PRINT POST APPROVED PP318852/00020
M
NOVEMBER 2003
isil
thoug hts
LETO - YEAR 52
STEVILKA - NUMBER 11	http://www.glasslovenije.com.au
GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE
Misli
November
2003	LOJTRCA DOMAČIH
NONET CERTUS - Slava tebi Slomšek škof
VSEBina	ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
^—i^jJbA j	vSe življenje same želje
ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let
Ves sveti.........................................3	VESELA JESEN - 25 let zlate Štajerske popevke
Znamenje.......................................4	NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE
Matica pokojnih..............................7	LOJZE SLAK - Raj pod Triglavom
Vaši darovi......................................8	NACE JUNKAR - Slovenski mornar
Sveta Družina Adelaide..................9	ŠTAJERSKIH SEDEM - Povej, da Slovenec si
Sveti Ciril in Metod Melbourne......10	POSTOJNSKA JAMA I in II
Izpod Triglava..............................17	RAZIGRANA MLADOST
Sveti Rafael Sydney.....................20	RIBNIČANA ŠKRINJA - Slovenska vas
Nova katedrala škofije Parramatta22	RACE IN DRUGI PLESI
Novice iz Kraljičine dežele............25	JANEZ BITENC - Take božične
Dobrodelni pohod.........................24	DRUŽINA GALIČ - K tebi želim
Častna zaupnika doma matere	DESETI BRAT - Pelin roža
Romane........................................25	LJUBLJANSKI OKTET - Slovenija, moja dežela
Ansambel Avstralskih 5................26	ALPSKI OKTET - Veselo po domače
Vaša domovina............................31	JAPART - To smo mi
Kotiček naših mladih.....................32	MELODIJE MORJA IN SONCA
Oglasi ..........................................33	POPOTNIK I in II
_SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja (cena $6)
FOTOGRAFIJI Z NASLOVNE STRANI:
FOTOGRAFIJA ZGORAJ: Stoletja so pri nas, zlasti na podeželju, pokopavali ob cerkvah, včasih brez posebnega reda, pa je na pokopališčih vseeno nastalo svojevrstno razpoloženje. Pomeščanjenje pokopnih navad, preneseno največ iz sosednje Italije, je sprožilo nastanek slepečega belega, peščeno -kamnitega ambienta v novejših pokopališčih. To je značilno tudi za sicer lepo urejeno in vzdrževano pokopališče v Selcah (Selška dolina). S svojo belino in poudarjeno geometrijo ostro izstopa iz okolice. FOTOGRAFIJA SPODAJ: Vsako leto se v mesecu novembru zbiramo v cerkvah, na pokopališčih, društvih... in se z molitvijo spomnimo vseh pokojnih. Tako smo se zbrali letos na drugo nedeljo v novembru ob spominskem znamenju Triglava na društvu Ivan Cankar v Geelongu.
SNEG SVETEGA ANDREJA
sto dni leži in žito mori. ZAKON SMRTI JE zakon življenja. Pa naj verjamemo ali ne. Če verjamemo, vse v Bogu sprejmemo. Verujem v moč smrti, v nujnost žrtve, v moč odrešilnega trpljenja. NIKOLI NE BODI zadovoljen s seboj. DA BI BOLJE SLUŽILI LJUDEM,
se jim moramo včasih odtegniti. EN SAM UTRIP NAS loči od večnosti. POSLUŠATI BOGA, to je svoboda. ČE LJUBEZNI NE BI IMEL, nisem nič.
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Arhiv Misli:naslovna stran zgoraj.Marija Anžič: naslovna stran spodaj.Ciril Velkovrh:3. N.N:4. Ana Marija Cek:10,11,13. Pater Ciril: 14,21,24,25. Martha Magajna:20,22. Tone Brne:25. Evelyn Kojc:26, 28.Lidija Bratina:31 .Kotiček naših mladih: Jenny Petelin. Misli, oktober 2003, stran 13 spodaj: p. Filip. Hvala vsem!
IZ BARAGOVE KNJIŽNICE
UČIMO SE SLOVENSKO - Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET'S LEARN SLOVENIAN I, II, III ($15 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO - DO YOU KNOW SLOVENIAN - Tečaj slovenskega jezika za odrasle - Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIČNA PRAVILA IN VAJE - Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in Breda Lončar, I. del $15, II. del $30.
SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25.
VENETI - FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY - slovenski in angleški prevod, trde
platnice - 534 strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO - Ivan Tomažič, $30.
ETRUŠČANI IN VENETI - drugi venetski zbornik - Ivan Tomažič, $25.
SLOVENSKE KORENINE - Ivan Tomažič $10-mehke platnice; $15-trde platnice
ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva -
PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $32.
TRETJI VENETSKI ZBORNIK - V Evropi 2000 - Ivan Tomažič, $25.
RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM - Ptuj 2001, 46 strani, v slovenščini z angleškim prevodom, $8.
100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE l.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15.
POTOK TREH IZVIROV - črtice, pesmi in aforizmi - Ivan Lapuh, $15.
LUČ V ŽIVLJENJE - molitvenik z velikimi črkami, $20.
BOŽIČNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $35.
TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU - Dr. Vladimir Vulikič, $25.
PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO - Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE - trde platnice $45, mehke platnice $30.
THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, $30, trde platnice.
PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS - Leopold Suhodolčan, $1.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI, $20, na razpolago samo še 1 knjiga.
SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE - SLOVENE LEGENDS - Dušica Kunaver, $30.
MODERNI ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR, $80.
SLOVENSKI ANGLEŠKI SLOVAR, $30
ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30	NOVE ZGOŠČENKE (CD) CENA $22
PREMIKI - Janez Janša, $35.	MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert
USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, $10.	KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno
POBEGLI ROBOT - Vida Pečjak, $3.	ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice
PRATIKA CELJE 2002, $5.	SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja
CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE	FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere
MOHORJEVE KNJIGE, $90.	KVINTET SONČEK - Večerni zvon
MARIJANSKI KOLEDAR 2004, $10.	BRATJE PIRNAT
Mis i i thoughts - Božje in človeške Mis i i thoughts - Božje in človeške
Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager):
p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naročnina za leto 2003 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.	ISSN 1443-8364
Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam klikni na MISLI.
Vsi sveti
Prvi dan meseca novembra - praznik vseh svetih. VSI SVETI. Dve kratki, a kako pomenljivi besedi. Najprej slišim vabilo, da postanemo vsi sveti. Da posvečujemo svojo romarsko pot življenja na tem za nekaj let podarjenem planetu Zemlja. Potem slišim imenovanje vseh tistih, ki so te zemeljske poti prehodili pred menoj v znamenju zvestobe Bogu, človeku, sebi, narodu, Cerkvi in naravi. Prehodili so svojo pot v čudoviti harmoniji življenja, ki je že za časa njihovega življenja in še sedaj izžarevala svetost. »Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet,« je 19. maja 1996 dejal v Mariboru papež Janez Pavel II., ki je svoj srebrni papeški jubilej obhajal v dogodku razglasitve matere Terezije za blaženo.
V	tem siju svetosti se prebuja tudi drugi novemberski dan - spomin vseh vernih rajnih. Letos je bila nedelja.
V	naših cerkvah in na pokopališčih smo se srečali z mnogimi imeni, ki so bila in so še del našega življenja. Daritev svete maše in hvaležen molitveni spomin sta najmočnejši vezi med to in ono stranjo groba. Kljub temu, da nas je danes na svetu nad pet milijard, je večina človeštva na drugi strani groba. Tudi v preteklem letu smo mnogokrat poromali na te Božje njive in spremljali svoje drage do njihovega zadnjega doma. Imena teh dragih sorodnikov in prijateljev ter rojakov, za katere smo zvedeli, so natisnjena v letošnji Matici umrlih. Vsako ime nosi s seboj svojo zgodbo življenja.
Tako tudi mesec november ni mesec smrti, ampak oznanjevalec življenja, večnega življenja: »Zakaj tvojim vernikom, Gospod, se življenje spremeni, ne pa uniči!« (hvalospev pri pogrebni maši). Mimo groba ne moremo. Vsak je poklican, da sprejme ponudbo novega življenja, ki bi ga naj živel kot znamenje Kristusove zmage nad vsem tistim, kar mori naše osebno življenje. Prav človekova dobra dejanja so močnejša od smrti! Pred temi deli je smrt nemočna. V to smer naj nas spodbujajo tudi te novemberske Misli.
V	belino prvega snega nas v bližino kapelice popelje s pesmijo naša sodelavka iz NSW. Tone Gorjup nas obvešča o dogajanjih v domovini, Lenti Lenko nam predstavlja turnejo ansambla Avstralskih pet, iz Sončne obale se oglaša Mirko Cuderman. Prebirali boste novice iz vseh treh naših slovenskih misijonov. Na misijonsko nedeljo, 19. oktobra, smo v Kew obhajali 35. obletnico blagoslovitve cerkve. Pater Valerijan je 23. oktobra obhajal štiridesetletnico svojega delovanja v Avstraliji, pater Filip pa mladostnih pet. Med nami je bil za te slovesnosti osebni odposlanec patra provinciala Staneta Zoreta pater Boris Markež. O vsem tem boste brali na teh straneh in seveda o napovedi novih dogodkov in bogoslužnih srečanj.
Za koga pa ti hodiš? je stražnik vprašal modrijana. Marjan Lauko je prehodil že veliko korakov za nabiranje sredstev v humanitarne namene. Gotovo ga to tudi ohranja mladostnega in zdravega. O svoji zadnji, tisoč kilometrov dolgi poti, nam zapisuje v teh Mislih.
Da bi še naprej hodili po dobrih poteh in na razpotjih življenja izbirali vedno najboljšo pot, vam želim in lepo pozdravljam. Bog živi!
pater Ciril
Božja njiva ob župnijski cerkvi v Tržiču.
Znamenje
Na polju znamenje stoji, svetilka sije in v njem žari, podoba blažene device svetnika moč in moč resnice.
Na polju znamenje stoji, popotnik bližajoč strmi, torba težko obložena, z grehi duša prepojena.
Poklek popotnika prevzame, molitev tiha v njem krepi , podoba v srcu obsijala, rešila dušo težkih dni.
Nevihta temna krije žarke, svetloba sončna v svet žari, znamenje ob poti sreče nezabljeno do konca dni.
Ta kapelica je bila postavljena ob cesti, v spomin na mlado mamo, ki je zapustila sedem otrok. Mati je imela nesrečo. Pri padcu si je zlomila križ in v dveh dneh končala zemeljsko življenje v bolnišnici. V kapelici je bilo stalno veliko cvetja in zelenja. Vsako leto pa je bil spleten zvonček iz papirja, za pozimi pa tudi rože. Na veliko soboto je prišel duhovnik 3 km daleč k tej kapelici blagoslovit velikonočna jedila.
Blagri (Lk 6,20-23)
»Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo
govorili.
Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
Matica pokojnih november 2002 - november 2003
MATICA POKOJNIH NSW, QLD, ACT
RENATA ŠINK roj. FELDMAN
r. 7.4.1940 Essen v Nemčiji + 27.3.2002 Wollongong NSW RUDI SIMONETIČ r. 13.3.1920 Naklo pri Kranju + 13.7.2002 East Lakes Sydney NSW JANEZ PRIMOŽIČ r. 5.5.1915 Radovljica + 26.8.2002 QLD
IVAN JURIN r. 28.2.1938 Otok Ugljan + 31.8.2002 Sydney NSW JURIJ (GEORGE) SUŠNIK r. 3.3.1944 Vrhpolje pri Kamniku + 21.10.2002 Rossmore Sydney NSW
ANGELA BER roj. SHARMAN r. 30.3.1915 Maribor + 31.10.2002 Tancury NSW SLAVA KARIŽ roj. GOMBOC r. 1929 Hrušica Podgrad + 8.11.2002 Carlingford NSW MARIJA VELIŠČEK, roj. REJA r. 27.11.1925 Kozana v Goriških Brdih + 13.11.2002 Fairfield NSW MAX ŽUŽEK
r. 15.10.1935 Bač pri Knežaku + 20.11.2002 Fairfield West NSW PAVLINA ŠIRCELJ roj. Grlj r. 19.12.1911 Studena Gora + 27.11.2002 Sydney NSW ALEKSANDER KOGOVŠEK r. 22.12.1929 v Škofja Loka + 5.12.2002 Randwick Sydney NSW BORIS BRUNO DOLMARK r. 9.10.1942 Kozana v Goriška Brda + 14.12.2002 Strathfield NSW JOŽE SKALA
r. 1.1.1912 Krvavčji Vrh pri Semiču + 14.12.2002 Dural NSW
TONI GRLJ
r. 21.11.1935 Ilirska Bistrica + 31.12.2002 Canberra ACT JOŽEF FRESER r. 14.10.1932 Gornja Polskava + 2.1. 2003 Camden NSW EMIL (MILAN) FRETZE r. 3.12.1924 Laško pri Celju + 18.1.2003 Sydney NSW JOŽE VAH
r. 9.3.1926 Buče na Kozjanskem + 9.1.2003 Nerang QLD MARIA EMBERŠIČ r. 7.4.1979 Sydney + 3.2.2003 Randwick NSW VILI MRDJEN r. 6.4.1908 Pula (Hrvaška) + 7.2.2003 North Shore NSW ŠTEFAN HOZJAN r. 1933 Prekmurje + 16.2.2003 Bribie Island QLD IVANKA VARLJEN roj. BROŽIČ r. 8.10.1923 Vrbovo pri Ilirski Bistrici + 18.2.2003 Rockdale NSW LUKA AVČIN r. 21.9.1915 Zagorje pri Pivki + 24.2.2003 Sydney NSW VLADIMIR ZIRESTEIN r. 16.2.1942 Klenik pri Pivki + 1.3.2003 Wollongong NSW JOŽE GOSAK r. 3.3.1925 SLO + 4.3.2003 Rochampton NSW IVAN GOLOB r. 16.5.1924 Slovenske Gorice + 5.3.2003 Kogarah NSW JOŽE CONZEK r. 9.8.1926 Gabrje pri Celju + 13.4.2003 Petersham NSW IGOR PODGORNIK r. 6.10.1947 Trst + 15.2.2003 Sydney NSW
ALDO FLAIBAN
