. Vsekakor ni v teh številkah zapopadena kvaliteta.
Nemška zunanja trgovina je imela v prvih desetih mesecih 1927 11-6 milijard mark uvoza (prejšnje leto 7 4); izvoza je imela 8-4 milijard mark (prejšnje leto 8-1), tako da presega uvoz za 3-2 milijarde mark izvoz, medtem ko je bila leta 1926 razlika 0-70 milijard in sicer v dobro izvozu. Finalnih produktov se je izvozilo najmanj v februarju, to je za 541 mark Proti 718 milijonom mark v mesecu oktobru, ko se je finalnih produktov največ izvozilo. Ta izvoz je stalno naraščal že od juni ja naprej.
Kupna moč prebivalstva se je tudi znatno zboljšala. To se vidi že iz tega, da se davčni dohodki iz odbitkov na plačah že od februarja 1927 stalno večajo. Januarja 1927 so znašali ti dohodki 103-6 milijonov mark, meseca februarja je ta številka padla na 79-8 milijonov in je nato do oktobra zrastla na 123-9 milijonov mark.
Leta 1926 je znašal najnižji dohodek iz davka na (mesečne) plače v februarju 88-2 milj. mark, v decembru istega leta je ta dohodek dosegel najvišjo številko 105-7 milijonov. Ako-ravno ne smemo pri tem vpoštevati večine kmečkih delavcev in tudi velikega dela industrijskih delavcev, je zaključek, da se je skupna moč prebivalstva v precejšnji meri zboljšala, vendar upravičen. Potrdilo za porast skupne moči prebivalstva nam daje tudi promet pri konsumnih društvih.
Trgovina.
Svetovna izvozna količina žita v letu
1928.	Po proračunih »Corn Trade News-?, bode svetovna izvozna količina žita znašala v letošnjem letu 42'19 milijonov tm. Na poedine produkcijske dežele se bo razdelila sledeče: Argentinija 15 milijonov ton, Združene države Sev. Amerike 11'7, Kanada 8'3, Rusija in črnomorske dežele 2‘4, Avstralija 17, Indija 1"4 milijonov, Severna Afrika 800.000, Južna Afrika 500.000, Chile 250.000 in Perzijski zaliv 140.000 ton.
Sindikat cinka v feleziji. Prejšnji teden so ustanovili v Katovicah (Poljska Gornja Šlezija) sindikat za prodajo cinkaste pločevine. Do zaključka trgovskih pogajanj z Nemčijo bo imel sindikat samo provizoričen značaj, pozneje bo obsegal tudi eksport. V sindikatu je združenih šest velikih podjetij, med njimi tudi znani koncern Gielsche d. d. Skupno sindika-tovo kvoto so določili na mesečnih 8.000 Ion.
Francoska trgovska bilanca 1927. —
Vrednost leta 1927 v Francijo uvoženega blaga je znašala 52.852 milijonov frankov, za 6445 milijonov manj kot v letu 1926. Izvoz je znašal 55.250 mil. frankov, /a 4433 mil. manj. Teža v letu 1927 izvoženega blaga je znašala 49 milijonov ton, za \Yi mil. ton več kot leta 1926; Zato številčno nazadovanje francoskega eksporta ni nič drugega kot posledica dviga v vrednosti francoske valute. Vseeno je pa znašala aktivnost francoske trgovske bilance v lanskem letu še zmeraj
2.-598 milijonov frankov.
Prepoved izvoza sladkorja na Poljskem? Uspeh sedanje sladkorne kampanje na Poljskem, ki se bliža že zaključku, zaostaja za pričakovanji, četudi je bila celotna produkcija večja kakor v istem času prošlega leta. Radi tega je, kakor poročajo poljski listi, ministrski svet sklenil, da izvoz sladkorja zaenkrat prepove, dokler se ne bo dobil pregled letošnjega pridelka. Kljub temu ni pričakovati, da bi do znatnega izvoza sladkorja ne prišlo, ker se na Poljskem pridela vedno znatno količino sladkorja preko potrebe za domači konsum. Ukrep poljskega ministrskega sveta se spravlja v zvezo s sklepi sladkorne konference, ki se je pred kratkim vršila v Berlinu. Celotna produkcija sladkorja v tovarnah, ki tvorijo sladkorni koncern, znaša okroglo
Poprečni promet za enega člana, ki je znašal leta 1925 4-25 mark, leta 1926 januarja 4'37 mark, se je dvignil
1926 v decembru na 6-87 mark, in šel
1927 v januarju na 5-88 mark nazaj, nato se je do meseca maja zopet dvignil na 6-75 mark; junija je padel zopet na 6-22 mark, v oktobru je zrastel celo na 7-81 mark, kar predstavlja največji tedenski promet.
