Katoliški TTRFTIMTSTVO TM UPRAVA- PoUetna naročnina.L 800 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 ‘ PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 2.500 i: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 15 (686) Gorica - četrtek 12. aprila 1962 - Trst Posamezna številka L 30 Moramo se modernizirati Zaupnica DeGaulEu Povsod lahko opazujemo spremembe v skladu z modernim razvojem. Ni torej čudno, če se tudi Cerkev v nekaterih stvareh modernizira. Ne spreminja seveda svojih resnic in moralnih načel, a Podajanje verskega nauka mora odgovarjati današnjim potrebam. Hiša božja in bogoslužne stavbe dobivajo modernejšo o^Hko, čas za obrede je Cerkev prilagodila možnostim in potrebam modernega sveta, oblike bogoslužja postajajo vedno preprostejše, da jih verniki lahko razumejo, kar kaže, da je Cerkev še vedno živa in da je njen nauk primeren in potreben tudi modernemu času. Vsi bi se Morali tega veseliti, pa ni tako. Po vaseh boste opazili nove hiše, prenovljena stanovanja, nanovo postavljene in okrašene dvorane in zabavne lokale, če pa kje župnik hoče v cerkvi kaj spremeniti, kar bi odgovarjalo današnjim potrebam in zahtevam, se nekateri verniki uprejo, češ da to ne gre, ker ni navada. Iz lastne izkušnje vem, da se je doslej tako nasprotovanje pokazalo v nekaterih krajih, ki so sicer zelo napredni in moderno u-smerjeni. Zakaj tako nasprotovanje, če hoče župnik spremeniti uro za mašo, da W mnogi lažje mogli v cerkev? Zakaj ne sme prezidati oltarja, ker je stari pokvarjen in neuporaben? Vse naj ostane pri starem, da pojde Cerkev kot zastarela v staro šaro in bodo vsi nanjo pozabili. Mnogi se bojijo, da bi mogla Cerkev z togimi ukrepi in uredbami le preveč Vplivati na sodobnega človeka, zato skušajo na vse načine doseči, da bi ostalo pri starem. In ker se za staro malokdo zanima, ne bo sčasoma nihče več šel v cerkev in k bogoslužnim obredom. Zato je tudi ta okostenelost zelo nevarna za versko življenje. Na žalost se tega premalo zavedamo in le s težavo kaj ukrenemo, da bi se bogoslužje v cerkvi olepšalo s Številnejšo udeležbo kristjanov in z lepo Urejenim sodelovanjem, zlasti pri sveti •naši. In tako pojejo ponekod vedno iste stare pesmi in molijo vedno iste stare niolitve, in to bo trajalo toliko časa, da bo vse utihnilo, ker ni nikogar, ki bi z novim zagonom in v novi obliki navdušil mlajši rod za službo božjo in sodelovanje pri nji. In to je za nas pogubno. Le držimo se starih klopi, saj ko bodo strohnele, bo strohnelo z njimi tudi navdušenje za svete stvari. Res nam je preteklost iztrgala mnogo kristjanov iz Cerkve in od Boga, še več nam jih bo bodočnost, ne bomo pogumno in čvrsto iskali novih poti za versko izobrazbo, rabo materinega jezika pri obredih, skupno sodelovanje pri bogoslužju, sedanjemu ča- Isu primemo versko udejstvovanje itd. bodimo sodobni tudi pri razlagi VERSKIH RESNIC Še na nekaj bi rad odgovoril. Ljudje hitijo dalje v raziskovanje sveta. Zgodi se na primer, da otroci ali dijaki v šoli slišijo kateheta, ki razlaga, da je svet hi človeka ustvaril Bog, da so evangeliji *6odovinsko zanesljive knjige, da je Kristus naš odrešenik, ki nas je na križu odrešil itd. Komu naj otrok verjame? Največkrat bo verjel učitelju ali profesorju, ker sicer lahko dobi petico. Iz takega poučevanja se porodi dvom in končno se iz dvoma porodi še nevera. Ker se ''Časih brezverske teorije širijo kot znanstvena odkritja, kar dejansko seveda niso, je v veliki nevarnosti naša mladina in prav zaradi tega je marsikateri mlad Človek opustil vero. Morda je bil kdaj kriv tudi katehet, ki ni znal pojasniti navidezna nasprotja med nauki vere in Prave znanosti in zavreči zmotne teorije. ZAKLJUČEK Dolgo bi lahko še govorili o podobnih Problemih. Nakazal sem samo nekatere. Težave so bile in bodo ostale. In če se kdo znajde v takih težavah in dvomih, **al ne molči in se ne muči sam zase. ®eŽe naj po dobri knjigi ali naj se da Poučiti. Vse to bi bilo lahko, če bi imeli •hed nami res veliko zvestih katoličanov, ki vestno izpopolnjujejo božje zapovedi in gradijo svoje življenje na trdni podlagi žive vere v Boga. Marsikdo se katoliški veri odteguje in morda išče odgovora na važna življenjska vprašanja v brezverstvu, v praznoverju ali v kaki nekatoliški veri, ker ni našel opore v vernih ljudeh. Razni so vzroki, zaradi katerih je naš človek Boga zapustil, a