r. 17.3 1943 Kojsko v Goriških Brdih + 17.5.2003 Bankstown NSW LINA SEDELBAUER roj. POLES r. 23.9.1937 Materija na Primorskem + 25.5.2003 North Shore NSW FRANČIŠKA MARKO roj. ARCET r. 5.3.1915 Vitanje + 31.5.2003 Concord NSW STANISLAV OGRIZEK r. 8.4.1930 Matenja vas pri Postojni + 22.6.2003 Eleonora Heights NSW VALENTINA MIMIČ roj. KOVIČ r. 14.2.1921 Moravče + 25.6.2003 Fairfield NSW ANGEL JURIŠEVIČ r. 12.10.1932 Gradišče pri Trstu + 25.6.2003 Canberra ACT ANTON KUSTEC
r. 2.9.1943 Dolnja Bistrica v Prekmurju + 6.7.2003 Penrith NSW IVICA MITIČ roj. TABOR r. 28.4.1940 Zidani most + 4.7.2003 Brisbane QLD IVAN KLOBASA r. 23.12.1924 Šratovci (Radenci) + 8.7.2003 Baulkham Hill NSW MARIJA SKAPIN r.1921 Gorica + 12.7.2002 Brisbane QLD ALOJZ ZORKO r. 20.5.1928 Ptuj + 26.7.2003 Gold Coast QLD MARIJA NOVAK roj. ŠIRCELJ r. 2.2.1934 Dolnji Zemon pri Il.Bistrici + 15.8.2003 Kogarah NSW MARIJA URBAS, roj. ŠTEFE r. 28.11.1926 Tržič + 19.8.2003 Granville NSW ŠTEFAN KOLENKO r. 11.12.1927 Gornja Bistrica + 21.8.2003 Liverpool NSW ANDREJ PICHLER r. 10.9.1911 Domžale + 21.8.2003 Newcastle NSW TONI KRAFT
r. 17.5.1950 Črešnjice pri Brežicah + 26.8.2003 North Shore Sydney NSW
NADA NOVAK roj. ŠTEMBERGER
r. 1.12.1933 Podgraje pri Il.Bistrici + 28.8.2003 Camden Valley NSW FRANK ALOJZ REBEC r. 18.4.1930 Pivka + 29.8.2003 Kogarah NSW JAKOB TOMŠIČ r. 19.7.1923 Trnje pri Pivki + 30.8.2003 Auburn NSW JOŽE PEGAN
r. 18.2.1932 Gabrje na Primorskem + 30.8.2003 Sydney NSW IVANKA POHLEN roj. POŽAR r. 8.1.1925 Pivka + 4.9.2003 Bankstown NSW JULIJANA LAŠENKO r. 30.12.1915 Juršinci pri Ptuju + 7.9.2003 Liverpool NSW ALOJZ HRASTOVEC r. 12.12.1920 Križevci v Prekmurju + 13.9.2003 Nerang QLD ANTONIJA SOKAČ roj. LESAR r. 2.11.1949 Ribnica na Dolenjskem + 27.9.2003 Batlow NSW JOŽE FICKO r. 30.12.1925 Šratovci pri Radencih + 29.9.2003 North Sydney NSW ADOLF KOLEDNIK r. 22.4.1930 Ptuj + 4.11.2003 Slacks Creek QLD
MATICA POKOJNIH - SA
ALOJZ JAGODNIK
r. 1946 Tolmin + 1.3.1989 Andamooka SA ANA ČINČ
r. 16.6.1915 Bakovci v Prekmurju + 16.2.2002 Berry SA MIKLAVŽ RIVEN r. 3.12.1940 Logatec + 27.8.2002 Cobber Pedy SA JOŽEF MATELIČ r. 1916 Kobarid + 1.11.2002 Redwood Park SA IGNAC AHLIN
r. 6.4.1922 Dedni Dol na Dolenjskem + 3.11.2002 Adelaide SA
IVAN MARINŠEK
r. 6.1.1921 Brezje pod Nanosom + 13.12.2002 Adelaide SA FRANC MAGLICA r. 12.1.1928 Golac + 2.1.2003 Adelaide SA FRANC TOŠ
r. 29.10.1933 Sveta Trojica pri Mariboru + 9.2.2003 Mt. Gambier SA STANKO MIKLAVEC r. 1929 Postojna + 23.4.2003 Port Augusta SA EMILIJA KREGAR roj. ŠESTAN r. 10.6.1915 Kuteževo + 22.5.2003 Berry SA JAKOB ŠUBELJ r. 9.7.1922 Črnuče Ljubljana + 1.6.2003 Adelaide SA FRANC MAJCEN r. 13.3.1929 Draženci pri Ptuju + 11.7.2003 Adelaide SA
MATICA POKOJNIH VIC in TAS ZORZUT STOJAN ANTONIO
r. 20.9.1927 Goriška Brda + 31.8. 2002 Melbourne VIC RUDI ZIMIČ
r. 1930 Lenarska v Slovenskih goricah + November 2002 Ulverstone TAS ANTON LUDVIK r. 13.4.1936 Koritnice + 3.9.2002 Box Hill VIC MARIJA GROCL r. 23.1.1928 Prekmurje + 23.10.2002 Melbourne VIC JOŽE PRŠA
r. 11.9.1940 Drakovci pri Mali Nedelji +18.10.2002 Footscray VIC ŠTEFAN ZVER r. 18.9.1944 Odranci + 30.10.2002 Melbourne VIC EMIL MILAN KRAŠEVEC r. 6.8.1929 Smrje pri Premu + 29.11.2002 Melbourne VIC ŠTIBELJ PAVEL r. 5.8.1939 Trst + 4.12.2002 Melbourne VIC
ZOFIJA KUZMIČ
r. 25.9.1925 Brestanica na Primorskem
+ 7.1.2003 Mildura VIC
KRISTINA BENCE roj. DVORŽAK
r. 22.12.1932 Gradišče Kozjansko
+24.12.2002 Newborough VIC
JOŽE ČESNIK
r. 16.11.1926 Trnje
+ 2.1.2003 Avondale Heights VIC
SOFIA BINGER roj. BETHANY
r. 8.12.2001 Melbourne
+ 5.1.2002 Brighton VIC
APOLONIJA TANŠEK roj. PISAR
r. 20.2.1912 Libeliška Gora pri Dravogradu
+ 5.1.2003 Thornbury VIC
ANA KAKŠA roj. DRAKSLER
r. 13.4.1911 Slovenske Konjice
+ 17.1.2003 Footscray VIC
JOŽE HLIŠ
r.26.12.1924 Šoštanj
+ 26.1.2003 Bitcheno TAS
JOHN IGNAC LIPIČ
r. 3.3.1925 Murska Sobota
+ 30.1.2003 Melbourne VIC
FRANK STEVEN LIPIČ
r. 19.7.1955 Sunshine VIC
+ 8.2.2003 Sunshine VIC
IVAN VEKAR
r. 12.4.1920 Dilce
+ 9.2.2003 Box Hill VIC
JOŽE KRIŽMAN
r. Slovenija
+ 13.2.2003 Morwell VIC LJUDMILA MAHNIČ r. 26.11.1931 Šmarje pri Sežani + 18.2.2003 Frankston VIC ANA JAGER roj. PINTAR r. 5.6.1936 Dolgovaške Gorice + 12.3.2003 Geelong VIC MARIJA TELICH roj. MEDEN r. 2.1.1917 Topol pri Cerknici + 14.3.2003 Kew VIC FRANC JEŠELNIK r. 28.3.1941 Podpreske pri Kočevju + 15.3.2003 St. Albans VIC JANEZ DROFENIK r. 15.10.1935 Nezbišče na Štajerskem + 31.3.2003 St. Albans VIC
VILJEM VESEL
r. 6.11.1932 Globel pri Sodražici
+ 19.4.2003 Dandenong VIC
NORIS TREVENA roj. BENC
r. 5.1.1966 Traralgon VIC
+ 21.3.2003 Traralgon VIC
JACOB ALEKSANDER WOOD
r. 30.3.2003 Melbourne
+ 11.4.2003 Melbourne VIC
JOHN STANISLAV ZITTERSCHLAGER
r. 14.10.1959 Sunshine VIC
+ 26.4.2003 Melbourne VIC
VENČESLAV PRINČIČ
r. 1925 Goriška Brda
+ 7.5.2003 Melbourne VIC
JANEZ KOLAR
r. 15.5.1944 Ljubljana
+ 13.5.2003 Geelong VIC
HUGO POVH
r. 2.3.1930 Maribor
+ 14.6.2003 Bendigo VIC
EVGEN BENC
r. 12.9.1929 Šmarje pri Ilirski Bistrici + 22.6.2003 Traralgon VIC JANEZ ŽELE
r.1.7.1928 Zagorje pri Ilirski Bistrici +3.7.2003 Reservoir VIC MARIJA URBANC roj. KUNTAR r. 28.12.1923 Podbočje + 6.7.2003 St Albans VIC FRANC BENKO r. 29.10.1915 Bled + 15.7.2003 Kew VIC ZORKA PETREVČIČ r. Podsabotin v Goriških Brdih + 20.6.2003 Geelong VIC FRANC JAGER r. 4.7.1921 Trbovlje + 4.7.2003 Ballarat VIC ANGELA UMEK r. 17.5.1932 Knežak + 22.7.2003 Hobart TAS JOŽEF UJČIČ r. 20.9.1927 Poljane pri Kozini + 29.7.2003 Sunshine VIC SLAVKO ŠTRUKELJ r. 1.6.1931 Štrukljeva vas, Cerknica + 5.8.2003 Richmond VIC
ALOJZIJA LUDVIK roj. TOMŠIČ
r. 21.6.1912 Koritnice pri Knežaku
+ 12.8.2003 Box Hill VIC
FRANK ROSTAN
r. 23.5.1932 Mirna na Dolenjskem
+ 22.8.2003 Melbourne VIC
FRANČIŠKA LEBEN
r. 6.1.1909 Litija
+ 1.10.2003 Kilmore VIC
DARINKO HAFNER
r. 10.12.1918 Ljubljana
+ 3.8.2003 Melbourne VIC
RAFAEL KOREN
r. 1933 Borjana pri Kobaridu
+ Prva polovica septembra 2003 Caulfield VIC
ŠTEFAN VUČKO
r. 20.8.1924 Lipovci v Prekmurju
+ 10.9.2003 Wangaratta VIC
ZVONKA JURIČIČ roj. FERJAN
r. 8.2.1936 Ljubljana
+ 14.9.2003 Bronsey VIC
SUZANNA (ZDENKA) PERRIN
r. 5.8.1953 Brezovica pri Turnišču
+ 9.10.2003 Gippsland VIC
SLAVICA GLORIA HERMES r. HROVATIN
r. 7.3.1922 Prvačina
+ 10.10.2003 Kew VIC
SILVESTER ROŠKER
r. 15.12.1926 Maribor
+ 10.10.2003 Kew VIC
ANTONIJA MRHAR roj. MAGAJNA
r. 3.8.1934 Strmca pri Postojni
+ 13.10.2003 Geelong VIC
IVAN HORVAT
r. 10.5.1945 Gančani pri Beltincih + 18.10.2003 Footscray VIC
Matica pokojnih ima letos 117 imen ( New South Wales 43, Queensland 8, Australian Capital Territory 2, Victoria 49, Tasmania 3 in South Australia 12). Veliko število za našo skupnost. Objavljena so imena tistih, ki so umrli od lanskega novembra do 12. novembra 2003 in tisti, katerih podatke smo pridobili v tem letu, pa so umrli že prej. Hvala vsem, ki ste nam sporočili o smrti rojaka, rojakinje. Če morda še veste za koga, ki je umrl, nam sporočite. Nobenega podatka nimamo za Zahodno Avstralijo (WA), kar pa še ne pomeni, da tam ne umirajo... Bog daj pokojnim svoj večni mir, nam živim pa moč, da v milosti nadaljujemo pot do srečanja z Njim.
p. Janez Tretjak, OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Ave
WEST HINDMARSH SA 5007 Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903 E-mail: tretjakj@picknowl.com.au
SV DRUZiNA ADELAIDE
V MESECU OKTOBRU je bilo v našem verskem in kulturnem središču vse bolj tiho, nobenih posebnosti. Misijonsko nedeljo nismo praznovali na misijonsko nedeljo. To nedeljo sem bil na praznovanju 35. obletnice blagoslovitve slovenske cerkve svetega Cirila in Metoda v Kew. Zato smo misijonsko nedeljo praznovali v Adelaidi teden dni pozneje. Kot že vsa leta do sedaj, je vedno na misijonsko nedeljo izkupiček od kosila namenjen za misijone. Letos je bilo izjemno, izkupiček od loterije je bil ves namenjen za naša misijonarja p. Pepija in p. Milana. Po svojih močeh in zmožnostih radi pomagajo naši rojaki. Letos bomo še enkrat, to je 16. novembra, ko bo imel p. Noel ponovitev srebrne maše v naši cerkvi kosilo in loterijo za naša misijonarja. Radi bi jima olepšali praznovanje ob spominu na Jezusovo rojstvo. Mi imamo v Avstraliji vsega dovolj in včasih ne znamo ceniti dobrin, s katerimi razpolagamo. Prav je, da se spomnimo misijonarjev, ki živijo v veliko bolj skromnem okolju.
Sedaj, ko smo v mesecu novembru, posvečenem našim rajnim in obiskujemo grobove svojcev, prijateljev in dobrotnikov, smo tudi iz naše skupnosti na vse svete in vernih duš dan obiskali pokopališča, se z molitvijo spomnili naših pokojnih. Že se opaža, da so tudi slovenski grobovi tu in tam zapuščeni, pokojni niso imeli svojcev ali pa so otroci, ki so se tukaj rodili, pozabili na svoje starše..., trpko spoznanje. Postavil sem vprašanje zvestemu članu naše skupnosti: "Ali bo kdo obiskal vaš grob..?" Zamislil se je in negativno odgovoril. Škoda, da v Južni Avstraliji nimamo svojega kotička na pokopališču, ki bi bil samo za Slovence, kot to imajo v Sydneyu in Melbournu. Pozna se, da v Južni Avstraliji dolga leta ni bilo duhovnika - oskrbovani so bili vsaka dva meseca iz Melbourna.
Na vernih duš dan smo se v lepem številu zbrali zvečer k molitvi vseh štirih delov rožnega venca za naše drage rajne in tudi za tiste, ki se jih nihče ne spominja in potrebujejo naše molitve. Čeravno so rojaki prišli že na vse svete, na vernih duš dan dopoldne in na pokopališče potem še zvečer. Ker smo daleč od grobov naših dragih staršev, smo saj z molitvijo z njimi povezani in smo v cerkvi prižgali svečo zanje, ker ni mogoče na njihovemu grobu in naše cvetje je molitev.
16. novembra bo imel ponovitev srebrne maše v naši cerkvi p. Noel, avstralski frančiškan, ki je že večkrat maševal pri nas in je bil pridigar na zlati maši p. Valerijana. Vedno rad nadomešča, oziroma pomaga, če potrebujemo pomoč. Vabim rojake k srebrni maši - po maši bomo imeli skupno kosilo!
Naši prvoobhajanci in birmanci imajo pripravo na prejem zakramentov vsako prvo in tretjo nedeljo od 9.30 do 10.30. Verouk bo tudi med počitnicami vsako nedeljo, ker bosta prvo obhajilo in birma proti koncu meseca marca.
Na prvo nedeljo v mesecu novembru je bila med mašo sprejeta v družino Božjih otrok Natalie Kailin BARBIŠ. Oče je Leopold Barbiš in mama Sisak Kiang Chin. Botra je bila Julie Barbiš. Staršem čestitamo, Natalie pa želimo, da bi še naprej s takim zanimanjem iskala Božjo bližino in da bi rastla v duhovnem življenju!
Prvo nedeljo v mesecu decembru bo po maši naše otroke obiskal Miklavž. V adventnem času se bomo spomnili otrok, ki so sirote brez staršev ali pa živijo v velikem pomanjkanju, da bi jim bil božič lepši!
p. Janez
BOŽJI ŽEGEN je rosil na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 2003, ko smo v slovesnem praznovanju sprejemali 35 gorečih raznobarvnih sveč, ki so jih prinašali otroci, tretja slovenska generacija v Avstraliji. Vsaka sveča je predstavila eno leto našega jubileja: 35. obletnice blagoslovitve prve slovenske cerkve v Avstraliji.
Tilka Lenko, podpredsednica pastoralnega sveta, je spletala pozdrav:
»Spoštovani in dragi verni rojaki in vsi, ki ste kakorkoli povezani s to našo slovensko skupnostjo, ki jo povezuje naša cerkev svetih bratov Cirila in Metoda v tem prelepem koncu našega Melbourna. Danes smo tu zbrani, da se zahvalimo Bogu in Materi Božji za velike darove, ki smo jih deležni v življenju in nas po Božji dobroti oživljajo tukaj in zdaj. Pred 35. leti je bilo blagoslovljeno to svetišče, ki smo ga zgradili ob modrem vodstvu patra Bazilija, njegovih sodelavcev, sester, mojstrov in dobrotnikov. 35 let smo se tukaj učili rasti v eno slovensko družino vernih Božjih otrok. Danes smo zbrani v praznovanju jubileja cerkve, ki je tudi naš jubilej. Notranjščina cerkve je vsa prenovljena in pomlajena: prepleskana, nova preproga, tapecirane klopi, nove luči, novo ozvočenje, pozlačeni kroni na podobi Marije Pomagaj in vzvišan njen tron in še kopica majhnih stvari, ki dihajo v harmoniji stavbe. Lahko rečemo: Lepo svetišče imamo!
Zato vam vsem, dragi bratje in sestre v veri, po naročilu patra Cirila in pastoralnega sveta izrekam prisrčno dobrodošlico. Skupaj smo gradili,
p. Ciril A. Božič, OFM
Marija Anžič, laična misijonarka
S.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street
PO BOX 197, KEW VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: ciril@infoxchange.net.au
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
skupaj smo obnavljali, skupaj praznujmo!
Dolgo pot med nas je naredil pater Boris Markež, definitor in prokurator slovenske frančiškanske province, letošnji srebrnomašnik, osebni odposlanec patra provinciala Staneta Zoreta, ki bo vodil naše praznovanje. Hvala, ker ste z nami in dobrodošli med nami!