Toda vsekakor moramo vpoštevati, da je indeks za stroške živi jenskih potrebščin zelo narasel. Med tem ko se je ta indeks v letu 1926 le prav neznatno spreminjal in je proti koncu dosegel 1443 kratno predvojno stanje, vidimo ne glede na majhne izjeme v letu 1927 precej nenavaden porast na 1.506 kratno vsoto izpred vojne. Indeks trgovine na veliko je proti koncu leta 1926 znašal 137-1 (pri čemur računamo poprečen indeks v letu 1913 na 100), do marca 1927 je padel na 135 in kaže od tedaj naprej z majhnimi spremembami do konca oktobra porast na 139-9. Posebno gibanje navzgor vidimo pri indeksu za gradbeni materijal, kateri je od 147-9 proti koncu decembra 1926 skočil na 162 proti koncu oktobra 1927.
Število konkurzov je bilo precej različno, januarja je bilo registriranih 493 konkurzov, najnižja številka, to je 360, je bila prijavljena za mesec september, največja pa v marcu, to je 557, v oktobru je bilo javljenih 545 konkurzov. Na poslabšanje plačilne moči kaže nadalje porast meničnih protestov. V decembru 1926 je bilo 3602 meničnih protestov s celokupno vsoto 4-6 milijonov mark. To število se je do februarja 1927 zmanjšalo na 3536 protestnih slučajev s celokupno vsoto 4.5 miiljonov mark; z raznimi spremembami je do oktobra število protestov porastlo na 5609 s celokupno vsoto 7-5 milijonov mark.
(Dalje prihodnjič.)
312.000	ton, kar je okroglo 12 odstotkov rnanj, kakor se je prvotno pričakovalo.
Industrija.
Nemška strojna industrija 1927. V lanskem letu je razposlala nemška strojna industrija 2,600.000 ton blaga. Kljub neugodni inozemski konkurenci je narasel tudi eksport, nemška strojna industrija je lani prekosila angleško in je sedaj neposredno za ameriško. Izvozni previšek le industrije je znašal tri četrtine milijarde mark iu izkazuje s tem največjo vrednost vseh nemških industrij. Cene pa strojem niso bile ugodne. V decembru je bila večina tovarn zaposlena s 75 odstotki kapacitete in bo to zaenkrat še tako ostalo.
Denarstvo.
Stabilizacija rumunskega leja do aprila? Kakor se poroča iz Bukarešte, namerava rumunski ministrski predsednik Bratianu izvesti stabilizacijo rumunskega leja do srede aprila. To namerava storiti tudi brez inozemskih kreditov, če bi ne bilo mogoče dotlej najeti v ta namen posojilo. Domneva pa se, da si je rumun-ska Narodna banka že preskrbela potrebne kredite pri inozemskih notnih bankah.
Grčija dobi posojilo. Po poročilih iz Aten so se pogajanja za grško posojilo v Londonu ugodno zaključila. Poleg angleškega posojila 6"5 milijonov dobi Grčija tudi 2’5 milijonov funtov ameriškega posojila. S tem je grški posojilni program končan.
Stabilizacija franka. V pariških borznih krogih prevladuje prepričanje, da je pričakovati v najkrajšem času stabilizacijo francoskega franka. Domneva se, da bo obveljal sedanji kurz, okroglo 124 frankov za en funt.
Grško posojilo pri Zvezi narodov. Pogajanja v Londonu za posojilo 6 'A mil. funtov so končana; Grki so sprejeli ofer-to banke Hambros, v sporazumu z ameriškima bankama Speyer in National City. Rok posojila je določen na 40 let, posojilo se izda z 91% nominalnega zneska. Diferenca efektivnega posojila in nominalnega zneska obstoji v 2 odstotkih državnih dajatev in v pristojbini banke. Posojilo je 6-odstotno. Ponudbe so bile štiri, gornji pogoji so se zdeli Grkom še najbolj prikladni in so se odločili zanje.
RAZNO.
Četrtkova številka »Trgovskega lista« radi praznika odpade in izide naslednja številka v soboto, dne 4. februarja.