največja ovira za vrnitev k Bogu in Cerkvi je prav pomanjkanje zavednih kristjanov. Resnica se namreč meri po dejanju. Izpričujmo zato božjo resnico z iskrenim krščanskim življenjem, ki ga krepi trdna vera in o-življa božji Odrešenik po daritvi svete Jugoslovanske oblasti so ponovno dale aretirati bivšega jugoslovanskega podpredsednika in največjega Titovega prijatelja, Milovana Djilasa. V soboto zjutraj sta se na njegovem stanovanju prikazala dva policijska funkcionarja in ga povabila, naj gre z njima. Še prej sta sekvestrirala vse, kar je imel napisanega v svoji študijski sobi, tudi privatno korespondenco. Poročajo, da ju Djilas ni vprašal zakaj in čemu, ampak je mirno pobral nekaj nujnih o-sebnih stvari, jih stlačil v kovček in odšel z agentoma. Iz izkušnje komunistične prakse je takoj razumel, za kaj gre. Jugoslovanske komunistične . o-blasti niso do tega trenutka izdale še nobenega uradnega sporočila ali obvestila o tej nenadni Djila-sovi aretaciji. Tudi radiu in časopisom niso še dovolili o tem poročati. Jugoslovanski državljani so za aretacijo Djilasa zvedeli iz tujih časopisov in radijskih postaj. Taka je namreč svoboda izražanja pri komunistih! Po zadnjih spremembah na krmilu države pod pritiskom vojaških sil, se politična kriza v Argentini le polagoma razčiščuje. Negotovost političnega položaja še ne dopušča napovedati, kdaj in kako bo do ustalitve prišlo. Predsednik vlade Guido, ki je nasledil odstavljenega Frondizija, se trudi .na vse načine, da bi normaliziral položaj, toda razni činitelji mu ta prizadevanja ovirajo. Tudi odnos vojaških sil, ki so odstavile Frondizija (ki je trenutno priprt na nekem rečnem otočku), do novega predsednika ni še povsem jasen. Enkrat so mu naklonjeni, drugič mu spet postavljajo pogoje. Po soglasnem mnenju opazovalcev je vzrok argentinske krize v splošni nezrelosti ljudstva ter pomanjkanju sposobnih vodilnih kadrov. Kako naj si drugače razlagamo, da pripustijo k volitvam stranko tistega diktatorja Perona, katerega so se s težavo iznebili in ki se sedaj z denarjem, ki si ga je prilastil med svojim vladanjem, šopiri v Madridu? Kljub temu so milijoni argentinskih volivcev glasovali zanj. — In končno komunisti, ki so v svoji taktiki najbolj predrzni in machiavelistični, se niso niti za trenutek pomišljali izrabiti nezrelost argentinskega ljudstva, da so svojim volivcem priporočili pri zadnjih volitvah, naj glasujejo za peronovce, medtem ko proglašajo generalissima Na nedeljskem ljudskem glasovanju so francoski volivci v o-gromni večini odobrili evianske sporazume o ustavitvi vojne v Severni Afriki ter o ustanovitvi neodvisne Alžirije. Kot je bilo pričakovati, je general De Gaulle tudi na tem referendumu dosegel nesporno odobritev svoje politike. Volivci so imeli' dve možnosti: izreči se za njegovo politiko ali proti. Čeprav je bila udeležba na volitvah pomanjkljiva (kot se po navadi vedno dogaja v Franciji), saj je znašala le okrog 75%, se je dobrih sedemnajst milijonov (17 milijonov in pol) volivcev izreklo Opazovalci sodijo, da je jugoslovanska vlada podvzela ta nedemokratičen korak proti pogumnemu črnogorskemu kritiku »Novega razreda« zaradi njegove zadnje knjige »Razgovori s Stalinom«, ki je na tem, da izide v New Yorku. Tako srednjeveško mračnjaško postopanje komunističnih oblasti proti lastnim kritikom je razburilo vse svetovno javno mnenje. Glasilo Nennijevih socialistov »Avanti« pravi v komentarju pod naslovom »Dvomljiv ukrep«, da kakor so ital. socialisti ob izpustitvi Djilasa na svobodo izrazili svoje zadovoljstvo, ker so kot »socialisti vedno zagovarjali potrebo po svobodni debati o idejah in so se uprli zatiralnim ukrepom zaradi ideoloških nasprotstev,« tako sedaj nimajo ničesar dodati. Smatrajo pa, da ta »ukrep ni najbolj primeren, da bi prispeval h kroženju idej, ki je potrebno tudi za razvoj jugoslovanske demokracije.