Zlatomašnik pater Valerijan bo v četrtek dopolnil 40 let svojega ustvarjalnega življenja in dela v Avstraliji, cerkev v Sydneyu pa letos slavi 30-letnico blagoslovitve. Za vse njegove jubileje in zvesto
služenje se zanj Bogu zahvaljujemo, patra Valerijana pozdravljamo in mu čestitamo.
Iz Adelaide - iz misijona Svete Družine - je med nami pater Janez Tretjak. Dobrodošli! Lučke, ki simbolizirajo naša leta, svetijo po njegovi dobroti pri nas. Njihova cerkev je letos v februarju obhajala 20-letnico blagoslovitve. Njihovim dvajsetim smo dodali še petnajst. Naj nam vsem dajejo nove luči in toplote.
sv. ciriL m metod Melbourne
Melissa Fistrič, Mathew Bratina, p. Valerijan, p. Boris, p. Janez, p. Ciril, Andrew Bratina, Chris McKean. Kew, 19.10.2003.
daleč od doma slovenskega duhovnika, da je cerkev polna ljudi, da slovesno zadoni slovenska pesem, da moremo izreči zahvalo v svojem jeziku, v svoji
Prisrčen pozdrav tretjemu sekretarju slovenskega veleposlaništva iz Canberre gospodu Andreju Rodetu, ženi Moniki in družini.
Iskreno dobrodošli in pozdravljeni vsi, ki ste gradili in gradite, zidali in obnavljali, molili in darovali za obnovo svetišča; vsi, ki se trudite vsak dan na svoj način in po svojih močeh z Božjim blagoslovom graditi živo občestvo slovenskega katoliškega misijona v Viktoriji.«
Draga Gelt nas je uvedla v praznovanje, kajti začetek gradnje cerkve je bil mogoč zaradi že zgrajenega občestva: »Danes praznujemo 35 let blagoslovitve naše slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, pomemben praznik za Slovence v Avstraliji, posebno še v Viktoriji. Vendar slovenska verska skupnost je zaživela s prihodom patrov Bena Korbiča in Klavdija Okorna že leta 1951, ko sta ustanovila tudi verski list Misli.
Leta 1956 je prispel v Avstralijo pater Bazilij Valentin. Zavzel se je za vse priseljence, jim pomagal in preuredil poboljševalnico Padua Hall v Baraga House hostel, kot prvi dom v tujini mnogim fantom. S slovenskimi mašami v Burnley, Clifton Hillu in St. Francis cerkvi v mestu je združeval priseljence, jih vzpodbujal in ustanovil slovensko Slomškovo šolo, da bi potomci obdržali materin jezik in kulturo. Poskrbel je tudi za umrle in uredil slovenski del pokopališča v Keilorju. Slovenci so v svojih bogatih narodnih nošah obogatili mnoga mednarodna romanja v Sunbury, organiziral se je cerkveni pevski zbor. Na dvorišču Baragovega doma je bila zgrajena lurška votlina, kjer so bile in so še vedno darovane maše ob večjih praznikih. Skupnost se je večala in vizija patra Bazilija, da bi zgradili slovensko cerkev, se je začela uresničevati z zasaditvijo lopate leta 1965 in naslednje leto so v veliko veselje prišle slovenske sestre.
Gradnja cerkve je še tesneje povezala Slovence in povečala skupnost. Veliko prostovoljnega dela, veliko truda, veliko navdušenja in veselja - imamo jo, slovensko cerkvico.
Pomembno je, da lahko pridemo k slovenski maši; srečni smo, da imamo
cerkvi. Hvala Bogu za vse duhovnike, sestre in pastoralne delavce, ki so delovali in delujejo med nami. Pred 35 leti je Tanjo Markič oblila krstna voda, prvo Slovenko v naši cerkvi. Otroci držijo prižgane svečke, katere bo Tanja položila na oltar. Vsaka prižgana svečka zaznamuje leto življenja naše skupnosti. Veliko se je zgodilo v 35 letih, a samo utrinki so izvlečeni iz bogate zgodovine verskega središča.«
Za vsako leto sta zbrali dogodke Draga Gelt in Lucija Srnec. Seveda sta poiskali v zapisih lahko le nekaj dogajanj, ki so zaznamovali našo skupnost tisto leto. Najprej je brala dogodke iz let 1968 do 1972 Anica Markič.
Leto 1968: Smrt matere Romane Toplak, dokončanje del pri cerkvi. Koprski škof dr. Janez Jenko, prvi škof iz Slovenije v Avstraliji, je 20. oktobra 1968 blagoslovil novo cerkev sv. Cirila in Metoda.
1969: Blagoslov zvonov na velikonočno nedeljo, prvi obisk Slovencev v Berriju in ustanovitev folklorne skupine, ureditev odra v dvorani.
1970: Prihod patra Stanka v Kew, povečanje pevskega zbora, dramska prireditev Pri belem konjičku, nastop folklorne skupine na International Variety Show, ureditev šolskega razreda, ustanovitev nogometnega društva Kew-Slovene, obisk zlatomašnika Janka Breznika.
1971: Srečanja za mladino, umrl p. Odilo.
1972: Ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, provincial pater Marijan Valenčak in mati Faustina Žižek - obisk slovenske skupnosti in zastopanje Cerkve v Sloveniji na mednarodnem evharističnem kongresu v Melbournu. Pater Bazilij je prevzel uredništvo Misli, p. Stanko in p. Bazilij sta
začela s slovenskimi mašami po domovih Slovencev, odhod s. Ksaverije v Sydney.
Z nizanjem dogodkov je nadaljevala Lucija Srnec, otroci pa so Tanji izročali goreče sveče, ki jih je nato pater Ciril polagal na vrh okrasnih opek v podnožju mozaika svetih bratov Cirila in Metoda:
Leto 1973: Birma v cerkvi, največ birmancev - 120 otrok, ustanovitev društva sv. Eme, prva voditeljica Tončka Plesničar in razstava slovenskih ročnih del, slik in peciva, ustanovitev piščalkarjev -voditelj Marko Plesničar.
1974: Obisk in nastop ansambla Minores, ustanovitev mladinskega zbora Glasniki na pobudo p. Stanka, voditelj Walter Pahor.
1975: Srebrna maša p. Bazilija, prvi mladinski koncert v Kew - pobuda p. Stanka in ureditev razsvetljave - kontrolna kabina v dvorani, prvi mladinski ples v dvorani in odhod dolgoletne in prve učiteljice Anice Srnec v Italijo. Prva radijska oddaja verskega središča na 3ZZ s sodelovanjem p. Bazilija in p. Stanka in prva oddaja na radiu 3EA.
1976: Prvi Walkaton v verskem središču, pobuda p. Stanko, namen: dom za ostarele. Obisk senatorja Miše Lajovica, na pobudo p. Stanka prve počitnice na Mt. Elizi.
1977: Otvoritev urejene Baragove knjižnice, prvi je skrbel za izposojanje knjig Ivan Mihelj, leta 1977 je prevzela knjižničarka Marija Oppelt.
Tone Brne je posredoval dogodke naslednjih petih let:
1978: Pater Stanko je povabil Sašo Ceferin za organizacijo vpeljave slovenskega jezika na srednje šole in začetek slovenskih programov na radiu SBS.
1979: Sodelovanje Slomškove šole na vseslovenski razstavi otrok ob mednarodnem letu otroka: Podajmo si roke v svetu miru - Let's join Hands in the World of Peace.
1980: Slovesno praznovanje 20-letnice Baragovega doma. Do tega leta je bilo v Baragovem hostelu 1500 fantov 52 narodnosti.
1981: 25-letnica rednega dušnega pastirstva v Melbournu, država Avstralija je darovala Baragovi knjižnici $500.00.
1982: Pater Bazilij prejel priznanje za delo med priseljenci - Member of the Most Excellent Order of the British Empire. Leto ostarelih - posebno praznovanje s kulturnim programom za ostarele v slovenski skupnosti.
Dogajanje v naslednjih petih letih je predstavila Veronika Smrdel:
1983: Obisk ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, 40 let redovnih obljub sestre Eme in koncert trikratnega avstral-azijskega prvaka na klavirski harmoniki Branka Tomažiča Srneca. Prišel p. Bernard Goličnik.
1984: Ustanovitev otroškega pevskega zborčka. Senator Miša Lajovic je podaril verskemu središču faksimile Dalmatinove Biblije.
1985: Obisk ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Jožefa Kvasa in provinciala p. Mihaela Vovka, blagoslov vogelnega kamna Doma počitka; srebrna obletnica Slomškove šole.
1986: Papež Janez Pavel II. je prvič obiskal Avstralijo. Osebno je obhajal sto ljudi, med njimi Slovenca Jožeta Vučka. Prihod patra Toneta Gorjupa in organizacija prvega Pastoralnega sveta.
1987: Obisk salezijanskega duhovnika in čarodeja gospoda Mirka Žerjava, 10- letnica Baragove knjižnice z razstavo dragocenih knjig in srečanje v Bonegilli ob 40-letnici taborišča: Back to Bonegilla.
Marko Zitterschlager je povzel dogodke od leta 1988 do 1992:
1988: Marijanska akademija in razstava slovenskih Marijinih božjih poti. Sestra Silvestra je obhajala zlati redovni jubilej. Obisk dr. Alojzija Ambrožiča, torontskega nadškofa in sedanjega kardinala, nečaka dolgoletnega urednika Misli p. Bernarda Ambrožiča,
1989: Ustanovitev molitvene skupine, vsakoletno sodelovanje pri mednarodni maši v stolnici sv. Patrika.
1990: Prihod patra Nika Žvoklja, akcija za pomoč v času poplave v Sloveniji - slovenska skupnost je zbrala za Karitas $34,105.00. Pater Bazilij prvič obiskal Slovenijo.
1991: Blagoslov še nedokončanega Doma matere Romane - koprski škof Metod Pirih; ustanovitev slovenske mladinske skupine, praznovanje samostojnosti nove države Slovenije, slovesni jubileji treh sester: 60-letnica redovnih obljub s. Monike, zlati jubilej s. Hilarije in srebrni jubilej s. Pavle; srebrni jubilej prihoda slovenskih sester v Avstralijo.
1992: Avstralija je kot prva prekomorska država priznala samostojno Slovenijo, obisk obrambnega ministra Janeza Janše, odhod
Slomškove sole, slovesno praznovanje 30-letnice blagoslovitve cerkve, popravilo in obnova Baragovega doma in okolice, uvedeno postno in adventno romanje, Misli in verska središča na internetu, ureditev novega razreda Slomškove šole.
1999: Umrla sestra Ema, predstavitev priročnikov Učimo se slovensko, drugi in tretji del, začetek tečaja slovenskega jezika za odrasle, 25-letnica slovenskih mladinskih koncertov, obisk Komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu, To je vaše življenje - praznovanje pesnice Marcele Bole, predstavitev knjige
Blagoslov mozaika Marije Pomagaj - delo in dar Lojzeta Jerica, žene Ivanke in družine. Na fotografiji: p. Boris, Lojze in Ivanka Jeric, mozaik držita Štefan Cek in Alex Bratina.
slovenskih sester in ukinitev Slomškovega doma, pevski zbor prevzela Angelca Škofic. Otvoritev Doma matere Romane, prva upravnica Anica Markič. Obisk profesorja Lojzeta Peterleta, prvega predsednika slovenske vlade, predstavitev priročnika Učimo se slovensko 1. del.
Anita Fistrič je prestavila pomembnejše dogodke naslednjih petih let:
1993: Prvič je obiskal versko središče prvi odpravnik poslov Republike Slovenije gospod Aljaž Gosner, prve konzularne ure, prihod dr. Venclja, ministra za šolstvo, prvega ministra za zunanje zadeve, srebrni jubilej cerkve, pater Tone Gorjup je prevzel vodstvo verskega središča in skrb za dokumentacijo.
1994: Predstavitev knjige - magisterija pokojne Irene Birsa Slovenians in Australia.
1995: Obisk ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Alojza Urana, svečana birma.
1996: P. Bazilij celebrant viteškega reda sv. Stanislava, Draga Gelt prejela državno priznanje Order of Australia za kulturno in pedagoško delo med Slovenci.
1997: Umrl je Jože Golenko, gradbenik Doma matere Romane, umrl je pater Bazilij, središče je prevzel pater Metod Ogorevc, prevzel uredništvo Misli, 25-letnica društva sv. Eme, pevski zbor prevzela Metka McKean, začetek organiziranega Arhiva verskega središča - Veronika Ferfolja.
Ivanka Tomažič je predstavila dogodke zadnjih petih let:
Leta 1998: Ustanovitev novih podskupin v središču: kulturni odbor, odbor staršev
Slovenska izseljenska književnost - Barbara Suša, v Mariboru razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega in drugi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
2000: Posmrtno odlikovanje Republike Slovenije patru Baziliju, prvič štirje klubski oltarji za Telovo, posebni blagoslov zakonskim parom ob visokih obletnicah, 40-letnica Slomškove šole, volitve in ustanovitev Pastoralnega sveta, nov spomenik na grobu p. Bazilija.
2001: Predstavitev priročnikov za odrasle Znaš slovensko, prvi in drugi del, umrl cerkveni odvetnik Franc Mihelčič, Chris McKean je postal akolit, obisk mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja in frančiškanskega provinciala p. Staneta Zoreta, praznovanje 50-letnice slovenskih frančiškanov v Avstraliji, predstavitev knjige Pax et Bonum - Mir in dobro, priznanje - frančiškansko posinovljenje Maksu Koržetu. Versko središče in uredništvo Misli je v začetku septembra prevzel p. Ciril Božič, prispela je pastoralna sodelavka, laična misijonarka Marija Anžič.
2002: Knjižničarka Marija Oppelt je dobila priznanje Victorian Award for Excellence in Multicultural Affairs, 50-letnica Misli, ponovitev zlate maše p. Valerijana, 10-letnica Doma matere Romane, Lenti Lenko prejel priznanje Order of Australia za doprinos v glasbi in delo med slovensko mladino, menjava zaves na odru, popravilo dvorane, obisk dr. Žigona iz Urada za Slovence po svetu.
2003: Pričetek popravil okolice cerkve in celotna obnova notranjščine cerkve, praznovanje
naprej. Prihodnje leto bo v maju provincialni kapitelj v Ljubljani, ki se ga bo kot predstavnik bratov iz Avstralije udeležil p. Filip.
Po slovesnosti v cerkvi je bil BBQ in domače razpoloženje v dvorani. Kuharice in kuharji iz Camberfielda so pripravili izvrstno BBQ kosilo: Majda in Srečko Brožič, Majda in Jože Grilj, Zita Žnidaršič, Silva in Pavle Trček, Irma in
Cerkveni pevski zbor v Kew po slovesnosti 19. oktobra 2003. Od leve na desno: Tilka Lenko, Anica Pekolj, Afra Trebše - s šopkom, ker je 13. oktobra praznovala svoj 70. rojstni dan in smo ji ta dan čestitali, Francka Anžin, Iva Mandelj, pevovodkinja Metka McKean, organistinja Katarina Scott. V drugi vrsti stojijo z leve na desno: organist Lenti Lenko OAM, Jože Grilj, Nino Burlovič, Viktor Ferfolja, Ines McKean, Valentin Lenko, Monica McKean, Ivan Horvat. Odsotne so Nada Slavec, Rozi Lončar in Angela Chambers. Čestitke gospe Afri in zahvala vsem!
25-letnice slovenske srednje šole v Viktoriji, obisk komisije Državnega zbora Republike Slovenije -vodil je poslanec Pukšič, obisk avstralskega frančiškanskega provinciala p. Stevena Blissa in gvardijana iz Box Hilla p. Mauricea Westa; čestitka papežu Janezu Pavlu II. za srebrni jubilej, slovesno praznovanje 35-letnice blagoslovitve cerkve.