Kubanski sladkor. Sedaj je izšel toliko pričakovani dekret kubanskega predsednika Machado o produkciji sladkorja za leto 1928. Določena je na štiri milijone ton, ko ja množina se takole razdeli: k
3,050.000	tonam, ki so bile doslej določene za U. S. A., pride še 250.000 ton iz zalog leta 1927; za domačo porabo je določenih 150.000 ton, ostanek se da predsedniku na razpolago in se razdeli v tekočem letu po potrebah sladkornega trga. Prebitek se rezervira kot zaloga za bodoče leto.
Svetovna produkcija umetnih gnojil.
Svetovna produkcija uporabljivega dušika v letu 1927 je znašala 1,360.000 ton; od tega so napravili 680.000 ton sintetičnim potom (400.000 ton v Nemčiji); ostanek jc čilski soliter (400.000 ton čiste dušikove snovi) iu amoniak iz premogovih plinov. Svetovne tovarne za produkcijo umetnega dušika bi ga mogle napraviti še mnogo več, 900.000 ton. Tovarn je zaenkrat še preveč, deloma iz vojaško-političnih razlogov, poraba še ni zadostna. To se kaže tudi v gibanju cen, ki so za sintetični dušik pod stanjem leta 1913.
Borza dela v Mariboru. Od 22, do 28.
januarja je pri tej borzi iskalo dela 121 moških in 41 žensk, prostih mest je bilo 94, delo je dobilo 38 oseb in sicer 18 moških in 30 žensk, odpadlo jih je 80, odpotovalo pa 41. Od 1. januarja do 28. januarja pa je iskalo dela 633 oseb, 272 mest je bilo prostih, delo je dobilo 156 oseb, odpadlo jih je 507, odpotovalo pa 146.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 10 viničarjev, 6 majarjev, 3 hlapci, 2 vrtnarja, I žagar, 2 ključavničarja za parno kurjavo, 2 ključavničarja za plinsko napeljavo, 1 kletar, več vajencev (kovaške, pekovske in ključavničarske obrti), kakor tudi tri kmečke dekle, 5 natakaric, 6 služkinj, 2 kuharici k orožnikom, 5 šivilj za perilo, 2 natakarici za v Srbijo, 1 post režnica.
Mezdno gibanje v inozemski rudarski industriji. V Nemčiji so sedaj tudi delavci v Poruhrju dvignili glas po zboljšanju mezd in skrajšanju delovnega časa. Ker so podjetniki že na koncu lanskega leta tako zahtevo odklonili, bo prišlo« morda do mezdnega boja. Štrajk v sred-njenemški kovinski industriji se nadaljuje. — Tudi v belgijskem premogar-stvu se pripravlja mezdno gibanje. Lastniki premogovnikov so zahteve delavcev po zvišanju mezd že odklonili in utemeljujejo odklonitev s trditvijo, da spričo sedanjega neugodnega položaja premogovne industrije na zvišanje ni mogoče misliti. — Tudi mezdne zahteve v severozahodnem češkem premogovnem okraju so odklonjene. — V srednjem švedskem okraju železne rude deloma štrajka-jo. Sedaj so sklenili rudarji v Kiruna, Graengesbergu in Malmbergu, da bodo štrajkali iz simpatije do onih, ki že štraj-kajo, in teh je že 8300. Z razširjenjem švedskega rudarskega štrajka je postalo pereče tudi vprašanje preskrbe z železno rudo pri ruhrski železni industriji; družba Graengesberg pošlje na mesec do 1 milijona ton železne rude na Nemško in je poslala zdaj že delegata v Poruhrje, da se posvetuje o pomožnih dobavah v drugih rudah.
Gospodarski položaj Anglije. Delovni minister Steel-Maitland je dejal v nekem govoru v Londonu, da so izgledi gospodarskega položaja boljši kot že več let sem. V zadnjem tednu je dosegla brezposelnost svoje najnižje stanje po letu 1920. Nadaljevanje konjunkture je odvisne od delovnega miru. Ni treba nobenih posebnih predlogov, temveč, samo mirnega nemotenega razvoja.