« — Kaj bodo rekli k temu slovenski pristaši Italijanske socialistične stranke? Franca, čigar gostoljubnost uživa Peron, za največjega »fašista«! (Več o tem pove članek na 3. strani.) Po razgovorih s francoskim predsednikom De Gaullom v Turinu, se je ministrski predsednik Fanfani sestal v soboto z nemškim kanclerjem Adenauerjem v Cade-nabbiji ob Comskem jezeru, kjer nemški državnik navadno prebije svoje počitnice ali krajše oddihe. Kakor že prej v Turinu, so razgovori potekali okrog problemov evropskega združevanja. Znano je, da je De Gaulle hotel uveljaviti svoje tovrstne načrte, s katerimi se pa ne strinjajo ostale evropske vlade, ki hočejo po začeti poti postopne integracije nadaljevati. Zaradi tega je pogostna izmenjava pogledov med državniki nujno potrebna. V ta okvir spa data obe srečanji Fanfanija, v Turinu in Cadenabbiji. Volitve v tovarnah FIAT Pri volitvah zastopnikov v notranje komisije v raznih podjetjih FIAT v Turinu, ki zaposlujejo 93.491 delavcev', so tudi lotos demokratični sindikati odločno prevladali nad komunističnim F.I.O.M. Vsi trije svobodni sindikati (CI SL, SIDA, UIL) pozitivno z »da« ali 90% oddanih glasov. Za »ne« se je izreklo en milijon 800.000 volivcev, belih ali neveljavnih glasovnic pa je bilo okrog milijon. Nedeljski referendum je že tretji te vrste po vrnitvi De Gaulla na oblast leta 1958. Na prvem so Francozi odobrili novo ustavo V. republike, na drugem (leta 1961) pravico dano Alžircem do samoodločbe in končno v nedeljo 8. a-prila t. 1. so odobrili doseženo premirje v Alžiriji. In ne samo to, ampak so tudi prepustili De Gaul-lu polno oblast, kar se tiče izvajanja evianskih sporazumov. — Sodijo, da bo De Gaulle v moči prav teh izrednih pooblastil v kratkem razpustil poslansko zbornico in napovedal nove parlamentarne volitve, ki se bodo tako gotovo iztekle v prid strankam, ki podpirajo De Gaullovo politiko do Alžirije. Zanimivo je bilo zadržanje francoskih političnih sil do nedeljskega glasovanja. Vse stranke so, čeprav z različnimi motivacijami, priporočile volivcem, naj glasujejo »da«, razen dveh gibanj skrajnih desničarjev ter Bidaultove krščanske demokracije. Pristaši Mendes - Francea in Depreuxa (Združena socialistična stranka) so oddali bele glasovnice, katerih je, kot omenjeno, en milijon. POLOŽAJ V ALŽIRIJI V soboto pa se je v upravnem središču »Rocher Noir«, nekaj kilometrov izven Alžira, ustoličila začasna izvršna oblast, kot predvideva evianski sporazum. V tem izvršnem svetu je devet Alžircev in trije Francozi (podpredsednik ter delegata za finančne zadeve ter javna dela). O. A. S. še ne miruje. Prav na predvečer referenduma v Franciji je po mestih Alžirije sprožila nov val terorizma, pri katerem je bilo na desetine mrtvih. Vojaštvo in policija se ji odločno zoperstavljata. Vedno odkrivajo večje količine orožja in ujamejo kakega voditelja O. A. S. Proces proti generalu Johaux-u, ki so ga pred dvema tednoma u-jeli, se je pričel, kot že najavljeno, 11. aprila. posameznih sindikatih so naslednji: C.I.S.L. (demokristjanski) 11.884 glasov in 32 sedežev, S.I.D.A. (demokristjanski) 23.411 glasov in 72 sedežev, U.I.L. (socialdemokratski) 25.857 glasov in 64 sedežev in social komunistični F.I.O.M. 17.802 glasa in 35 mest. Polagoma vendarle prodira med delavstvo v Italiji naprednejše in stvamejše gledanje sna rešitev njihovih specifičnih problemov. Dokaz za to je zaupanje, ki ga vedno v večji meri dajejo demokratičnim sindikatom. DOHODEK TURIZMA V JUGOSLAVIJI Lansko leto je Jugoslavija zabeležila okrog 6 milijard 43 milijonov deviznih dinarjev dohodkov iz turističnega prometa, 42 odstotkov več kot v letu 1960. Največ dohodkov je Jugoslaviji prinesel tujski promet zahodnonemških turistov, in sicer milijardo 557 milijonov, sledijo avstrijski turisti z milijardo 239 milijonov in italijanski turisti s 433 milijonov deviznih dinarjev. Imenovan je novi goriški nadškof V sredo opoldne so slovesno zazvonili zvonovi goriške stolne cerkve v znamenje, da je naša nadškofija dobila novega nadpa-stirja. Novi nadškof je Andrej PANGRAZIO, dosedanji pomožni škof v Livornu. Rodil se je 1. septembra 1909 v Budimpešti. Ker so bili starši doma iz padovanske škofije, je stopil med tamkajšnjo duhovščino in bil posvečen dne 3. 7. 1932. Leta 1953 je postal pomožni škof v Veroni in dobil škofovsko posvečenje 4. 10. 