Tako smo se v slovesnem praznovanju spomnili slovenskih začetkov v Avstraliji, posebej pa vseh 35 let naše cerkve. 35 sveč, ki so jih prinesli otroci, je predstavilo 35 blagoslovljenih let naše cerkve in naše rasti. Kot spomin na ta praznik pa ostaja obnovljena cerkev in pa mozaik Marije Pomagaj, ki ga je umetniško ustvaril in podaril skupnosti Lojze Jerič z ženo Ivo in družino in smo ga ta dan blagoslovili ter namestili v Baragovem domu. Iskrena hvala Lojzetu, Ivi in družini ter čestitke za njegov 70. rojstni dan! Darovanje za cerkev -ofer, dar, ki ste ga v procesiji položili pred oltar, je vaš doprinos za prenovo naše cerkve ($2.491); spominska podobica pa skromno znamenje zahvale. Hvala za vašo darežljivost! Hvala p. Borisu, p. Valerijanu in p. Janezu, ki so sodelovali pri slovesnosti in p. Filipu, ki je po večerni maši v Canberri priletel v Melbourne. Od p. Janeza smo se na letališču poslovili in že pozdravili p. Filipa, da smo lahko bratje še ponedeljek in del torka preživeli v skupnem razmišljanju o svojem poslanstvu	in
načrtovali delo za
Ivan Barič, Zora Kirn, Barbara Marinčič, Bruna in Nino Burlovič. Hvala članicam društva sv. Eme za pomoč pri postrežbi, Ana Mariji Cek za veliko praznično torto in fotografiranje, Matiji Cestniku pa za video snemanje.
Poleg skupne zahvale še zahvala Mariji Oppelt, Tonetu Brnetu in Ivanu Trebše za ureditev financ, Chrisu McKeanu in Marku Zitterschlagerju za poročilo GST. Za redno čiščenje cerkve skozi vse leto: Fani Šajn, Milki Šerek, Rozi Urdih, Anici Horvat, Mariji Jernejčič, Katici Hvalica, Vidi Kravos, Lori Vičič, Tilki Lenko, Mariji Rotar in Mariji Butkeraitis ter za krašenje Zori Kirn in Fani Šajn. Anica Smrdel skrbi za rože in zelenje pri hiši. Hvala Štefanu in Ana Mariji Cek, Francetu Kravosu, Lidiji in Alexu Bratina, Bernardu Brenčiču, Viktorju Ferfolji, Mariji in Stanetu Debelaku, Angelci in Jožetu Veedetz, Marti in Francu Krenos, Hildi Vidovič, Viktorju Matičiču, Ivanu Horvatu, Mirku Cestniku, Dragi Gelt, Luciji Srnec, Iris Dietner, Tonetu Mikušu in njegovi redni ekipi: Jožetu Rozmanu, Ivanu Horvatu, Bernardu Brenčiču, Maksu Koržetu, Janezu Kotniku, Matevžu Jerebu, Martinu in Tonetu Knapu, Frenku Žužku, ki urejujejo okolico cerkve in Baragovega doma, Tonetu Tomšiču, Milki in Jožetu Brožič za delo na vrtu, Slavi Burlovič za izdelavo
čestitke za srebrni jubilej svetega očeta, Tanji in Simonu Grilj, Davidu Hvalica, Ivanu Urdihu in še mnogim hvala za delo in darežljivost. Iskrena zahvala pevskemu zboru, pevovodkinji Metki McKean, organistinjam Katarini Scott, Katarini Peršič in Chrisy Mesarič, organistu Lentiju Lenku in staršem ter starim staršem, ki ste pripeljali otroke, ministrantkam in ministrantom pod vodstvom Andreja Bratine. Ekipa, ki je pripravila oktoberske Misli za pošto: Zora Kirn, Gabrijela Burgar, Francka Anžin, Marija Oppelt, Fani Šajn, Milka Šerek, Mimi Mejač, Rozi Urdih, Marija Grl, Anica Brgoč, Marija Anžič, Maks Korže.
To naše praznovanje je bilo najprej zahvala Bogu po Mariji Pomagaj za vse milosti ter zahvala vsem, ki ste gradili in gradite slovenski misijon svetih bratov Cirila in Metoda v Viktoriji. Bil je lep dan naše skupnosti, poln veselja in tudi mladosti, ki so jo prinašali otroci okrog oltarja. Hvala Bogu za vsakogar. Koliko imen je zapisanih v Božjih dlaneh, ki so gradile in obnavljale našo cerkev in tudi pripravljale to praznovanje. Prijetno se je bilo srečati z vsemi vami, ki ste mi pripovedovali, kaj ste naredili pri graditvi cerkve. Prijetno je bilo videti živo in delavno občestvo. Bog lonaj vsem!
Iz dopusta v Sloveniji sta se 1. novembra vrnila predsednica društva sv. Eme Olga Bogovič z možem Tonetom in nekdanji predsednik zaupnikov doma matere Romane Simon Špacapan z ženo Mirjam. Že na letališču smo jim zaželeli dobrodošlico.
MOLITVE ZA POKOJNE V NOVEMBRU smo imeli po običajnem razporedu. Hvala za darove: klub Planica $478.30, Eltham $226.40, nabirka na pokopališču Keilor za vzdrževanje skupnih grobov $387.60. Zahvala vsem klubom za redno gostoljubje: SD Melbourne, Planica, Jadran, St. Albans, Geelong, Wodonga.
SVETA CECILIJA - zavetnica cerkvenega petja goduje 22. novembra. Zahvala vsem pevkam, pevcem, dirigentki, organistinjam in organistu za prizadevanje, da oblikujemo lepo bogoslužje. Vabimo vse, ki imate talent, da se pridružite cerkvenemu zboru. Kdor poje, dvakrat moli! Sveto mašo za pokojne pevce bomo imeli v sredo, 19. novembra, ob 7.30 zvečer. Na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, v nedeljo 23. novembra, bomo sklenili cerkveno leto in s prvo adventno nedeljo, 30. novembra, pričeli novo. Pri
deseti sveti maši bomo 23. novembra obhajali srebrno mašo patra Borisa Markeža. Somaševala bosta tudi župnik in dekan iz Ljubnega ob Savinji Martin Pušenjak ter župnik iz Teharij Ivan Koren. V TOREK, 2. decembra, bo ob 10. uri dopoldne v naši cerkvi v Kew vodil slovesno somaševanje izseljenskih duhovnikov v nadškofiji Melbourne nadškof dr. Denis Hart. Tudi ta sveta maša z nadškofom in duhovniki bo del naše zahvale Bogu ob 35-letnici blagoslovitve svetišča. Lepo vabljeni vsi, ki vam čas dopušča, da se udeležite te svete maše.
ADVENTNO ROMANJE bomo imeli prvo soboto v decembru, 6. decembra. Ob 9. uri bo odpeljal avtobus iz Kew. Poromali bomo v Millgrove, kjer imajo na McNamara's Road redovniki palotinci lep dom duhovnih vaj v vznožju prelepih hribov. Ob 10.30 bomo imeli romarsko sveto mašo, nato bomo izpostavili Najsvetejše in zapeli litanije Matere Božje ter prejeli blagoslov. Sledi romarsko kosilo (kar vsakdo prinese s seboj). Po kosilu pa še pot na Mount Donna Buang, kjer si lahko natočimo čisto gorsko vodo ter nato še postanek pri slovenski trti v McWilliams Winery v Seville. Ob 6.00 zvečer smo nazaj v Kew.
MIKLAVŽ bo obiskal otroke v nedeljo, 7. decembra, po deseti sveti maši. V ponedeljek, 8. decembra, je praznik Brezmadežne. Sveti maši bosta ob 7.00 zjutraj in ob 7.30 zvečer.
GENERALNO ČIŠČENJE pred božičem bomo imeli v soboto, na god svete Lucije, 13. decembra, s pričetkom ob 8.30 zjutraj. Po končanem delu bo BBQ.
POROKE: Steven Allan MARINIČ, sin Johna Mariniča in Fanice Vesne Simunovic in Soraya Maree MORTARUOLO, hčerka Franka Mortaruolo in Tracy Darlene Jones, sta se poročila v naši cerkvi v Kew 25.10.2003. Priči sta bila Gubatanga Joebert in Smith Jacqueline.
Sonia Margareth ROTAR, hčerka Janeza in Marije Rotar r. Rokavec in Timothy Peter Carrig sta se poročila v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu, VIC, 4.10.2003. Priči sta bila Christopher Carrig in Wendy Lenarčič. Čestitke paroma!
POKOJNI:
SLAVICA GLORIA HERMES roj. Hrovatin je
bila rojena 07.03.1922 v Prvačini. Leta 1936 se je izselila v Egipt, kjer je opravljala delo varuške, kot toliko primorskih deklet. Leta 1942 se je poročila z
Andreejem Hermesom. Leta 1943 se jima je rodil sin Andree Gabriel. Leta 1956 je šla v Italijo v Genovo ter od tam je leta 1959 prišla v Avstralijo. Najprej je seveda bila v Bonegilli, tri tedne, nato pa je dobila delo v Assumption College v Kilmore. Od tam so se preselili v Melbourne, kjer je opravljala različna dela, nazadnje kot negovalka v otroškem vrtcu v Prahran. V času bolezni se je leta 1996 naselila v domu matere Romane. Rak na prsih, pljučih in kosteh jo je v jutru 10. oktobra 2003 izčrpal. Molitve zanjo smo imeli v naši cerkvi v Kew 15. oktobra zvečer in naslednji dan pogrebno mašo. V kapeli krematorija v Springvale smo imeli poslednje slovo. Sožalje sinu Gabrielu z ženo Sabah in hčerko Carolino Louiso.
SILVESTER ROŠKER, rojen 15.12.1926 v Mariboru, je umrl v Caritas Christi Hospice v Kew 10.10.2003 dopoldne. Nič kaj dosti ne vemo o njem. Lansko leto je bil nekaj mesecev v Baragovem domu in zaradi njegove noše in medalj, ki jih je nosil, smo ga klicali "general". Pred desetletji naj bi živel in delal v Adelaidi. Po lanskem bivanju pri nas je bil gotovo še v Parizu in v Londonu, od koder smo dobili pošto zanj (iz bolnišnice v Parizu in telefonski klic od socialne službe v Londonu). V večeru 9. septembra se je znašel spet pred našimi vrati. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v petek, 24. oktobra, ob 2. uri popoldne. Pokopan je na Wallan Cemetery, Wallan.
ANTONIJA MRHAR roj. Magajna, rojena 03.08.1934 v vasi Strmca pri Postojni kot sedma od osmih otrok v družini. Leta 1956 se je v Italiji poročila z Janezom Mrharjem, pravtako iz Strmca. V Avstralijo sta prišla leta 1957. Tukaj sta osnovala družino, toda leta 1979 sta se z možem vrnila v Slovenijo. Po desetih letih pa sta šla nazaj v Avstralijo. Z veseljem in ljubeznijo je pomagala svojim otrokom in vnukom. Umrla je v bolnišnici v Geelongu 13.10.2003. Molitev rožnega venca je bila v cerkvi Svete Družine v Bell Parku večer pred pogrebom. Pogrebno sveto mašo je opravil p. Boris Markež v petek, 17.10.2003, v Bell Parku, pokopana pa je na Highton pokopališču v Geelongu. Sožalje otrokom Marti, Ivanu, Paulini, Marjanu, Emy in Tatjani ter njihovim družinam in sorodnikom.
IVAN HORVAT, rojen 10.05.1945 v Gančanih pri Beltincih v Prekmurju. Dne 18.10.2003 so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju v Footscrayu, je sporočil njegov prijatelj Janko Černe. Živel je sam.
V Sloveniji ima še živo mamo v Lipovcih in sestro poročeno Zadravec v Melincih. V Avstralijo je prišel leta 1962. Več kot trideset let je živel v isti hiši 5 Hyde Street, Footscray. Pred tem je živel v Geelongu, Whayalli in spet v Geelongu. Koncem 60-tih je prišel v Melbourne, kjer je delal v tekstilni tovarni Breadmill v Yarraville. Na delu je imel že pred leti nesrečo. Pogrebno sveto mašo smo imeli v naši cerkvi 12. novembra in nato pogreb na Keilor pokopališču.
SUZANNA ZDENKA PERRIN roj. LUTAR, rojena 5.8.1953 v Brezovici pri Turnišču. Leta 1959 je oče z družino zapustil domovino. Z ladjo Oriana so leta 1960 pripluli v Avstralijo. Leto dni so živeli v Bonegilli, od tam pa prišli v St. Albans. Suzanna se je zelo mlada poročila z Ignacem Žalikom. Rodili so se jima trije otroci: Rosemary (že pokojna), Andrew (30 let) in David (29 let). Zakon ni trajal dolgo. Pozneje sta se Suzanni iz dvojnega večletnega poznanstva rodila še sinova Daniel (18 let) in Joshua (15 let). Vse se je obrnilo na bolje, ko je spoznala dobrega življenjskega prijatelja Tonyja Perrina, s katerim se je poročila leta 1991. Težkoje bila bolna šest mesecev. Domači so ljubeče skrbeli zanjo. Umrla je 9. oktobra 2003 na svojemdom v Childers v Gippslandu, VIC. Pogrebna maša je bila v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu 17. oktobra in nato pogreb na Keilor pokopališču. Za njo žalujejo mož Tony, sinovi Andrew, David, Daniel in Joshua, triije vnuki, mama, sestri Mary in Zofia ter brata Jože in Štefan. Hvala Angeli Densa za sporočilo.
Vsi naši pokojni naj počivajo v miru Božjem. V tem mesecu se jih še posebej spomnimo z daritvijo
VMSi DMROVi
ZA BERNARDOV SKLAD: $100: Slovensko-avstralsko društvo Canberra. $70: Franc Čulek. $50: Lora Vičič, Štefka Smole, Sylvia Goetzel; $40: Vanda Sperne; $30: Ema in Lojze Kovačič, Slavko Blatnik; $20: B.A.Lenščak, Marjan Pažek, Eleonora White, druž. Baraga, M. Dubrovič. $10: Ivanka Jauševec, Maria Gjura, Jože Povh; $5: Albina Barbiš, A.E. Rutherford, Antonija Ahec, Frederik Nemec. ZA LAČNE: $30: Marija Bembič, $20: Janko Filipič, Štefka Smole. ZA BOLNIŠNICO NANGOMA: $100: Anica Smrdel. $50: Ana Marija Cek. $20: Zdenka Novak, Zora Kirn. BOG POVRNI DOBROTNIKOM!
PAPEŽEV SREBRNI JUBILEJ V SLOVENIJI.
Karel Wojtyla, ki si je ob izvolitvi 16. oktobra 1978 nadel ime Janez Pavel II., je na poseben način tudi papež Slovencev. Vsako leto nam za praznik Jezusovega rojstva in za veliko noč vošči v našem domačem jeziku. Že ob narodnem romanju Slovencev v Rim oktobra 1979, ki se ga je udeležilo več kot pet tisoč romarjev skupaj s škofi in duhovniki, je spomnil na skupne slovanske korenine. Takrat je med drugim rekel: »Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi narodi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjevanja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Hkrati želim izraziti priznanje in pohvalo vašemu narodu za nepretrgano zvestobo Apostolskemu sedežu v Rimu, ki je kljub vsem preizkušnjam, ki ste jih morali prestati, ostala neokrnjena v teku stoletij...« Janez Pavel II. vsa leta papeške službe pozorno spremlja življenje naše krajevne Cerkve in našega naroda. Imenoval je vse živeče škofe razen škofa Grmiča. Razglasil je samostojno Slovensko škofovsko konferenco. Podpiral je prizadevanja našega naroda za osamosvojitev in v imenu Vatikana med prvimi priznal samostojnost in neodvisnost Slovenije. Njegovo ljubezen do krajevne Cerkve pa odraža tudi dvakratni obisk v Sloveniji in razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega. V tem je mala Slovenija podobna Avstraliji, ki jo je sveti oče prav tako obiskal dvakrat in med drugim obiskom razglasil Mary MacKillop. Uvod v praznovanje papeževega jubileja v Sloveniji je bilo na nek način že septembrsko srečanje mladih v Stični, ki je letos privabilo skoraj deset tisoč mladih. Ves mesec oktober smo prek valov radia Ognjišče lahko molili rožni venec v zahvalo in kot dar sedanjemu papežu. Vsak večer so pripravili neposreden prenos molitve iz te ali one kapele redovne ali kake druge skupnosti. Na samo obletnico papeževe izvolitve pa je slovesno
Piše Tone Gorjup
zahvalno mašo v koprski stolnici daroval škof Metod Pirih. V svoji pridigi je poudaril nekatere vrline papeža Janeza Pavla II. in Slovence povabil, naj sledimo njegovim spodbudam. Zahvalna maša je ta dan potekala tudi v mariborski stolnici. V stolni cerkvi v Ljubljani pa je bil 21. oktobra slavnostni koncert, ki ga je v čast svetemu očetu pripravil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Santos Abril y Castello.