Gospodarske vesti. Poljski finančni minister naznanja novo notranje posojilo v znesku 50 milijonov zlatov, ki naj pride na trg v majhnih kosih po 100 zlatov. Posojilo je namenjeno samo investicijskim svrham. — V Kobenkavnu se je vršila ob udeležbi Nemčije, Anglije, Norveške in Švedske dražba grendlanske kožuhovine; cene so bile zelo visoke, povprečno za 30 do 50' odstotkov višje kot
lani. — Deficit nemške trgovske bilance v a leto 1927 v znesku skoraj štirih milijard mark ogroža po mnenju Pertinaxa v »Echo de Pariš«; resno Dawesov načrt. »Ni več daleč čas, ko bo v avgustu 1924 izdelani reparacijski sistem odpovedal.« O nemški trgovski bilanci priobčimo poseben članek. — Bruseljska banka bo izplačala letos 13-odstotno dividendo. — V Rumuniji so izdali nove naredbe glede izvoza inozemskih deviz in valut. — Avstrijski zavod za konjunkturno raziskovanje ugotavlja, da se je konjunkturno nazadovanje v decembru sicer nekoliko manj poznalo kot v prejšnjih mesecih, da pa še ni nikakršnih znamenj za skorajšnje poživljenje gospodarstva. Najbolj neugodno sliko nudi razvoj borznega prometa. — V Gor. Avstriji bodo zgradili novo veliko sladkorno tovarno, gradbo bo financirala Oster. Kreditanstalt. S tem bo Avstrija svojo sladkorno potrebo lahko skoraj vso sama krila. — I. G. Far-ben je pričela z velikim razširjenjem svojih ameriških zvez. Tako bo napravila novo družbo, ki se bo pečala s fabrika-oijo in prodajo fotografskih izdelkov v Ameriki. — V češkoslovaško-ruskem trgovskem zavodu so ustanovili posebno eksportno komisijo. — Ogri naznanjajo, da bodo njih banke letos svoje bilance en mesec prej objavile kot lani. — V Berlinu se vrši severoatlantska plovbna konferenca. Zastopane so družbe Canada Pacific, Cunard, lied Star, White Star, Holandskoameriška proga, United States Line, Severoameriški Lloyd in Hapag. — Ruski nakupi bombaža v Egiptu se zmeraj bolj množijo. — 56 nemških mest ima 543 milijonov mark kratkoročnega dolga, pa zahtevajo še nadaljne zneske. Samo šest mest na vprašanje o nadaljnem najetju posojil ni odgovorilo. — Od začetka bombaževe sezije do konca decembra 1927 so razzrnili v Egiptu 4,120.753 kan-tarov bombaža (1 kantar == Va ardeba — t'83 bušela). Odslej naprej bo šest izvedencev nadziralo pridelovanje bombaža in bo pazilo, da se razne vrste ne bodo mešale. — Na občnem zboru družbe Bemberg v Berlinu so podali ugodna poročila o položaju industrije umetne svile in so izjavili, da dobri zaključek ni morda konjunkturni pojav, temveč posledica razvoja umetne svile, ki Še ni končan. Dividendo so določili s 14 odstotki. — Zvišanje cen v nemški železni Industriji je povzročilo veliko razburjenje in je dovedlo do številnih protikorakov. — Poljski proračun za leto 1928/29 navaja 2476 milijonov zlatov izdatkov in 2525 mil. zlatov dohodkov, tako da ostane prebitek 49 mil. zlatov. — Ugotovljeno je, da bo prevzela Nižja Avstrija jamstvo za kupčijske kredite avstrijskih zveznih dežel v trgovin v Rusijo. — V zahodni Saški so ob češki meji s študijami dognali velika nahajališča železne rude. Ustanovila se je že družba za izkoriščanje rude ir< je samo na enem delu koncesijskega okraja dognala 7 milijonov ton rude, ki se jo splača vzeti v delo. Pri raziskovanju so se posluževali magnetičnih in električnih metod. >Trgovski list« je svoj Čas obširno pisal, kako so pred par leti v centralni Rusiji po maguetični metodi odkrili velikanska skladišča najboljše železne rude, ki bodo oskrbovala lahko vso Rusijo, kakor hitro bodo pričeli 8 smotreno produkcijo rude. Nahaja se globoko v zemlji.
VELETRGOVINA koloniislne in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
ZALOGA | iveše pralene kave, mietih dilav in rudninske vode.
j Točna in soSldna po«tr«Iba I Zahtevajta ccnUi I
aHHHHBnBnaniHHa
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic sprejema do 6. februarja t. I. ponudbe glede dobave 225 kg azbestnih vrvic; do 7. februarja 1.1. glede dobave 500 kg prediva ter glede dobave 180 kg klingerit-plošč. Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju te direkcije. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg strojnega olja ter glede dobave 500 kg petroleja. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 električnega vilja. — Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 18. februarja t. 1. ponudbe glede dobave topovskih akumulatorjev. — Komanda Jadranske divizijske oblasti v Mostarju sprejema ponudbe glede dobave kompletnih litografičnih preš.
Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg kovaškega koksa in 1000 kg mavca. — Direkcija državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede doba- j ve borovih plohov, 500 komadov smolnatih bakelj in 100 kg stenja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri odelenjili teh direkcij. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 250 m3 jamskega lesa; do 10. februarja t. 1. pa glede dobave pločevine (Riffelblecli) ter glede dobave 100 kg bele kovine za ležaje. — Dne 7. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji
državnih železnic, mašinsko odelenje v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 600 košar za premog.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in in dustrijo v Ljubljani interesentom na vpogled
TRŽNA POROČILA.
TRŽIŠČE JAJC.
Ker se že 14 dni kaže, posebno v južnih pokrajinah (Italija, Francija), naraščanje pridelka jajc, so postala inozemska tržišča precej manj sprejemljiva. Vsled tega so cene kakor vsako leto v tem času, znatno padle. Prodaje so otež-kočene, ker se nabavlja le za najnujnejšo potrebo in pri padajoči tendenci cen nikdo kaj prida ne kupuje.
V Švici je potreba tako krita, da je to tržišče znatno izgubilo na svoji važnosti za naše izvoznike. Nemčija sprejema v glavnem rusko, holandsko in dansko blago, tako da prihaja ondi naše blago le redko v poštev. Francija in Italija pa imata, kakor izgleda, dovolj lastnega blaga, kjer obe nikjer ne nastopata kot kupca.
Na drugih tržiščih je blaga vedno več. Vendar se naši kmetje nočejo prilagoditi svetovnim cenam. Vsled tega je dovoz nezadosten, četudi je dovolj blaga. Inozemskim tržiščem bi odgovarjala danes nakupna cena Din 120, ki pa bo v prihodnjih tednih še bolj padla.
CENEJŠI OGRSKI SLADKOR.
Ogrske sladkorne tovarne so sklenile novo pocenitev sladkorja; 1 met. stot kri-
stalnega sladkorja kolodvor Budimpešta bo stal odslej naprej 115 pengo. če se bodo posrečile večje transakcije na inozemskih trgih, so ogrske tovarne tovarne pripravljene, da bodo šle s cenami še bolj dol. — Budimpeška Komercialna banka bo svoj koncern sladkornih tovarn razširila in je kupila sladkorno tovarno d. d. v Szolnoku. To je velikega pomena, ker je tovarna v Szolnoku med najboljšimi na Ogrskem. Delnice tovarne bo vpeljala banka v kratkem na budimpeški borzi.
S tržišča moke iu žita. Cene moki in žitu na svetovnih tržiščih so v splošnem stalne. Temu je v znatni meri vzrok pričakovanje na ameriških tržiščih, da bo Evropa potrebovala še mnogo importa. O Rusiji se domneva, da mora mnogo žila in moke uvoziti, kar bi seveda znatno vplivalo, da se cene še bolj dvignejo. Kar se Jugoslavije tiče, je pripomniti, da cene naraščajo. Razen v Vojvodini ni nikjer drugod večjih zalog in Vojvodina bo glavni dobavitelj pšenice. Srbija je letos prvič po vojni pasivna in je z velikimi nabavami v prečanskih krajih povzročila še večjo napetost v cenah. V Bački je šla pšenica kvišku na Din S'20 do 3'25, v Banatu na Din 312. Koruzna kupčija je mirna. Koruza, Bačka ali Srem, takoj, suha, notira Din 2'35 do 2‘37'A. Cene moki so neizpreinenjene, kar pomeni za mlinsko industrijo hud udarec, ker istočasno rasejo cene pšenici. Nularica notira Din 5’10—5 20, fini otrobi Din 230, krmilni Din 2‘40, pariteta Zagreb.