1953. V Veroni je ostal do leta 1959, ko ga je sv. Stolica imenovala za pomožnega škofa v Livornu s pravico nasledstva; sedaj pa je dobil imenovanje za nadškofa v Gorici. Novega nadpastirja vsi verniki z veseljem pozdravljamo in mu izražamo svojo vdanost v trdnem upanju, da mu bo Bog pomagat voditi zaupano mu čredo po potih krščanske svetosti in pravičnosti. Po zmedi v Siriji Spor, ki je nastal med sirijskimi vojaškimi in civilnimi (vladnimi) krogi, ki je v preteklem tednu rodil celo vrsto bolj ali manj resnih vojaških udarov in uporov prebivalstva v raznih sirijskih mestih, se je poravnal s sporazumom. Predsednik El Kudsi se je vrnil na svoje mesto vladnega pi'edsed-nika, sedem uporniških polkovnikov, ki so krizo sprožili, je moralo zapustiti Sirijo. Odšli so v Švico v »prostovoljno« izgnanstvo. In končno so na zahtevo filoegiptov-skih častnikov vnesli v sporazum določilo, da se mora na novo preučiti vprašanje povezave med Sirijo in drugimi arabskimi državami, predvsem Egiptom. Predsedniške volitve Koncem aprila poteče mandat predsedniku republike Gronebiju. Zato sta predsednika senata in poslanske zbornice odločila, da bodo volitve novega predsednika dne 2. maja. TELEGRAMI RIM: Na kongresu Italijanske liberalne stranke (PLI), ki se je zaključil v nedeljo z odobritvijo Malagodijevega poročila, so sklenili, da italijanski liberalci ostanejo v opoziciji proti vladi levega centra. Odklonili so pa vsako povezavo z misini in tako zavrgli poziv monarhistov po povezavi vseh desničarskih sil v državi. LONDON: Angleška vlada je dosegla sporazum o novi ustavi Kenije z delegati obeh glavnih kenijskih strank, KANU in KADU. Sporazum je bil dosežen po težavnih pogajanjih, ki so trajala skoraj dva meseca. Obe stranki bosta sodelovali v prehodni koalicijski vladi. Nato bodo razpisali volitve. — Tako bo verjetno že prihodnje leto še ena afriška kolonija postala neodvisna. ŽENEVA: Na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi se mnogo trudijo, da bi prišlo do zbližanj nasprotnih stališč, to4a zaenkrat so vsi napori zaman. Sovjeti so odbili vsako obliko nadzorstva, tudi nevtralnih opazovalcev. — Medtem se v ZDA pripravljajo na obnovitev atomskih poskusov v zraku. Angleški premier Mao-millan si na vse kriplje prizadeva, da bi vsaj v skrajnem trenutku prepričal Sovjete o potrebi nadzorstva in tako preprečil ameriške atomske poskuse. maše in po zakramentih. DR. L. ŠKERL DJILAS SPIT V ZAPORU Nejasnost v Argentini Srečanje Fanfani - Adenauer so odnesli 61.152 glasov, komunistični FIOM pa le 17.802 glasov'. Rezultati po A KRŠČANSKI NAUK O MOLITVI Ker smo otroci božji, smemo kot otroci govoriti s svojim Očetom. »Ker ste sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v naša srca, ki kliče Aba, Oče.« (Gal 4,6). Jezus nas uči moliti Ko so učenci videli Jezusa, kako lepo moli, je eden izmed njih pristopil k njemu in mu rekel: »Gospod, uči nas moliti, kakor je tudi Janez učil svoje učence.« In Jezus jih je naučil »očenaš««. (Pr. Luk 11,1-4 in Mat 6, 9-13) Ko molimo, dvigamo svoje srce k Bogu in govorimo z njim. Častimo ga, ga zahvaljujemo in prosimo za njegove darove. Ker nas je Jezus naučil moliti očenaš, imenujemo to molitev Gospodovo molitev. Sestavljena je iz nagovora in sede m prošenj. - Po Jezusovem naročilu nagovorimo Stvarnika nebes in zemlje s sladkim imenom Oče naš, da bi ga tembolj ljubili in zaupali vanj kot otroci. V prvih treh prošnjah prosimo Boga za to, kar Bogu pripada: da bi bilo njegovo ime posvečeno, da bi vladal v naših srcih, da bi vedno spolnjevali njegovo voljo, kakor jo spolnjujejo angeli in svetniki v nebesih. V zadnjih štirih prošnjah prosimo za svoje zadeve: kruh za dušo in telo, za odpuščenje grehov, za pomoč v skušnjavah in da bi nas rešil vsega hudega. — Pri srcu nam mora biti predvsem božja čast in naše zveličanje. Molitev je za človeka velika odlika, obenem pa tudi sveta dolžnost. Odlika, ker se smemo pridružiti hvalnicam angelov in svetnikov; dolžnost, ker smo po krstu posebno poklicani k molitvi in ker brez molitve ne bomo prejeli milosti, ki jih potrebujemo za zveličanje. VRSTE MOLITVE: Molimo lahko s svoji m i beseda m i, kakor nam narekuje naše srce. Lahko pa molimo tudi kak molitveni obrazec, na pr. očenaš, zdravamarijo, Pod tvoje varstvo, Pozdravljena Kraljica itd. Molitev je lahko ustna, to pomeni, da molimo s srcem i n usti, ali pa samo notranja, to pomeni, da molimo samo v srcu. Tako molitev imenujemo p r e m i š l j e v a l n o , ako premišljujemo kako versko resnico in spotoma napravimo kak dober sklep za svoje versko življenje. Dober molitvenik nam lahko tudi mnogo pripomore k dobri, molitvi. Sv. Frančišek Šaleški uči: »En sani očenaš, ki ga zmoliš pobožno, je več vreden, kakor množica očenašev, ki jih zmoliš v naglici in brez premisleka.