MATI TEREZIJA IN NJENE SLEDI MED SLOVENCI. Zadnjo soboto meseca vinotoka, 25. oktobra, je v župnijski cerkvi Ljubljana - Ježica potekalo slovesno zahvalno bogoslužje, ker je papež slab teden pred tem Mater Terezijo razglasil za blaženo. Njene sestre, misijonarke ljubezni, so k bogoslužju povabile prijatelje in goste, med katerimi so bili na prvem mestu ljubljanski klošarji. Častni gostje so bili tokrat namreč zapuščeni, stiskani in ubogi. Maševal je ljubljanski nadškof Franc Rode, poleg njega pa sta bila upokojeni nadškof Perko in domači župnik Zadnikar. V hiši poleg cerkve na Ježici že šestnajst let živijo misijonarke ljubezni. V Sloveniji se posvečajo predvsem tistim, ki so osamljeni in trpijo na duši, pa tudi ubogih je vse več. Sestre so se želele skupaj z verniki zahvaliti za čast oltarja, ki jo je dosegla njihova ustanoviteljica, zato so pripravile slovesno bogoslužje. Čeprav je bila Avstralija ena prvih držav izven Indije, kjer so začele delovati njene sestre (septembra 1969 so v mestu Bourke odprle hišo za domorodce), je bila že v zgodnji mladosti povezana s Slovenci. Kot mlado dekle je srečevala duhovnika, kasnejšega škofa Janeza Gnidovca, za katerega teče postopek za beatifikacijo. Mati Terezija je o njem zapisala: »On je bil svetnik. Vsi smo ga imenovali tako. Bil je pravi duhovnik po Jezusovem srcu. Ko sem odhajala iz Skopja, je maševal zame. Obhajal me je in blagoslovil ter dejal: 'V misijone greste. Živite samo za Jezusa, bodite samo Njegovi, ljubite samo Njega!
Naj vam Jezus v življenju postane vse.' Prepričana sem, da moli zame, in da je moj priprošnjik pri Jezusu.« Od novicijata do slovesnih zaobljub pri loretskih sestrah jo je spremljala Slovenka Betka Magdalena Kajnč. Pri njunih slovesnih zaobljubah 24. maja 1937 v Darjeelingu je bil zavzoč takrat še bogoslovec in kasnejši jezuitski misijonar Anton Demšar. V desetletjih, ki so sledila, se je večkrat srečevala s slovenskimi misijonarji, ki so delovali v Indiji in Bengaliji. Zdaj že pokojni misijonar Jože Cukale, je na njeno prošnjo nekaj časa deloval med najbolj ubogimi v takratni Sovjetski zvezi. Mati Terezija je na povabilo nadškofa Alojzija Šuštarja 30. junija 1980 obiskala tudi Ljubljano, danes pa je v slovenski prestolnici prisotna po svojih sestrah.
RITEM DUHA. V festivalni dvorani Lent v Mariboru je bil 11. oktobra 2. festival krščanske ritmično duhovne glasbe Ritem duha. Na njem so predstavili enajst novih, prvič izvajanih skladb, ki so ustrezale javnemu razpisu organizatorjev, Salezijanskega mladinskega centra Maribor in radia Ognjišče. Prvo nagrado občinstva in strokovne žirije je prejela Judita Kavčnik s pesmijo Vsa zemlja govori. Drugo mesto strokovne žirije si je pripela skupina Svetnik s skladbo Ti si ob meni, avtorja besedila Tadej in Tea Vindiš pa sta bila ovenčana tudi z nagrado za najboljše besedilo. Tretje mesto je dobila lanska zmagovalka občinstva Julija, ki je nastopila s pesmijo O, moj Bog. Organizatorji so želeli s festivalom spodbuditi mlade glasbene skupine in posameznike, da bi pisali izvirne domače duhovne pesmi in skladbe.
500 LET ŠOLSTVA V ŠMARJU-SAP. Sredi meseca oktobra je v župniji Šmarje - Sap v občini Grosuplje potekal tridnevni znanstveni simpozij, s katerim so obeležili visok jubilej tamkajšnje župnijske šole. Prvi zanesljivi podatki o cerkvi in župniji so iz leta 1228. Cerkev je bila leta 1497 prezidana, nekaj let zatem pa je dobila tudi župnijsko šolo. V dokumentih je šola skupaj z učiteljem Štefanom Pehlarjem iz Ribnice prvič omenjena 1503, to je nekaj let pred rojstvom Primoža Trubarja. Na simpoziju je sodelovalo 35 strokovnjakov iz različnih področij, ki so osvetlili tudi druge značilnosti kraja od zgodovinskih in kulturnih do znanih šmarčanov, ki so se zapisali v zgodovino. Na pobudo domačega župnika Jožeta Mrvarja so ob tej priložnosti pripravili tudi slovesno bogoslužje, ki ga je vodil ljubljanski nadškof Franc Rode. Ob tej
priložnosti je blagoslovil jubilejni Slomškov zvon. Na njem so napisane Slomškove besede: »Premili Božji glas v hišo Božjo kliče nas.«
KAM GRE SLOVENIJA? Na pobudo predsednika države dr. Janeza Drnovška je 13. oktobra v Ljubljani potekal prvi izmed pogovorov o prihodnosti Slovenije. Ugledni predstavniki znanosti, politike, civilne družbe in gospodarstva so govorili o prihodnjih prednostnih nalogah slovenske zunanje politike in pričakovanemu razvoju mednarodnih političnih in varnostnih razmerij ter možnostih. Skušali so odgovoriti tudi na vprašanje, kako povezati in čimbolje uporabiti nekatere prednosti in možnosti Slovenije pri vodenju učinkovite zunanje politike. Uvodnemu pogovoru, namenjenemu vprašanju slovenske zunanje politike, bodo sledili drugi - o vlogi znanosti, vprašanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, vrednot in spoštovanja človekovih pravic, razvoja demokracije, socialne politike, nacionalne identitete in številna druga. Prvi predlagatelj tako imenovane konvencije o prihodnosti Slovenije je bil Janez Janša, ki pa je predlagal, naj pobudo prevzame dr. Drnovšek. Na tako imenovanih posvetih o prihodnosti države naj bi se zbrali predvsem predstavniki civilne družbe, tako domači kot iz izseljenstva. Žal pa je na prvem pogovoru nastopilo preveč znanih obrazov iz političnega življenja in vrsta vrhunskih strokovnjakov za marksistične vede, ki so izšli iz Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Kljub vsemu pa se je večina govornikov strinjala, da bi morali glede zunanje politike najti notranjepolitično soglasje.
PRENOVA ZDRAVSTVA. V Sloveniji se že dlje časa govori o nujnosti prenove zdravstvenega sistema. Žal to prenovo pripravlja le izbrana skupina posameznikov, ki so bližje vladajoči eliti kot pa zdravstvu. Poleg tega je vlada prek svojih nadzornih svetov zamenjala lepo število direktorjev bolnišnic in primarijev raznih oddelkov, ki niso bili obvladljivi za sedanjega ministra dr. Dušana Kebra in njegovo ekipo. Tudi na čelo Zdravstvene zavarovalnice so postavili človeka, ki z njimi brezpogojno sodeluje. Tako imenovano belo knjigo zdravstvene reforme so pripravili v tajnosti in nekaj časa javnosti sploh ni bila dostopna, čeprav so se predstavniki ministrstva na veliko sklicevali nanjo. Ko je bela knjiga le prišla v javnost, se je izkazalo, da gre za zelo površno delo, ki pa postavlja v ospredje le denarna vprašanja
zdravstva. Sedanja oblast želi podržaviti sedanja privatna zdravstvena zavarovanja in se tako polastiti denarja, ki je zdaj v zasebnih rokah. Temu tako zdravstvena stroka kot zavarovalništvo nasprotuje, saj bi se s tem približali nekaterim državam, ki so ohranili star socialistični model zdravstva kot na primer Kitajska. Skladno z načrti ministra Kebra so s 1. novembrom začele lekarne izdajati zdravila po novih pravili. Ta določajo, da bolnik dobi ne glede na recept najcenejše zdravilo, ki je primerljivo s predpisanim. Če pa na vsak način želi dobiti svoje zdravilo, ga mora doplačati. Ministrstvo želi na ta način zmanjšati stroške zdravstvene zavarovalnice. Nekateri dodajajo, da bo država na ta način prihranila tudi pri pokojninski blagajni, saj naj bi stranski učinki nekaterih generničnih zdravil pripomogli k temu, da se bodo bolniki preje srečali s smrtjo. Nekateri pa menijo, da je zdravstvena reforma, v bližnji prihodnosti namenjena predvsem potrebam vladajoče Liberalne demokracije, ki se želi pred volitvami polastiti zasebnega denarja v zdravstvu, ki bi ga pri prenosu v državno blagajno lahko vsaj nekaj uspešno porabila v svoji predvolilni kampanji. Kljub vsemu temu pa je strokovnost slovenskega zdravstva na zavidljivi višini. V ljubljanskem kliničnem centru je namreč dr. Borutu Geršaku konec septembra s svojo ekipo prvemu na svetu uspelo opraviti endoskopsko zamenjavo aortne zaklopke. Pri tem posegu je človeško oko povsem nadomestila kamera s posebnimi inštrumenti.
POSLOVIL SE JE ANTON STRLE. V Ljubljani je 20. oktobra umrl dolgoletni profesor dogmatične teologije in duhovnik dr. Anton Strle. Rodil se je 21. januarja 1915 v vasi Osredek v župniji Sv. Vid nad Cerknico. Leta 1941 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1944 je promoviral na univerzi v Ljubljani. Po vojni je skupaj z mnogimi drugimi duhovniki preživel težka leta v zaporu. Po tem hudem obdobju je do leta 1958 deloval kot župnijski upravitelj na Planini pri Rakeku. Štirideset let je predaval dogmatiko in tudi patrologijo na teološki fakulteti v Ljubljani. Ves čas pa je tudi dejavno deloval v dušnem pastirstvu na raznih župnijah. Od leta 1966 je vsak dan maševal in spovedoval v cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. Anton Strle je izdal petinštirideset knjig in skript s področja teologije. Poskrbel je za vrsto prevodov. Med pomembnejšimi deli s tega področja je delo Vera cerkve in prevod vseh dokumentov
drugega vatikanskega koncila. Pripravil je obširno izdajo Leta svetnikov. Dolga leta je bil član doktrinalne komisije pri Jugoslovanski škofovski konferenci in prav tako član Mednarodne teološke komisije pri Svetem sedežu v Rimu. Papež Pavel VI. ga je leta 1977 odlikoval z naslovom papeškega hišnega prelata.
PREKMURJE ŠE VEDNO BREZ RADIA OGNJIŠČE. Franc Bole in Franci Trstenjak, direktor in glavni urednik radia Ognjišče, sta 20. oktobra komisiji za peticije v državnem zboru izročila pritožbo zaradi nerazumljivega ravnanja pristojnih državnih organov pri razpisovanju in dodeljevanju radijskih frekvenc v Prekmurju. Kljub dolgoletnim prizadevanjem pristojni organi Ognjišču niso dodelili frekvence za to področje, čeprav je bil ta radio v letu 1999 edini od šestih prijavljenih, ki je izpolnjeval vse pogoje. Pritožbi so se z zahtevo po slišnosti radia Ognjišče v Pomurju pridružile župnije Pomurskega pastoralnega območja, ki so zbrale več kot pet tisoč podpisov in podporo šestindvajsetih pomurskih županov.
SLOVENSKI ZAMEJSKI SLIKARJI.
Celovška in Goriška Mohorjeva družba sta izdali knjigo z naslovom Portreti slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji. Z njo sta želeli rojake v matični domovini pa tudi Slovence po svetu seznaniti z delovanjem zamejskih umetnikov in obenem prispevati k temu, da se ti seznanijo med seboj. Devetinštirideset umetnikov je predstavljenih z biografskimi podatki, kratkim zapisom o njihovem delu ter nekaj deli. Pisec spremne besede Cene Avguštin poudarja, da so umetniki, ki so vključeni v knjigo, povečini v Sloveniji le malo znani, uveljavljeni pa so v krajih kjer živijo. Razlog za to med drugim vidi v odnosu matične domovine do njih, ki se ne zaveda, da so sestavni del narodovega telesa.
IŠČEMO
Moje ime je Jelka. Pošiljam vam lepe pozdrave iz deževne Slovenije. Potrebujem pomoč. Moj mož že kar nekaj časa želi najti sorodnika, katera sta odšla v Avstralijo v 60-letih. To sta ANTON IN FILIP BERTONCELJ. V upanju na kakršnokoli informacijo, s katero bi ju lažje našla, vas prav lepo pozdravljava.
Kdor morda ve zanju, ga prosimo, da nam sporoči na uredništvo Misli in bomo posredovali podatke Jelki v Slovenijo.
p. Valerijan Jenko OFM, OAM
p. Filip Rupnik OFM
ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION
313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160
PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478
Mobile: 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692
valerian@pacific.net.au ** filipr@pacific.net.au
SV RAFAU SYDNSY
PRI SV. RAFAELU se obletnice in praznovanja vrste kar ena za drugo, mesec za mesecem. Komaj je minila slovesnost svete birme, ki jo je vodil škof Kevin in 30. obletnica blagoslovitve naše cerkve na Rafaelovo, že je bil na vrsti 29. mladinski koncert, je bilo v nedeljo, 26. oktobra, spet veselo. Z nami je bil srebrnomašnik p. Boris J. Markež, ki je bil tukaj kot zastopnik provinciala p. Staneta Zoreta. Pred tednom dni je vodil slovesnost ob 35-letnici cerkve sv. Cirila in Metoda v Kew, Melbourne (glej poročilo iz Melbourna). Imeli smo kar lepo število zakonskih jubilantov. Spomnili smo se 40-letnice prihoda p. Valerijana v Avstralijo, 5-letnice prihoda p. Filipa in 25-letnice mašništva p. Borisa (fotografija spodaj). Po slovesnem vhodu slavljencev v cerkev je sledila pokaditev oltarja, nato pa pozdravi in podelitev šopkov. Šopke so predala dekleta in otroci v gorenjski narodni noši. Vse to je organizirala Sonja Fisher, ki je tudi okrasila oltar za to priliko. Sledila je slovesna maša, pri kateri je prepeval naš mešani pevski zbor. Ob koncu maše smo zapeli zahvalno pesem. Po fotografiranju smo se podali v dvorano,
ki je bila nabito polna. Sledil je nastop obeh pevskih zborov in flavtistke Andreje Zaja, slavnostni govor pa je imel častni generalni konzul Alfred Brežnik. Kosilo je pripravila 2. delovna skupina. Vsakdo si je lahko tudi ogledal razstavo slik, ki prikazujejo življenje in delo p. Valerijana in p. Filipa. Razstavo sta pripravili Mihelca Šušteršič in Marta Magajna. Hvala jima za skrbno opravljeno delo!
Prihodnja slovesnost bo ob 20 - letnici blagoslovitve slovenske cerkve v Figtree -Wollongongu na nedeljo Kristusa Kralja, 23.11. ob 5.00 popoldne. Za to slovesnost bo prvič med nami krajevni škof Peter Ingham in bo pridigal ter maševal z obema patroma iz Merrylandsa. Lepo vabljeni v večjem številu! Dokažimo škofu, da smo tudi mi, če pridemo skupaj, kar številna skupnost, del njegove škofije. Ob koncu bo zahvalna pesem, saj imamo veliko razlogov za zahvalo Bogu, društvu »Planica«, ki je kupilo cerkev in dvorano, da moremo opravljati službo Božjo in se družiti. Hvala predsedniku Ivanu in ostalim odbornikom, ter vsem, ki skrbe za vzdrževanje, čiščenje in krašenje cerkve in okolice!