Mariborski trg, dne 28. januarja 1928. Na trgu je bilo 92 »laninarjev, ki so prodajali
meso in slanino že zjutraj ipo 25 do 27 dinarjev kilogram, medtem ko je bila pretečeni teden cena 17 do 18 dinarjev, čeravno je bilo takrat samo 87 slaninarjev na trgu. Vsled nizkih cen v pretečenem tednu je prišlo več kupcev iz inozemstva, toda to pot so naleteli na visoke cene. Neki trgovec iz Gratweina pri Grazu je celo prinesel seboj okoli 60.000 Din in je kljub visokim cenam nakupil mesa in slanine za ves denar. Pri domačih mesarjih so bile cene nizke, več mesarjev je prodajalo govedino po 10 dinarjev kilogram. — Perutnine in domačih zajcev je bilo okoli 800 komadov, cene so bile, kakor pretekli teden, piščancem Din 20 do 35, kokošem 40 do 50, racam iu gosem 40 do 80, puranom pa 60 do 100 Din komad. Domačim zajcem pa je bil« cena 10 do 35 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. — S krompirjem naloženih voz sicer ni bilo videti, toda kmetice so ga prinesle v majhnih količinah in so ga prodajale ipo Din 1'50 do 2 za kilogram. Cene glavnati solati in endiviji Din 1 do 3, karfiolu 3 do 15, ohrovtu 0'50 do 1'50, zeljnatim glavam 1 do 3, kolerabi 1 do 1 ‘50 za komad; čebuli Din 2 do 3, česnu 10 do 15, kislemu zelju 4, kisli repi 2, hrenu 6 do 8 Din za kg, kuhinjski zelenjavi, zeleni, pe-terešilju 0'25 do 050 za šopek, motovilcu, špinači 1 Din za kupček. Bučnemu olju Din 18 do 20, oljčnemu olju 20 do 24, mleku 2'50 do 3, smetani 12 do i4 Din za liter; maslu, surovemu 36 do 40, kuhanemu 40 do 44, čajnemu 50 do 60 za kg, medu 25 do 30 Din kg. Jajcem 175 do 2-25 Din komad. Sadju: jabolkom 4 do 10, hruškam 8 do 12 Din kg; limonam 0-75 do 1;25, pomarančam 1-50 do 2-50 Din komad. Cvetlicam 025 do 5 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba se je prodajala po navadi, 1 do 80 Din, brezove metle 2'25 do 6 Din komad, koruzna slama 25 do 30 Din za vrečo. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 25. januarja je bilo 15 voz sena in 8 voz slame, v soboto 28. januarja pa 14 voz sena in 3 voze slame na trgu. Cene so bile senu Din 65 do 92-50, slami pa Din 37-50 do 50 za 100 kg.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA. DUNAJSKA CESTA «**t«no*uena im
Delniška glavnica: Din 50,000.000-
Skupne rezerve ca: Oin 10,000.000'-
PODRUZNICE:
Breilce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovif, Hovi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Gorica, Trst.
Se priporoča za vse bančne pos3@.
Brzojavni naslov:
Banka Ljubljana.
Tel. Štev. 2861, 2413, 2502, 2503.
Preselltveno naznaoiio KOMERCIJALNA BANKA d. d., »podružnica Ljubljana
Afilacija banko Čeho-SlovaSki Legiji v Pragi j se je preselila v novo urejene prostore
na Mestnem trgu st. 5.
-v
\HO C*
tovarna
/
vinskega kisa, d.z o.l, Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo i
Tehnično in higijenično najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljano, Dunajska cesta la, U. nactotr.
~=M
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoCa
Špecerijsko
blago
raznovrstno Iganje, moko fn deielne pri« deike. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pralarna za kavo in mlin za diiave z električnim obratom. q Ceniki na razpolago I
illMi, oMt
i JmislM listni
Tudi na obroke.
Trajno in koristno, primerno darilo je
šivalni stroj
znamke GRITENER -n ADLER
¥ raznih opremah. — Edino ie pri
Josip Feteiincu, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Večletna garancija. — Pouk v vezenju brezplačen.
fis&arna MERKU&, ičuhumm
trg.-Ind. d. s5. . Simon Gregorčičeva utUa 23
e« prlporoia za fJsk vsakovrstnih tiskovin xa fr^svce, obrtnike, ImSustrljto In urada. - - Lastna knjige vaxnica
Medicinami Cognnc, JalCnl-Cognoc, Kum, Jomalko-Rum, Pellnkovec. Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brinjevec, Vermut - vino. Malinovec ln neoalajenl Malinov sok (Succu«), Humo«ol In Splrll, v na)bol|il -	- kakovosti In po najniajl ceni priporoCa -	-
»t
ALKO
*€
družba z o. ac. L]UBLjXNA, Kotissd.
>■■■■■■■■■■■■—■■■■iSi'iBaBBB»WB«naai>BniBWwa«Bawiia3aaBffg>mKewi
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
s«
/
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavk«: Kredit Ljubljana m w Telefon itev.s 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2808
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna	,
predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safedepositi itd. |
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-lnduatrijsko d. d >MEBKUR» kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.