« Liturgični tečaj v Zagrebu c fkn življenja Pomoč lačnim Nemškii škofje so izdati skupno pastirsko pismo, s katerim vabijo vernike, naj radodarno prispevajo za pomoč lačnim im bolnim. Nabirka v ta namen je bila v Nemčiji 8. aprila. Pri dosedanjih treh nabirkah so nabrali skoraj 20 milijard lir. Tudi iz Holandske poročajo, da so škofje v letošnjem postu organizirali nabirko za potrebne, zlasti za tiste, ki po svetu trpijo lakoto. Za vsako postno nedeljo, ki jih je šest, so določili poseben namen in sicer: boj proti lakoti, tehnična pomoč, Cerkev v razvoju, izobrazba, preganjanje Cerkve in boj proti bolezni. Računajo, da bodo holandski katoličani v tem postu v te namene prispevali skoraj dve milijardi lir. Obiski v Fatimi Lansko leto se je v Fatimi darovalo 15 tisoč maš. V kapeli prikazovanj 4.420. Obhajil je bilo 375 tisoč. Zabeležili so manjše število romarjev iz inozemstva. Pravijo, da je treba iskati vzrok za zmanjšan obisk v mednarodni napetosti. Raznih romanj iz inozemstva je bilo 129. Cerkvena umetnost Tretja bienala cerkvene umetnosti bo v Salzburgu v Avstriji od 27. julija pa do 15. septembra. Do sedaj so napovedali u-deležbo umetniki iz 13 držav. Razstavljena bodo dela, ki govorijo o zakramentih. Cmci in katoliške šole Lani je v Združenih državah Amerike obiskovalo katoliške šole 98 tisoč črncev. Sedaj je v Združenih državah 665 tisoč črncev, ki so katoličani. Torej 3 odstotki in pol vseh ameriških črncev, ki jih je 19 milijonov. Lani je sprejelo katoliško vero 12 tisoč črncev. To je pogum! Na otoku I sl and, ki šteje 160 tisoč prebivalcev, živi 800 katoličanov. In ti katoličani so izdali svoj misal ali mašno knjigo v latinskem in islandskem jeziku. Belgijska pomoč Latinski Ameriki Razne katoliške dežele, ki jim ne primanjkuje duhovniških poklicev, skušajo pomagati deželam Latinske Amerike. Ka- toliška univerza v Louvainu v Belgiji ima poseben zavod, kjer se pripravljajo duhovniki in bogoslovci iz raznih dežel na delo v Južni Ameriki. Trenutno je v zavodu 11 duhovniku in 70 bogoslovcev. Doslej je že odšlo iz zavoda v Južno Ame-rico 67 duhovnikov. Vsekakor lepa pomoč. Sestre se vračajo v Kongo Italijanske sestre kongregacije sv. Jožefa iz Cunea so se vrnile na svojo postojanko v mestu Lolo v Kongu. Kraj so morale zapustiti 30. septembra leta 1960. Tudi to je znamenje, da se položaj v nesrečni deželi polagoma pomirja. Italijanski duhovniki med delavci v Nemčiji Po poročilih nemške organizacije Chari-tas deluje med italijanskimi delavci, ki so zaposleni v nemški industriji. 40 duhovnikov. Večina teli duhovnikov pripada raznim italijanskim škofijam, a so dobili od svojih škofov triletno dovoljenje za delo med emigranti. Mednarodni misijonski kongres Od 9. do 13. maja bo v Lionu v Franciji mednarodni misijonski kongres. Kongresu bo predsedoval kardinal Agagianian, prefekt misijonske kongregacije. Na sporedu bodo predavanja o važnih problemih. Že naslovi veliko povedo: Novi misijoni v novih časih, Novi časi, Novi misijoni, Misijonsko sodelovanje, Širjenje vere. Ob zaključku bo velika misijonska manifestacija, pri kateri bodo prisotni številni kardinali, nadškofje in škofje. Cela družina v misijonih Družina Crane z desetimi sinovi bo odpotovala meseca julija na Aljasko, kjer se bo posvetila misijonskemu delu. Dva izmed sinov sta v benediktinskem semenišču. Nespameten samomor Neka Francozinja je napravila samomor, ker so odkrili, da je v potnem listu p . naredila letnico svoje starosti. Potni tisi je izkazoval, da ima 30 lot, v resnici pa jih je imela 37. Ob tem odkritju se je čutila tako ponižano, da je naredila sa momor. . Tečaj je organiziral ILO (intterdiecezan-ski liturgični odbor). Udeležencev je bilo 400 duhovnikov in nekaj bogoslovcev frančiškanov. Škofijski bogoslovci so bili na semestpalnih počitnicah, teh je 190 za zagrebško škofijo. UDELEŽENCI Od udeležencev tečaja je bilo: iz go-riške in tržaško-koprske škofije je bilo razmeroma malo duhovnikov: iz goriške samo dva, iz tržaško-koprske apostol, administrature pa 6. Iz ljubljanske in mariborske škofije je bilo kakih 50 duhovnikov udeležencev tečaja; vsi ostali so bili iz hrvaških škofij. Posebno sijajno je bila zastopana po svojih duhovnikih Dalmacija z otoki ter Bosna in Hercegovina. Razumljivo je, da je bilo največ udeležencev iz zagrebške nadškofije. NAČELA O SODELOVANJU VERNIKOV PRI SV. MAŠI Celoten tečaj je vodil škof iz Banjaluke, msgr. Pichler, ki je tudi predsednik ILO-ja. Isti