Prav tako zakristanu Hansu Konrad in Albini za prodajo literature, pevskemu zboru z voditeljico Barico in organistu Andreju ter bralcem. 20-letnica je lepa prilika, da poživimo našo ljubezen do te lepe cerkvice in jo radi obiskujemo. Da bi še dolgo služila svojemu namenu! Vse tiste pa, ki hodijo mimo in jo samo od daleč pogledajo, pa vabimo in jih spominjamo, da je tukaj tudi zanje.
NEWCASTLE ima slovesno službo božjo na prvo adventno nedeljo 30.11. ob 6.00 v stolnici
Srca Jezusovega, Hamilton, naslednjo pa spet v nedeljo po božiču na praznik sv. Družine, 28.12. Po maši je vedno zakuska in srečanje v dvorani.
p. Valerijan
V	Merrylandsu smo spet slavili!
V	tem letnem času se kar vrstijo datumi, ko slavimo obletnice pomembnih dogodkov za našo slovensko skupnost in še posebej za vernike našega verskega središča Merrylands v Sydneyu.
Tako smo na dan sv. Rafaela, konec septembra, praznovali 30 let, kar je bila posvečena slovenska cerkev sv. Rafaela v Merrylands in hkrati tudi zakrament sv. birme za mlade Slovence in Slovenke, ki ga je podelil škof Kevin Manning.
Konec oktobra pa smo slavili 40 let, kar je v Avstralijo prispel p. Valerijan Jenko. Dne 23.oktobra 1963 ga je pripeljala ladja Oriana iz Amerike in mislil je, da bo v Avstraliji ostal samo nekaj let, vendar smo ga tako vzljubili, da mu ne bi dali oditi, tudi, če bi to res želel. To se je pokazalo tudi takrat, ko so ga poskušali več ali manj upokojiti in ga vrniti v domovino Slovenijo. Ta namera je izvala tak vihar protestnih pisem, prošenj in peticij, da je na koncu ostal med nami in je še vedno zelo (mogoče preveč)
delaven. Zasluge, ki si jih je nabral na vseh področjih dela naše skupnosti, so tako številne, da bi bila potrebna posebna knjiga, da bi vse lahko našteli.
Ob istem času smo slavili tudi pet let, kar je prišel za sodelavca p. Filip Rupnik.V Avstralijo je prispel 15. oktobra 1998 in je prinesel s seboj celo zakladnico izkušenj na vseh področjih pastoralnega dela. Njegovo delo v Sloveniji in zamejstvu je bilo tako obširno in ga je vodilo v vse kraje domovine, tako, da med izseljenci vedno najde prijatelje prijateljev ali znance sorodnikov. Veliko prijateljev si je ustvaril tudi v naši slovenski skupnosti v Avstraliji in upamo, da bo še dolgo ostal med nami.
Tretji slavljenec je bil p. Boris J. Markež, zastopnik provinciala p. Staneta Zoreta, ki je pred kratkim slavil srebrno mašo. Pater Boris je bil že prej med nami, ko je nadomeščal p. Valerijana, ko je bil ta na obisku v Sloveniji. Njegovega ponovnega obiska smo bili zelo veseli.
Če štejemo tudi vse, ki so obnovili zakonske zaobljube, smo imeli toliko slavljencev, da je bila dvorana po maši tudi nabito polna. Tudi kulturni in glasbeni program po maši, v katerem sta nastopala oba pevska zbora - mešani cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor »Rožmarin pod južnim soncem«,
Cerkveni pevski zbor v Merrylandsu po vaji v petek, 17. oktobra 2003. Od leve proti desni v prvi vrsti: Marija Kužnik, Milka Stanič (tudi organistinja pri ljudskem petju), Štefka Slatinšek, Marija Cesar, Marija Ovijach (voditeljica ljudskega petja), Lojzka Husarek, Zofka Brkovec, Jerica Grželj, organistinja Carmen Fuderanan. Od leve proti desni v drugi vrsti: Franc Danev, Jože Šuštar, Lojze Husarek, Lojze Magajna, pater Filip Rupnik, Rudi Jaksetič, Jože Modrijančič, pevovodja Uroš Ergaver, Jože Košorok. Odsotni so: Ivan Kobal, Mirko Lukežič, Danila Pirjevec in Olga Vatovec.
je bil zelo prijeten. Lepo presenečenje pa je bila Andrejka Žaja, ki nam je zelo lepo zaigrala na flavto.
Po proslavi so si navzoči ogledali tudi slikovno razstavo o življenju in delu obeh naših patrov med nami. Prireditev so še zelo polepšale mladenke v narodnih nošah, ki jih je organizirala Sonja Fisher, tudi sama kakor roža v lepi narodni noši. Sonja je tudi poskrbela za okrasitev cerkve in šopke za jubilante in cerkev je izgledala kot cvetni vrt.
Kot ponavadi, so bile vse pohvale vredne tudi kuharice in vsi, ki so prireditev pripravili, saj so bili vsi prisotni, slavljenci in prijatelji nad vse zadovoljni.
NAŠI POKOJNI
Dne 21. avgusta 2003 je v domu onemoglih v Newcastlu umrl ANDREJ PICHLER. Rojen je bil 10.09.1911 v Domžalah. Bil je sin Andreja in Leopoldine Steinec. Leta 1935 se je v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani poročil s Hermino roj. Premk, ki je po rodu iz Mengša. Družina je prišla v Avstralijo leta 1949. Najprej so živeli v Bathurstu, Greti, končno pa v Newcastlu, kjer se je Andrej zaposlil pri BHP. Rodili so se jima otroci Andrej, Marta, Peter in Veronika. Potres v Newcastlu je pred
15 leti poškodoval hišo v Merevether, v kateri so živeli. Vzelo je več let, da so se mogli preseliti nazaj iz začasnega stanovanja. Družina Pichler je bila vseskozi tesno povezana s tamkajšnjo skupnostjo in z društvom »Tivoli«. Od vsega začetka so bili naročniki na »Misli« in »Rafaela«. Sodelovali so tudi v raznih dobrodelnih akcijah. Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi sv. Jožefa The Junction. Pater Filip je somaševal s krajevnim duhovnikom in opravil nekaj molitev tudi v slovenskem jeziku. Nato je sledil pokop na Sandgate pokopališču. Poleg žene in otrok zapušča še osem vnukov in enega pravnuka.
29. septembra 2003 je v Justinien House v North Sydney umrl JOŽE FICKO. Rojen je bil 30.12.1925 v vasi Šratovci pri Radencih. Bil je eden izmed sedmih otrok. Leta 1950 je prišel v Avstralijo (Melbourne). Kasneje se je preselil v Sydney, kjer je delal na Water Boardu, v tovarni aluminija in nazadnje kot vrtnar v samostanu Sisters of Mercy v Waitari, NSW. Bil je reden naročnik »Misli in Rafaela« in rad je prispeval v dobre namene in za misijone. Pogrebne molitve so bile v kapeli doma onemoglih, kjer je bival več let. Uroš Ergaver
NOVA KATEDRALA ŠKOFIJE PARRAMATTA
Februarja 1996 nas je presunila vest, da je zločinska roka zanetila ogenj, ki je uničil katedralo sv. Patricka v Parramatti, stolno cerkev škofije, kamor spada tudi Slovensko versko središče v Merrylandsu.
Prva cerkev na tem mestu je bila zgrajena že leta 1857, deli te stare cerkve	|
pa so bili leta 1935 vgrajeni v novo cerkev. Ta je bila leta 1986 povzdignjena v stolnico nove škofije.
Cerkev sv. Patricka ni bila ravno velika, je pa vsebovala skoraj 200 let zgodovine, tradicij in veliko število nenadomestljivih umetnin. Bila je tudi duhovni dom katoliški družini Parramatte. Od vsega tega so ostali samo zidovi in nekateri predmeti, ki so jih reševalci uspeli rešiti iz goreče zgradbe. Ker je bila cerkev prvotno zgrajena kot farna cerkev in ni bila nikoli povečana, je komaj odgovarjala potrebam škofije. Sklenili so, da naredijo načrte za novo katedralo, po katerih bodo ostanki pogorele cerkve postali le del nove katedrale, ki se bo dvignila iz pogorišča kot bajeslovni ptič feniks iz ognja, nova, lepša in večja. Del nove cerkve bodo tudi kapele.
Ena bo posvečena Presvetemu Srcu Jezusovemu, druga Materi Božji in tretja blaženi Mary MacKillop. V ta namen se je začela nabiralna akcija, pri kateri so vsi verniki škofije po svojih močeh prispevali v sklad za gradnjo nove katedrale. Tudi verniki iz slovenske skupnosti verskega središča Merrylands so po svojih močeh prispevali v ta sklad. Med drugim je bil vsako leto organiziran nakupovalni izlet, katerega čisti dobiček je bil namenjem skladu za gradnjo katedrale. Izleta so se naši Slovenci (še bolj pa Slovenke) z veseljem udeležili. Slovesnost posvetitve nove katedrale bo v soboto, 29. novembra 2003, in bo gotovo velik dogodek za vse vernike škofije Parramatta in tudi našega verskega središča v Merrylandsu.	Martha Magajna
mum
AVSTRALSKE
SLOVENJ
Novice iz Kraljičine dežele
Iz Zapisnika občnega zbora društva Bocce Centre PLANINKA, ki ga je napisala nova tajnica gospa Milena Lageršek, vam tokrat lahko predstavim nov odbor in sicer: predsednica je še naprej Marica Podobnik, podpredsednik je Stane Cerar, tajnica Milena Langeršek, blagajničarka Pavla Pregelj. V odboru so še Slavka Maver, Danilo Maver, Vladimir Langeršek in Andrej Kirn za balinarje. Iz seznama je razvidno, da v glavnem prevladujejo osebe, katere smo pogostokrat vajeni videti v kuhinji ali pri delu na društvenem zemljišču. Pavla Pregelj, ki že več let zaporedoma dela v odboru društva, mi je pojasnila z logičnim odgovorom, da mora iti društvo naprej in dokler ni nove moči, moramo delati mi. Nova moč v tukajšnji skupnosti pa sta Milena in Vladimir Langeršek, ker sta šele pred nekaj leti prišla iz avstrijske Koroške v sončni Queensland. Novemu odboru čestitamo za vztrajno delo pri ohranjevanju slovenstva v tem delu Avstralije in jim želimo obilo uspeha.
Rad bi čestital patru Cirilu za odličen dopis -pogovor z gospodom Dušanom Lajovicem. Ta pogovor meseca je prav gotovo eden najzanimivejših poročil, ki so bile objavljene v Mislih, saj lepo predstavi življenjsko zgodbo: zavednega Slovenca, emigranta, uspešnega poslovneža, častnega konzula in častnega borca Resnice. Posebno izrazita je njegova trdna vera v Resnico, ki vedno prej ali slej zmaga.
Tukaj v Queenslandu smo doslej bolj poznali le Miša Lajovica, ker nas je večkrat kot zvezni avstralski senator obiskal ob priliki praznovanja Planinke. Ob nakupu društvene zemlje smo večji del po posredovanju senatorja Miša Lajovica na občini takrat hitro dobili potrebna dovoljenja za društveno uporabo zemljišča.
Za Matico mrtvih vam moram poročati o smrti še enega rojaka iz Gold Coasta. ALOJZ HRASTOVEC, rojen 12.12. 1920 v Križevcih v Prekmurju, je prišel v Avstralijo že leta 1949. Najprej je delal na sladkorni trstiki, bil je tudi več let tramvajski sprevodnik v Brisbanu in končno je v Wooloongabbi leta 1970 začel z delikatesno trgovino. Umrl je 13. septembra 2003, zadet od srčne kapi v Nerangu, kjer je bil tudi upepeljen. Zapušča štiri otroke: Heleno, Monico, Sonjo in Verna. Sožalje družini Hrastovec in hvala Mariji Jurševič za posredovane podatke. Naj zaključim z bolj veselo novico, da smo končno tudi tukaj v Brisbanu in Zlati obali, hvala Bogu, ta mesec dobili nekaj nad 70mm dežja, ki je pozelenil in poživil naravo. To naj bo omenjeno predvsem za tiste rojake v južnih krajih, ki so morda nameravali obiskati Queensland, da se ne bi ustrašili suše in se premislili z obiskom.
Draga Marija!
Ob prebiranju Vašega zanimivega dopisa iz potovanja po afriških misijonih sem se odločil, da se Vam moram osebno zahvaliti za tako poučno branje. Iz tega dopisa sem spoznal življenje na tem kontinentu, kakor tudi Vaše delo in skrb za domačine. Posebno me je veselilo, ko sem čital o njihovih kapelicah, kjer častijo Najsvetejše, kar je na žalost tukaj v marsikaterih cerkvah prišlo skoraj v pozabo.
Še enkrat hvala in lep pozdrav vsem sotrudnikom Misli.
Mirko Cuderman, QLD
OGLAS POMLADI
Upokojenec - že dve leti vdovec, star 73 let, išče verno žensko, s katero bi sklenil zakon in bi tako skupaj preživela starost. Živi na manjši farmi, sto kilometrov iz Melbourna. Tel. 03 5348 5638. Kličite zvečer.
DOBRODELNI POHOD
Na proslavi'slovenske trte' ste me vprašali, če bi kaj napisal za Misli o svojem pohodu. Poskušal bom na kratko opisati nekatere dogodivščine, ki bi bile zanimive.
Ob šesti uri zjutraj, 17. avgusta 2003, je bila še tema, ko sem se iz Maroochydora podal na 1000 kilometrov dolg pohod do Mackay-a, ki bi naj trajal pet do šest tednov. Nekje okrog poldne, ko sem bil nedaleč od Noosa Heads, je začelo škropiti, nato deževati in močan veter je prinesel mrzli južni zrak (iz Viktorije) ter me popolnoma premočilo. Že od daleč sem zagledal mojega spremljevalca Johna, ko mi je hitel nasproti z odprtim dežnikom. In ravno, ko sem stopil pod dežnik, je nehalo deževati. Hodil sem kar naprej in ta dan sem prehodil 45km. Naslednji dnevi so bili lepi in sleherni dan sem prehodil več kot 40km. Tretji dan smo pa ob cesti našli ubogo, prestrašeno in izstradano - brejo psico. Lačna kot volk je jedla vse, kar smo ji dali. Tri dni kasneje nas je presenetila. Skotila je osem zdravih in ljubkih psičkov. Pet smo jih 'prodali' med potjo nazaj, tri je John oddal v RSPCA, psica je pa sedaj njegova zvesta spremljevalka. Med potjo sem imel intervjuje in snemanje za ABC in SBS radio ter TV snemanje. Razen dveh deževnih dnevov, ledeno mrzlih jutranjih ur, neznosno vročih dnevov, nekoliko zelo bolečih žuljev, zvitega desnega gležnja in nekaj črnih nohtov nisem imel nikakršnih drugih težav. Trikrat sem skoraj trčil v tovornjake, ki so se mi malce preveč približali. Ker je po dnevi postajalo vsak dan bolj vroče, sem začel hoditi ob petih zjutraj, teden kasneje ob štirih, zadnji teden pa že ob treh. Kuhala sva sama, saj je v campervanu imel polno opremljeno stanovanje: tuš, WC, hladilnik, štedilnik, pralni stroj, računalnik, satelitsko televizijo, celo elektronske orgle, s katerimi me je vsak večer redno uspaval. Od Rockhamptona do Mackaya sta na daljavi 335 km samo dve mesteci, Marlborough in
Sarina. Tu sem hodil deset dni in srečal sem samo nekaj ljudi, ki so se ustavili z avtom in hoteli vedeti, zakaj hodim in, če nabiram denar. Seveda sem jim z velikim veseljem povedal, istočasno sem pomolil klobuk, oni so pa velikodušno izkazali svojo radodarnost. Srečal sem fanta in dekle, Švicarja, ki sta kolesarila okrog sveta. S solzami v očeh mi je podaril pet dolarjev za raziskovanje otroške levkemije. Rekel mi je, da njegov najmlajši brat boluje za to kruto boleznijo. Še meni so se zasolzile oči. Včasih sva prenočila v caravan parku. Ko je lastnik videl napis na moji srajci, da hodim za dobrodelne namene, je takoj rekel, da lahko ostaneva brezplačno. Isto, če sva včasih obstala za prigrizek ali kavo. Moram reči, da so Avstralci zelo radodarni kar se tiče rakastih bolezni. Vrhunec mojega pohoda je bil v Mackayu. Razen TV Kanala 7 sta mi ogrela srce in dušo dva Slovenca, ki sta me pričakala. To jutro sem začel svoj pohod že ob treh, ker sem moral biti na cilju ob osmih. Bilo je ledeno mrzlo jutro, komaj tri stopinje nad ničlo. Hodil sem hitro, skoraj tekel vso pot in kljub temu se nisem mogel zagreti. Tresel sem se vse do sončnega vzhoda, ko sem zagledal Hermino in Julijana. Takrat mi je postalo toplo - toplo pri srcu. Prehodil sem 1002 km v 32 dneh. En dan sem počival zaradi bolečin. Povprečno sem prehodil 32 km na dan. Tri dni po vrnitvi domov sem bil spet na hoji. Treniram za še bolj zanimiv pohod. Upam samo, da me bodo noge nosile brez bolečih žuljev, da mi gleženj ne bo nadlegoval in da nohti ostanejo naravne barve. Hvala mojim sponzorjem in vsem darovalcem. Saj gre ves zbrani denar v prav dobre namene.