je imel tudi prvo predavanje in sicer: Načela o sodelovanju vernikov pri svati maši. Ta načela so: a) dogmatična in b) pastaraiinoliturgična načela. Dogmatična načela .terjajo od mašnika in vernikov brezpogojno uklonljivost božji ustanovi Kristusa večnega Duhovnika. Kar je bilo napovedano v stari zavezi, da se bo od sončnega vzhoda do zahoda opravljala najčistejša daritev, v kateri bo po-sednjen in ponavziočen Kristus v svojem odrešilnem delu, 'to nam je dano v sveti maši. Dogmatična načela so začrtana neposredno od samega Kristusa, zato so nespremenljiva. Človeški duh se izpre-meni v božji Kruh. Pri ofertariju pripravimo svoje človeške darove, ki se pri iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiii V čudne čase prihajamo, v katerih jc tudi starost v sramoto! Skrb za nove družine na Malti Januarja leta 1956 so začeli na Malti s tako imenovanim gibanjem Kana, ki naj bi pripravljalo mlade ljudi na bodoče za-' kansko ‘življenje/ Zakoh je zelo resna zadeva, od katerega zavisi časna in večna sreča premnogih 'ljudi. Gibanje Kana je sprva naletelo na mnoge težave, a si je kmalu utrlo pot. Gibanje Kana organizira tečaje za zaročence po župnijah. Predavajo duhovniki, zdravniki, družinski očetje. Ustanovili so tudi posebne posvetovalnice, kjer se mladi ljudje lahko po-razgovore z duhovnikom, zdravnikom, pravnim svetovalcem, 'socialnim asistentom. Ravno te posvetovalnice so se izkazale za želo koristne. Zaročenci gredo tudi radi na duhovne vaje. Lata 1957 se jih je udeležilo 1500 parov, leta 1960 pa že 2000. Gibanje Kana izdaja tudi razne brošure o zakonu in družini. Duhovniški poklici v deželah razvoja Kongregacija za širjenje vere je dala naslednje podatke o stanju domačih duhovnikov in duhovniških poklicev v 'deželah razvoja, kakor se imenujejo dežele, ki so šele nedavno dosegle neodvisnost. Afrika: 151 malih semenišč s 15.586 gojenci in 35 velikih semenišč s 1825 bogoslovci. Lansko leto je bilo 111 novomaš-nikov. Indija: 38 malih semenišč s 1429 gojenci in 10 velikih semenišč s 1039 bogo slavci. Lansko leto je bilo 111 novomašm-ko-v. Vseh domačih duhovnikov je 3000. Pakistan: 1 veliko semenišče s 24 bogoslovci. Domačih duhovnikov je 74. Burma: V štirih semeniščih je 227 gojencev in v bogoslovju je 36 bogoslovcev. Domačih duhovnikov je 94. Cejlon: 6. malih semenišč s 398 gojenci in 1 veliko semenišče s 145 bogoslovci. Domačih duhovnikov je 356. Indonezija: 16 semenišč s 1548 dijaki in 6 bogoslovij s 153 bogoslovci. Vietnam: 16 semenišč z 2201 dijaki in 6 bogoslovij s 427 bogoslovci. Domačih duhovnikov je 1350. Siam: V pokrajinskem bogoslovju je 40 gojencev. Domačih duhovnikov je 94. Koreja: 2 nižji semenišči s 307 gojenci i nemo višje z 286 bogoslovci. Domačih duhovnikov je 300. Japonska: V dveh bogoslovjih je 256 bogoslovcev. Domačih duhovnikov je 385. transubstancijaaiji (pri prebistvemju) spremenijo v Telo -in Kri Kristusovo in tako postanejo Žrtev alli Hostija neskončne vrednosti. Pastoralno-liturgična načela pa so izročena Cerkvi, da jih v vsaki dobi in v različnih krajih sama po svojih najvišjih oblastnikih uvidevno spreminja in tolmači in po teh načelih usmerja svoje vernike k najsvetejšemu sodelovanju. Pastoralno-liturgična načela moramo sprejeti in se po njih ravnati, kakor zahteva točasna cerkvena oblast. MAŠNIK Drugi predavatelj je bil: dr. Miroslav Kirigin, .benediktinec iz Makarske. Njegov tema je bil: Misnik (Mašnik). Z ozirom na vlogo mašnika pri liturgični obnovi je predavatelj svaril pred dvojnim ekstremom : pred preveliko prenagljenostjo in zanešenjaštvom, če bi namreč kdo v 'svoji preveliki gorečnosti prehiteval navodila in vodstvo cerkvene oblasti in bi tako zašel v rušenje mašnega obreda. Drugi ekstrem so pa konservativci, ki nočejo sprejeti niti minimalnih zahtev ILO-ja in hočejo ohraniti vse po starem tiru. Prva zmota se imenuje »liturgizem« v slabem pomenu besede. Druga zmota je pa laetargia, to je nedovzetnost za vsakršno spremembo, ki jo zahteva naš čas. Toda poudaril je predavatelj ponovno: Mol i u s est liturgda quam laetargia. MINISTRANT PRI MAŠI Tretji predavatelj je bil Slovenec iz Maribora, dr. Obržan. Njegov tema: Ministrant. Po njegovem naj bi vsak župnik imel kar pravo organizacijo ministrantov. Pred prvim obhajilom nima deček dostopa med ministrante. K ministriranju naj ne bo nihče siljen, nihče naj ne ministrira, ker mora, ampak ker sme ministrirati. Najprej mora vsak prestati novici jat, ki oaj traja 3 do 6 mesecev'. Ako se deček izkaže pozitivno, naj bo sprejet v društvo kot pravi ministrant. Sprejem bodi slovesen, kar naj spominja na podeljevanje nižjih redov klerikom. Izključitev pride v poštev le v slučaju 'težkih prestopkov, kot so večja tatvina, morallm padci 'ali na izprijenost. Kazen bodi vzgojna, ne pa porazna; kar velja za grešnika iz slabosti ali lahkomiseiktosti. — Ministrantom naj župnik ali kaplan posveča posebno pozornost tudi glede verskega pouka in naj jih usmerja k pogostoiemu obhajilu. — Nagrada naj ne bo tako zvana plača v denarju, ampak ob priliki velikih praznikov lepo priznanje v taki ali drugačni nagra- di ; posebno lepa nagrada so vsakoletni izleti ali tudi otroška pogostitev. Negovati je 'tudi v posameznih slučajih seme božjega poklica bodočega semeniščnika in klerika in to v sporazumu s starši. VERNIKI PRI MAŠI Četrti predavatelj je bil dr. Juraj Radič. Njegov tema: Vijemici (Verniki). Njegovo predavanje je bilo zelo sorodno predavanju dr. Jožeta Pogačnika, prelata in generalnega vikarja iz Ljubljane. Sodelovanje vernikov pri tihi maši. Izraz »mis-sa privata« ne obstaja več. Kakšen maj bo odnos vernikov pri tihi maši? Tudi tiha maša, kakor zborna ali slovesna, je vedno dramatično dejanje, pri katerem ne' sme nihče ostati nemi gledalec. Vsak je pozvan k sodelovanju. V praksi najdemo tri vrste udeležencev. Če primerjamo mašo drami, vemo, da pri drami je lahko nekdo, ki pač pase svoje oči, pa je daleč od umevanja ki sodelovanja; še na misel mu ne pride, da je tudi on pozvan k sodelovanju. Ne ve, kaj početi, in ker se drama zavleče, se skuša zaposliti ,s kakim drugim čtivom, ki nima zveze z dramo. Takim 'so podobni verniki pri 'maši, ki k maši sicer pridejo, pa jim ni mar, kaj se na oltarju 'dogaja in k čemu jih 'liturgija poživlja. Nekateri od teh, ki imajo še vest in zavest svetega dogajanja, se morda zaposlijo z rožnim vencem ali s kako drugo pobožnostjo: nekatere zanima petje, pa jim ni mar, ali je mašno aili kako drugo petje. Dojemajo le neko čustveno pobožnost, ki takoj po maši spuhti; njih religioznost je zgolj v čustvih. — Dalje pri drami so nekateri udeleženci, ki dramo razumejo in se .vanjo zaglobijo; vendar k sodelovanju se ne čutijo vabljene in pozvane. To so pri maši pasivni udeleženci: ne vedo, da so pozvani tudi oni, da z mašnikom molijo, poslušajo, prinašajo, žrtvujejo in sprejemajo. — A tretja vrsta udeležencev so tisti, ki kakor igralci pri drami res dejansko sodelujejo. In to doseči je ideal liturgič-čnega gibanja in obnove. Po mnenju dr. Pogačnika je glasna molitev rožnega venca med mašo nedopustna. Le zaskrbi K-nost, da, če rož™ venec v vseh slučajih izločimo iz maše, ne bo več prilike, da bi se verniki rožnemu vencu priučili, ta skrb omili ta zakon tako, da bi bilo dopustno morda v oktobru ali v adventu nuditi vernikom priliko, da se rožnemu vencu priučijo. Toda za to je dovolj prilike pred mašo ali pred majniško pobožnostjo, ne pa med mašo. (Konec prihodnjič) RAZNE NOVICE V spanju jih je zalotil plaz Do hujše nesreče je prišlo v dolini Tou-la, kjer gradijo predor pod Mont Blan-com. V noči 6. aprila se je nenadoma u-trgal v gorah plaz in zgrmel navzdol. Podrl je eno izmed barak, kjer so spali delavci. Tri delavce je plaz ubil, 35 pa ranil. •Delavci ostalih barak, 400 po številu, so zbežali na prosto in se tako rešili, ko je kmalu rnato zgrmel navzdol še drugi plaz in nato še tretji. Nekega delavca so rešili izpod plazu po desetih urah. Bil je še živ. Prevrtali so predor pod Sv. Bernardom V četrtek 5. aprila so po 46 mesecih dela razstrelili še zadnjo plast skalovja, ki je ločilo Italijo od Švice v predoru pod Sv. Bernardom. Razstrelitvi na licu mesta ni mogel sicer nihče prisostvovati, vendar pa so jo lahko opazovali tisoči in tisoči televizijskih gledalcev. V skrite vdolbine v neposredno bližino še zadnje stene so televizijski operaterji postavili svoje sprejemnike, ki so posneli vso zanimivo razstrelitev. Četrt ure zatem so skozi odprti predor stekli švicarski in italijanski delavci, ki so se objeli in mahali vsak s svojo zastavico. Prva faza ogromnega dela je bila s tam dosežena. Predor pod Velikim Sv. Bernardom je dolg 5880 m; od teh je na italijanski strani 2890 in na švicarski 2990 metrov. Predor bodo