Marjan Lauko, Sunshine Coast, QLD e-mail: lauko@powerup.com.au
Hvala Vam, g. Marjan, in še veliko pogumnih korakov!
ČASTNA ZAUPNIKA DOMA MATERE ROMANE
Pred sejo zaupnikov v četrtek, 6. novembra 2003, je prokurator in definitor Slovenske frančiškanske province p. Boris J. Markež prebral naslednje imenovanje:
Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, Prešernov trg 4, Ljubljana, Slovenija, imenuje za zvesto in skrbno sodelovanje pri gradnji in upravljanju Doma matere Romane pri Slovenskem misijonskem središču svetega Cirila in Metoda v Kew, Melbourne, Avstralija
g. SIMONA ŠPACAPANA
g. ANTONA BRNETA ZA ČASTNA ZAUPNIKA DOMA MATERE ROMANE. V imenu vseh tistih, ki so v Domu dobili zavetje in nego, pa tudi v imenu bratov naše province, izrekam odlikovan-cema priznanje in hvaležnost za vso požrtvovalnost, skrb, ljubezen in delo, ki sta ga vložila v nastajanje in upravljanje Doma od njegovih začetkov danes.
p. Miran Špelič, tajnik province p. Stane Zore, provincialni minister
Zaupnik Doma matere Romane g.Anton Brne, provicial pater Stane Zore in predsednik zaupnikov Doma g.Simon Špacapan, v Ryeju, 26.8.1998. Zahvala in čestitke obema zaslužnima možema.
Marija Benedičič iz Kranja, sestra p. Nika Žvoklja in njegova sestrična Eda Ukmar iz Nove Gorice sta bili od 4. do 25. oktobra na obisku pri sestrični Marinki Greco v Melbournu. Kljub kratkemu času pa sta naredili veliko obiskov: po slovenskih klubih, v cerkvi in dvorani na družinskem kosilu, v Geelongu in v katedrali pri maši narodov, na izletu z upokojenci, v Ballaratu, pri Dvanajstih apostolih, na Penninsuli in seveda na Victoria Marketu.
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča,
da bodo konzularne ure v ponedeljek, 24. novembra 2003, od 9.30 do 12.00 pri Svetem Rafaelu v Merrylansu.
V	nedeljo, 7. decembra 2003, od 13.00 do 16. ure v Slovenskem klubu v Perthu, 131 James Street, Guildford WA 6055.
V	ponedeljek, 15. decembra 2003, od 9.30. do 12.00 bodo konzularne ure v verskem in kulturnem središču v Kew.
Za konzularne informacije nam lahko sporočite tudi na naš e-mail naslov: vca@mzz-dkp.gov.si. Več informacij lahko najdete na naši strani na internetu: http://slovenia.webone.com.au. Splošne informacije, ki jih posredujemo na konzularnih urah, so brezplačne!
ANSAMBEL AVSTRALSKIH 5
SLOVENSKA TURNEJA 2003 Glasbeni most med Avstralijo in Slovenijo
j i t" d >
* - ml '■
Po uspešno končani turneji po Sloveniji smo se vrnili nazaj v Avstralijo. Veliko priprav je bilo potrebnih, da smo speljali to našo zamisel v uspešno potovanje in je težko verjeti, da je že vse to tudi za nami.
Že od samega začetka, ko nam je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ugodil naši prošnji za finančno pomoč pri tem velikem projektu, smo vzeli vse skupaj zelo resno. Vedeli smo, da če nam uspe, da bo to velik zgodovinski dogodek, kar se tiče
slovenske glasbene dediščine v____
Avstraliji, saj bi bil "Avstralskih 5" prvi slovenski ansambel iz Avstralije, ki bi nastopal v Sloveniji po 25 letih in prvi, ki bi uspešno nastopal v svobodni in samostojni Sloveniji! Naša naloga v ansamblu je bila resnično velika! Poleg treniranja - igranja in petja je bilo potrebno začeti z nabiranjem denarja za kritje ostalih stroškov v Sloveniji, kot npr. bivanje, prevoz do krajev, kjer smo nastopali, letalskih vozovnic in tako dalje. Seveda ni finančna pomoč iz Slovenije pokrila vseh stroškov.
Vsi smo bili navdušeni! Že od meseca februarja, ko smo zvedeli, da je urad odobril finančno pomoč, ni bilo več poti nazaj. Vsi skupaj smo se zbrali in začeli z delom. Poslali smo pisma vsem slovenskim organizacijam v Avstraliji in še druge smo prosili za podporo. Med drugim je bilo nešteto telefonskih klicev, elektronske pošte tukaj v Avstraliji, kakor z matično Slovenijo. Potrebno je bilo takojšnje organiziranje in priprava tukajšnjih nastopov in dobrodelnih akcij za pomoč pri nabiranju denarja, kar je bilo vse uporabljeno za turnejo. Sami smo morali organizirati nastope v Sloveniji, kar je bilo res težko zato, ker smo tako odaljeni. Med vsem tem časom smo celo uspeli izdati CD-zgoščenko pod imenom 'Pozdrav od Avstralskih 5'. Vložili smo ogromno časa, ampak ni bilo zaman. Ta zgoščenka je bila zelo lepo sprejeta tukaj v
Avstraliji kot tudi v Sloveniji, na kar smo zelo ponosni.
Peter Grivic živi skoraj tisoč kilometrov stran v Wollongongu in je bilo igranje na harmoniko preko telefona kar precej težko. Pa pravijo, 'da telefoni niso dobri!'
Turneja "ansambla Avstralskih 5" je v Sloveniji odlično uspela! Vsi smo bili zelo zadovoljni. V Sloveniji so bili nekateri kar začudeni, ko so videli in slišali, kako dobro nam teče slovenska pesem in beseda, še posebej zato, ko živimo na drugem koncu sveta in, da so bili trije člani ansambla rojeni v Avstraliji.
Imeli smo osem nastopov v Sloveniji in sedem v Avstraliji. Imeli smo tudi radijske pogovore, članke v časopisih, tukaj v Avstraliji in v Sloveniji, in celo na TV zaslonih so nas lahko videli v Sloveniji. Pred bolj podrobnim zapiskom našega potovanja naj se najprej zahvalimo vsem našim sponzorjem. Tudi odzivi skoraj vseh naših slovenskih organizacij v Viktoriji, NSW in WA so bili nekaj neverjetnega. Sponzorji slovenske turneje so: Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. g. Alfred Brežnik - častni generalni konzul Republike Slovenije za NSW, g. Dušan Lajovic - častni generalni konzul Republike Slovenije za Novo
Zelandijo, gospod in gospa Lojze in Iva Jerič, gospod in gospa Frenk in Marija Vodušek, g. David Mandie, Dunav Continental Butchers and Small Goods, Gojaks Meats & Small Goods, A & A Poklar-Jackons Creek Sawmill, Slovensko društvo Sydney, Slovenski klub Planica Wollongong NSW, Slovenski klub Perth WA Inc, Slovensko-avstralsko kulturno in športno društvo Planica Springvale Inc, Avstralsko-slovensko kulturno in športno društvo Melbourne Inc, Slovensko-avstralsko socialno in športno društvo Jadran Inc, Slovensko-avstralsko socialno in športno društvo St. Albans Inc, slovenski narodni svet Viktorije Inc, Slovensko versko in kulturno središče svetega Cirila in Metoda, Kew, Victoria, Slovensko versko in kulturno središče svetega Rafaela, Merrylands, NSW.
AVSTRALSKI DEL TURNEJE IN NABIRANJE DENARJA ZA TURNEJO V SLOVENIJI
Dne 4. maja 2003 smo nastopili na materinski proslavi v Slovenskem kulturnem in verskem središču v Kew. Po proslavi je bila v ta namen dražba šunke. Veliko podpore nam je dala tudi revija "Misli".
11. maja 2003 so Lenti Lenko, Branko Kojc in Peter Grivic nastopili na plesni zabavi "materinskega dne" pri Slovenskem društvu Planica v Springvalu. Dobiček srečelova je bil v celoti za turnejo po Sloveniji.
31. maja 2003 je ansambel s pomočjo domačih in prijateljev organiziral dobrodelni koncert in plesno zabavo pri Slovenskem društvu v St. Albansu. Za ta dan je Slovensko društvo St. Albans brezplačno dalo dvorano, kuhinjo in bar. Slovenski narodni svet Viktorje je podaril zelo bogat srečolov. Ves dobiček tega večera je bil namenjen za turnejo po Sloveniji. Bil je enkraten in nepozaben večer, katerega se je udeležilo preko 200 ljudi.
Na 'long weekend', od 6. - 8. junija 2003, smo se odpeljali v Wollongong, NSW. Igrali smo pri Slovenskem klubu "Planica" Wollongong, v petek,
6.	junija. Bilo je zelo prijetno srečanje z rojaki iz tega predela NSW. Ves dobiček tega večera je bil namenjen za kritje stroškov naše slovenske turneje.
7.	junija smo se srečali v slovenskem društvu Sydney, kjer smo imeli zelo uspešen dobrodelni koncert in plesno zabavo. Predsednica gospa Mira Smrdel nam je pred veliko množico obiskovalcev za
popotnico izročila v ta namen lepo darilo društva in nam zaželela srečno pot in srečno vrnitev. Vsi smo bili zelo ganjeni ob tako lepem in uspešnem večeru. Ves dobiček tega večera je bil namenjen za našo slovensko turnejo.
V nedeljo, 8. junija, smo nastopili v dvorani slovenskega cerkvenega in kulturnega središča v Merrylandsu. Tudi ta dan se je zaključil v veselem vzdušju. Na ta dan je potekala tudi dražba in ves dobiček je bil namenjen za pomoč turneji po Sloveniji. Bil je res čudovit in nepozaben vikend! Na žalost smo se morali tako posloviti od naših prijateljev v Sydneyu in Wollongongu. Zgodaj v sredo zjutraj sva bila z Evelyn povabljena na poseben pogovor, na progam 'Nightwatch', na melbournski radijski postaji 3AK z Gospodom Leighem Drewom. Tam sva predstavila našo glasbo in opisala našo turnejo, našo prelepo Slovenijo in njeno glasbo ter našo avstralsko - slovensko skupnost, ki nas je tako prisrčno podprla pri tem velikem projektu. Naša slovenska glasba se je tudi tam slišala po radijskih valovih tako, da smo dobili zelo pozitivne reakcije iz širše avstralske skupnosti, oziroma od poslušalcev, ki vsako noč poslušajo ta program.
Tukaj bi še radi povedali, da smo imeli več radijskih pogovorov v Avstraliji na slovenskih oddajah na radiju SBS, 3ZZZ, 3YYR in VOX FM. Vsi voditelji slovenskih oddaj pa so tudi lepo poskrbeli, da je naša turneja po Sloveniji zelo dobro promovirana, ne samo pred turnejo ampak tudi, ko smo bili v Sloveniji. Za ves ta trud smo jim iz srca hvaležni! 15. junija 2003 smo nastopali pri Slovenskem društvu Melbourne. Bila je nedelja popoldne in veselo vzdušje. Odbor društva nam je podaril dvorano in skupaj s srečolovom smo dodali še ta dobiček k našemu potovanju. Tudi zato smo zelo hvaležni.
Radi bi se tudi zahvalili Slovenskemu društvu Jadran. Ker so imeli zabavo v okviru "Pokušnja vin" 22. junija, so za nas organizirali srečolov, ki je bil namenjen za našo turnejo po Sloveniji. Zahvalili bi se radi vsem vam, ljudem dobrega srca, ki ste celo darovali lepe nagrade za vsa žrebanja, ki so bila organizirana za pomoč kritja stroškov naše turneje po Sloveniji. Tudi vsem vam smo iz srca hvaležni!
Zelo prijetno presenečeni smo bili, ko sta celo dva lokalna časopisa tukaj v Melbournu, 'The Journal'
in 'The Waverly Leader' poročala o našem ansamblu in o naši turneji. V Sloveniji pa je zelo popularen časopis 'Slovenske novice' poročal o našem gostovanju v Sloveniji.
26. junija 2003 ODHOD MELBOURNE - SLOVENIJA
Peter Grivic iz Wollongonga se nam je pridružil, tako, da smo vsi skupaj začeli pot, kot smo si jo zadali. Na letališču Tullamarine smo se poslovili od prijateljev, ki so nam zaželeli srečno pot in v pozdrav smo vsi skupaj zavriskali - hello Slovenija! Po 24 urah smo pristali na letališču Ljubljana - Brnik. Tam so nas pričakali naši znanci pater Niko Žvokelj, Marija Anžič, Valentin in Tilka Lenko, Rezka Lenko, ki je Lentijeva teta, Gregor Štibernik, član ansambla Slapovi in Matej Balažic iz Avstralsko slovenskega društva, ki so ga šele pred kratkim ustanovili v Sloveniji.
SLOVENSKI DEL TURNEJE ANSAMBLA AVSTRALSKIH 5
28.	junija zjutraj smo se po dobrem počitku kar hitro odpravili k sveti maši na Brezje, kamor je p. Ciril povabil avstralske rojake. Lenti je pri maši igral na orgle. Po končanem obredu, smo se srečali z rojaki iz različnih koncev sveta. Za kosilo smo se ustavili na letališču Lesce, zatem pa smo pot nadaljevali do Avsenikove gostilne Jožovc v Begunjah. Še isti večer pa smo nastopali na veselici na "Otočcu" na Dolenjskem, skupaj z ansamblom "Slapovi". Ta večer smo odkrili, da je cviček zelo dobro vino!
29.	junija, smo se srečali pri patru Niku. Organiziral je, da smo prisostvovali na gasilski veselici pri Novi Štifti na Dolenjskem, skupaj z ansamblom Franca Miheliča, enega najboljših slovenskih ansamblov. Hvaležni smo patru Niku za vso njegovo pomoč. Na tej veselici je bilo več kot 2000 ljudi. Naša pesem "Waltzing Matilda" je bila takojšnji uspeh. Med tem obiskom so se vezi med ansamblom Franca Miheliča in hčerko Natašo še poglobile. Ta večer nam bo vsem skupaj ostal v trajnem spominu.
30.	junija, sta Lenti in Peter obiskala Valentina Zupana, izdelovalca harmonike "Zupan". To je zelo pomembno, ker dosti naših slovenskih harmonikašev tukaj v Avstraliji igra na Zupanovo »frejtonerco«. Še isti večer smo bili povabljeni na pogovor
na radio "Ognjišče" z gospodom Francijem Trstenjakom, ki je tudi dobro poznan tukaj v Avstraliji. Slišali so nas lahko po vsej Sloveniji.
1.	julija, je bil naš prvi prosti dan. Peter je bil prvič v Sloveniji, zato smo se odločili, da mu pokažemo še ostali del čudovitega slovenskega sveta. Triglavski narodni park, Kranjska Gora, čez Vršič do izvira reke Soče in nazaj skozi Idrijo. Šele sedaj Peter razume besede pokojnega starega očeta Janka Grivca: »Kako čudovita je Slovenija!«
2.	julija smo se odpravili na Lent festival v Maribor. Lepa dekleta, Štajerke seveda! »Štajerke, najlepše punce so na svetu!«
3.	julija smo bili skupaj z ansamblom Franca Miheliča povabljeni na večerjo v gostilno Tušek pri Ribnici na Dolenjskem. Tudi pater Niko je prišel. Imeli smo vsi skupaj spet nepozabni večer.
4.	julija smo se odpravili na Koroško. Igrali smo v hotelu Hesper v Dravogradu. Zelo smo bili veseli njihovega povabila, saj bi se bilo vredno še kdaj ustaviti pri njih. Ta nastop je organiziral Lentijov bratranec Franc Kadiš, za kar smo mu zelo hvaležni.
5.	julija smo se poslovili od Koroških prijateljev in se odpeljali na Bled na veselico. Bili smo glavna točka tistega večera. Pesem se je razlegala daleč naokoli, igrali in peli smo kot še nikoli tako zelo pozno v noč! Z nami so se veselili tudi avstralski Slovenci "naši Planičarji" in še drugi.
6.	julija - dan vseh sanj! Na povabilo "Srečanje v moji deželi", ki ga organizira vsako leto Slovenska izseljenska matica, smo bili letos del tega tudi mi. Na programu smo imeli tri pesmi, vendar smo po končanem ploskanju dodali še dve pesmi!
Nepopisen občutek! Srečanje z rojaki vsega sveta, Kanade, Amerike, Argentine, Izraela, celo Južne Afrike! Nastopali smo pred več kot 3000 gledalci. To je bil višek doživetja naše turneje. Ta večer se je nadaljeval z veselico ansambla "Svetlin", s katerim smo navezali tudi zelo močne prijateljske stike. Na isti dan smo za radio "Slovenija" imeli pogovor o naši turneji in sodelovanje v slovenski skupnosti v Avstraliji.
7. julija je Avstralsko - slovensko društvo pripravilo piknik pri letališču Šentvid pri Stični na Dolenjskem, skupaj s popularnimi ansambli kot so "Slapovi", "Gašperji" in "Svetlini". Naš vodja Matej je pilot in nas je s prijateljem popeljal na ogled mesta Ljubljane z letalom. Naj omenimo, da nam je Matej Balažic na naši turneji veliko pomagal z organizacijo in prevozi. Resnično nam je postal dober življenjski prijatelj!
V	torek 8. julija, smo spet imeli prosti dan. Na ta dan je Peter Grivic prvič v življenju srečal nekatere svoje sorodnike v Sloveniji. Z Lentijem sta tudi obiskala rojstno hišo njegovega pokojnega starega očeta Janka Grivca. Tam je Peter lahko izpolnil svoje dolgoletne želje, da je igral na svojo frajtonerco ravno tam, kjer se je rodil njegov stari oče.
V	sredo, 9. julija, sta Peter in Lenti zopet obiskala Valentina Zupana, da jima je pokazal delavnico, v kateri on in njegovi delavci izdelujejo in popravljajo harmonike. Bilo je res zanimivo! Isti večer smo se srečali s Tonetom Rusom, vodjem zelo dobro poznanega ansambla v Sloveniji. Gospod Rus je bil več let tudi član znanega ansambla 'Fantje vseh vetrov'. On se je resnično čudil in bil prijetno presenečen, da je njegova glasba poznana tudi med Slovenci, ki živijo v daljni Avstraliji!
10. julija smo se srečali z Markom Pogorevcem, glavnim šefom slovenske policije in z Romanom Repom in Andrejem Anžičem iz istega ministrstva. Marko in Roman sta nas že obiskala tukaj v Avstraliji saj sta tudi dobra prijatelja našega patra Cirila Božiča. Še isti večer pa smo bili povabljeni na večerjo k družini Franca Miheliča. Imajo svoj snemalni studio in Lenti je tam kar užival! Peter je užival zato, ker je imel najboljšo priliko naučiti se še nekaj novega od vrhunskega harmonikaša in glasbenika Franca Miheliča. Lenti pa je snemal skupaj z Natašo in Tadejem Mihelič v studiju in so bili zelo navdušeni, da bo sedaj več glasbenega sodelovanja med Avstralijo in Slovenijo! Res je bilo
lepo, ko smo vsi skupaj - Peter Grivic, Branko Kojc, Lenti Lenko, Tadej in Franc Mihelič "zgrabili" za svoje instrumente in igrali pozno v noč!
11.	julija smo odšli nazaj v Maribor, kjer smo bili zmenjeni za pogovor z dvema radijskima postajama: Radio Maribor in Radio Maribor International. Še isti večer smo nastopali v Avsenikovi gostilni "Jožovc" v Begunjah. Na koncu veselice sta Peter in Lenti igrala na harmoniko v duetu in zabavala vse prisotne. Gregor Avsenik, sin vrhunskega glasbenika Slavka Avsenika, se je celo slikal z nami in obljubil, da bo slika visela v njihovi gostilni.
12.	julija smo se odpeljali proti Savinjski dolini od koder prihajajo Lentijevi starši. Spet smo nastopali pred 2000 člansko množico, skupaj z znanim ansamblom "Poljanšek". Tako smo se 'fajn' odrezali, da je kar začelo 'bliskat in grmet'! Skoraj vsa Lenkova 'žlahta' je bila na tej zabavi. Evelyn Kojc je tudi imela pogovor za radio Bakla, ki je lokalna postaja v Savinjski dolini.
13.	julija je bil naš zadnji nastop. Pater Niko je organiziral, da smo se tisti dan udeležili nove maše patra Tadeja Ingliča v Kamniku. Popoldne smo igrali na dvorišču skupaj s kamniškimi Koledniki in z Ansamblom 'Sicer', ki je sedaj tudi dobro poznan narodni zabavni ansambel v Sloveniji. Bil je lep dan, popoldne je začelo deževati. Tako se je to nedeljo zaključila naša turneja.
Naš zadnji skupni dan v Sloveniji je bil torej 13. julij. Odpeljali smo se v Koper, kjer sta imela Lenti in Evelyn pogovor na radiu Koper. Po tem smo se srečali s člani ansambla "Primorski fantje", ki so bili v Avstraliji lansko leto. Predsednica Slovenskega društva Sydney Mira Smrdel je bila tudi prisotna. Tisto noč se je Peter Grivic poslovil od naše družbe in od Slovenije. Drugo jutro je že odletel nazaj v Avstralijo. Pater Niko, Matej Balažic s prijatelji Avstralsko - slovenskega društva, Andrej in Mitja, člana ansambla Svetlin in z drugimi smo se zbrali pri teti Rezki in ob glasbi zaključili večer in s tem zaključili slovensko turnejo ansambla Avstralskih 5, 2003. Vse, kar je lepo, hitro mine, nikdar pa ne bodo minili naši spomini na ljudi, prijatelje in ansamble, s katerimi smo se spoznali in navezali enkratne prijateljske stike.
Zelo smo ponosni, da smo avstralski Slovenci in da smo uspeli s to turnejo! Še bolj pa smo ponosni ob vrnitvi, da bomo ostali to, kar smo!
Ansambel Avstralskih 5 se zahvaljuje vsem, ki ste omogočili, da je bila naša slovenska turneja 2003 tako vsestransko uspešna. Vsem našim sponzorjem, vsem slovenskim organizacijam, ki so nas podprle, vsem prijateljem in ljudem dobre volje v Avstraliji in v Sloveniji, ki ste nam kakorkoli pomagali, da je naša turneja tako lepo uspela, LEPA IN PRISRČNA HVALA!
Vi vsi veste, kdo ste in kako ste nam pomagali in to ne bomo nikdar pozabili!
Whilst there are simply too many names to mention of all those who were so generous and supportive, the band would like to thank the following people.
Veliko je ljudi, ki bi jih radi imenovali.
Ampak seznam bi bil predolg! Zato imenujemo vsaj nekatere od vas: Elica Rizmal and Karolina Antauer (SBS Radio Melbourne), Tania Smrdel (SBS radio, Sydney), Meta Lenarčič (radio 3ZZZ, Melbourne), Francka Nekrep (Radio 3YYR, Geelong), Leigh Drew Radio 'Talk 1116' 3AK- Melbourne), Ivan Rudolf (Radijo VOX FM, Wollongong & Slovenski klub Planica Wollongong), Mira Smrdel (Slovensko društvo Sydney), Milena Bergoč (Slovensko društvo Melbourne), Lojze Kovačič (Slovensko društvo Planica Springvale), Milan Ogrizek (Slovensko društvo Jadran); Štefan Merzel (Slovenski narodni svet Viktorije); Slavko Blatnik (Slovensko društvo St. Albans); Franc Kadiš, Andrew Fistrič, Ivan Koželj, Valentin & Tilka Lenko, Daniela Kojc, Catharine Grivic, Uroš Ergaver, Jenny Petelin (JP Design), Frank Zakeli Signs, Lolita Žižek (Lauda Air), Tony & Monica Lenko (Active Solutions & Consulting Group), Ivo & Helena Leber, Angela Povh, Ivan and Eric Gregorič (Donvale Travel), Janez & Marija Rotar, Matej Balažic (Avstralsko -slovensko društvo, Marija Anžič (Misli), Gregor Avsenik (gostilna Jožovc), pater Ciril Božič OFM, (slovensko versko središče - Melbourne), pater Valerijan Jenko OFM, OAM, pater Filip Rupnik OFM (slovensko versko središče - Sydney), Pater Niko Žvokelj OFM, Smilija Klešnik (Slovenska izseljenska matica), Florjan Auser (Slovenska medijska hiša & Glas Slovenije), Saša Ceferin (Institute for Slovenian Studies Victoria).
Brez vaše pomoči in vaših dobrih želja teh uspehov ne bi nikdar dosegli pri tej turneji. Brez vaše podpore ne bi imeli poguma podati se v takšen velik projekt.
Zavedali smo se, da kjerkoli smo se z našo glasbo predstavljali, smo tudi predstavljali avstralsko -slovensko skupnost na zelo pozitiven način. Ponosni smo, da smo del te slovenske skupnosti tudi mi! Z velikim ponosom lahko povemo, da smo postali še ena pozitivna točka v zgodovini avstralsko -slovenske skupnosti in slovenske glasbene dediščine na tem petem kontinentu s tem, da smo uspešno nastopili kot prvi avstralsko-slovenski ansambel v novi samostojni in svobodni državi Republiki Sloveniji. Hvala tudi gospema Meti Lenarčič in Tilki Lenko za pomoč pri prevajanju tega poročila.
HVALA VSEM ŠE ENKRAT OD ANSAMBLA AVSTRALSKIH 5!
Lenti Lenko, Peter Grivic, Branko Kojc, Evelyn Kojc, Rudek the Kangaroo
IGRALSKA DRUŽINA MERRYLANDS
vabi na premiero veseloigre
t
ZAKONCI STAVKAJO
v soboto, 22. novembra 2003, ob 7.30 zvečer in v nedeljo, 23. novembra 2003, ob 11.00 dopoldne (po sv.maši)
v dvorani Verskega središča Merrylands. Pridite v čim večjem številu! Nasmejali se boste!
Lojze Jerič
VAŠA DOMOVINA
Stari očka, Vaša domovina lepa mora bit', saj tam je Vaša korenina. Naši starši tam rodili se, tam so rastle naše korenine.
Čeprav sem tretja generacija, občutek vedno imam, da tudi moja korenina nekje mora biti tam.
"Imate hčerko ali sina, ki v Avstraliji sedaj živi?" Če bo solza ji pritekla, bom jo stisnil na srce.
Če pa očka in mamce tam več ni, rožic bom natrgal, vprašal bom grobarja, kje počivata.
In, ko jaz dorasel bom in, če sreča mi bo mila, rad bi videl kje, kje je Vaša draga domovina.
Ne bom si solze brisal, po licu naj letijo, naj mi rožice rosijo, da se mi ne posušijo.
Peš bom hodil po Vaših stezicah,	Ko se bom nazaj povrnil,
po dolincah in vaseh,	bom bogatejši,
ako mamico bom srečal,	saj spoznal bom
vprašal jaz jo bom:	Vašo drago domovino.
To pesem je ob letošnjem praznovanju očetovskega dne v Kew recitiral Lojzetov vnuk, voditelj ministrantov pri sv. Cirilu in Metodu in urednik mladinskega kotička v Mislih Andrew Bratina.
Nono Lojze in nona Ivanka med svojimi deseterimi vnuki. Lojze Jerič je 15. novembra dopolnil 70 let. Ob venčku dobrih želja, ki jih je prejel od svojih otrok in njihovih družin, mu tudi Misli nazdravljajo: Bog Vas živi, Lojze, in hvala Bogu za Vas in vse Vaše!
ureja Andrew Bratina
■
Živijo!
This month I would like to pay tribute to a well-known man in our community who will be celebrating 70 years on 15th November. As well as being a talented artist and performer - he has also known for boasting of his long list of 10 grandchildren. "Who is this?"
- no one else but my 'Nono' - Lojze Jerič!
Vesel rojstni dan, 'Nono'!
I have always had a deep respect and admiration of people who have had experiences and have learnt from them. Like many other 'Slovenci' here in Australia and all over the world, my grand father has many interesting stories to tell.
More than once have I sat at the Jerič kitchen table, listening attentively to his tales that have left me awe inspired. As I have began to grow into a young adult, I have become aware of the importance to learn from experiences and to take opinions, seriously from a person that is older and wiser. Many times have I told him about things and he replied with a humorous fable where he had learnt something the hard way.
Of course not all that Lojze has to say is serious - most of his life experiences prove to be far from perfect - but I love them anyway!
One of my favourite tales was when he was at school. As he claimed he was "very smart", but remained to be a nuisance for his teachers. Upon one particular incident - the teacher got cross and disciplined him accordingly. In the process she must have accidentally hit his nose and it started to bleed. I remember laughing when he told me that to stir up even more trouble he smeared the blood from his nose all over his face and hands, to make people think that he was really hurt. Well it worked - and
soon as his father saw him, he went back to the school and conveyed this clear and decisive message; "Next time I will be the one to discipline my son!"
My 'Nono' has always been a bubbly, sociable sort of person but underneath lies his unique artistic side - not seen by all. Many may not have believed that his number one hobby (after his dedication to his family) is constructing mosaics - something that requires complete concentration and patience. He didn't just learn lately - he was educated in the art fifty years ago - residing in an Italian college. As well as this he has worked in a quarry, as an interpreter, stone mason, fruit picker and concreter. No doubt he has a wise outlook on business and work and is always pleased to answer my questions regarding the two. My 'Nono' has been an excellent role model and always been dedicated in his loyalty for his family. His efforts of educating his grandchildren in anything - especially Slovenian culture and language -has shunned for all to see today. He has invested his own time and money (many times he bribed us to get us to learn a song to perform) and it is because of this that has shaped the person that I am today. The only reason that I have kept a keen interest in Slovenian heritage is through my 'stari starši'. If it wasn't for their patience and interest - I wouldn't be as appreciative and as active as now.
Lastly, 'Nono, vesel, rojstni dan...in še sreče za prihodnost!'
The Editor misli_corner@hotmail. com
DOM POČITKA MATERE ROMANE Slovenski dom za ostarele 11-15 A'Beckett Street KEW VIC 3101
MOTHER ROMANA HOME Slovenian Hostel for the Aged Phone: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811
Dom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domača hrana, vesela družba, popolna zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu počitka ob cerkvi v Kew.
Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.
Ste mogoče sami že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge slovenskega doma počitka, ali pa želite kaj več vedeti? Potem je res najbolje, da čimprej pokličete upravnico gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda Doma. Ker je zadnje čase med Slovenci precej več zanimanja in večje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako dolgo bo treba počakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.
GLAS SLOVENIJE
Informativni mesečnik z angleško prilogo »THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922
Domača stran na internetu: STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV glasslovenije.com.au

DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnika Simon Kovačič in James Rizzo
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj Tretji sekretar: Andrej G. Rode Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 17.00 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00 Embassy of Republic of Slovenia PO BOX 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY
Generalni častni konzul: Alfred Brežnik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 PO BOX 188, COOGEE NSW 2034
GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA
Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT NZ