dokončali prihodnje leto. Skozi predor bo lahko steklo od 400 do 500 avtomobilov na uro. Pri gradnji predora je zaposlenih 350 italijanskih delavcev, nad tisoč pa jih je zaposlenih pri gradnji avtomobilske ceste, ki bo vezala predor. Sedem dni počitnic za praznike Šolski 'skrbniki so odredili, da se bodo velikonočne počitnice na osnovnih, srednjih in višjih šolah začele v četrtek 19. a-prila in bodo trajale do 24. aprila. A ker je 25. aprila državni praznik, se bodo dijaki vrnili v šolo v četrtek 26. aprila. Novi protektor šolskih sester Družipe redovnic imajo po določilih cerkvenega prava svojega kardinala protek-torja, ki ga imenuje sv. oče. šolske sestre so sedaj dobile takega protektorja v osebi kardinala Pavla Maralla. — Prejšnji je bil kardinal Fumasond Biondi, ki je pred leti umrl. * * * Malokateri ve, koliko mora vedeti, di‘ ve, kako malo še ve. 9 i POROMAJMO V SAN MARINO IN ASSISI še je čas, da se priglasite 'ia romanje v San Marino in Assisi' Vpisovanje sprejemajo domači dušni pastirji. Videli boste nekaj najlepših krajev in božjih poti v’ Italiji, zlasti Assisi in Sieno. Siena - Stolnica FRONDIZI JE 1 L M (Od našega dopisnika) Od 29. marca dalje Frondizi ne vlada več v Argentini. Vojaki so ga odstavili. Njegovo mesto je zasedel začasni predsednik seinata dr. Jose Maria Guido. Za inozemstvo so bili 'ti 'dogodki precej nerazumljivi. Večina javnega mnenja je na strani Frondizija. Pač ne vedo, da si je Frondizi sam skopal svoj grob s svojo dvoličnostjo in neiskrenostjo. FRONDIZI JEV A DRUŽINA Dr. Arturo Frondizi izhaja iz številne italijanske družine, ki je iz Abrucov prišla v Argentino. Vsa družina je izrazito levičarska. En brat, Silvio, je univerzitetni profesor v La Plati in 'trockist (radikalen komunist). Drugi, Risieri, je rektor univerze v Buenos Airesu in zelo na 'levo Usmerjen. Sam bivši predsednik je bil v študentovskih letih 'levičarsko navdahnjen. Leta 1955 so vojaki s pomočjo javnega odpora pognali Perona. Nato se je začela borba med politiki za predsedniški stolček. Biti v Argentini predsednik pomeni Postati bogat za vse življenje. Povprečnemu Argentincu se zdi smešno, da bi kdo Prišel na oblast 'in ne spravljal v svoj žep. frondizijeve spletke Dr. Arturo Frondizi je spadal k radikalni stranki. To je meščanska stranka, 'liberalnega duha, pod vplivom prostozidarjev in laicistično navdahnjena. Spoznal je, da ima njegov tekmec, dr. Baibin, več možnosti, da postane predsedniški kandidat stranke. Zato je stranko razbil 'in se dal tzvoliti za kandidata pri dedu, ki se je začel imenovati imtransigantni (nepopustiji-ri) radikali. Drugi del pa si je pod vodstvom dr. Balbina dal naslov ljudski radikali. Frondizi je nato spretno razvil svojo Propagando. Najprej se je postavil v opo-ricijo do vojaške vlade, ki je zrušila Pehana, in si skušal tako pridobiti glasove Peronistov. Nato je začel govoriti o po-^bi narodne sloge. Vse stranke imajo •Uožnost, da dobijo mesto v njegovi vladi, ^udi katoličani, pa tudi komunisti. Temu 50 rekli integracdonizem. Peronistom je °bljubil, da bodo dobili nazaj svojo stran-110 in da 'se bo Peron lahko vrnil. Komu-n'istam je obetal, da jih bo pustil pri mirit in jim 'dovolil izhajanje dnevnika »La Dora« (Ura). Katoličanom je obljubil svobodno šolstvo in verouk po šolah. FRONDIZI POSTANE PREDSEDNIK Prišle so volitve 23. februarja 1958. Frondizi je računal prav. Volila ga je ogromna večina naroda. Dobil je 4,100.000 glasov, njegov nasprotnik in bivši politični somišljenik dr. Baibin pa le 2,400.000. Frondizi je zmagal v vseh provincah. Senat Je bil čisto njegov, v parlamentu pa je lrUel dve tretjini poslancev. NJEGOVO VLADANJE Nato je začel vladati. Držal se je načela: Delaj prepir, pa boš zmeraj na vrhu. Spretno je razdvajal vojake med seboj; komunistom je 'dovolil izhajanje dnevnika, pa hm ga čez čas spet vzel; peronistom jc daklonil obširno amnestijo, Perona pa dr- žal proč od Argentine. v Buenos Airesu. Pa je bil v tem oziru Frondizi nepopustljiv. Ukrotil je celo svoje poslanice, ki so bili večinoma proti, s spretnimi 'spletkami prisilil podpredsednika države, levičarja dr. Gomeza, da je odstopil, in nato uveljavil svojo voljo. Argentina je prvič v svoji zgodovini prišla do katoliške univerze. Sedaj ima že tri. Frondizi je ves čas stal na stališču, da je gospodarski napredek najboljši jez proti razširjanju komunizma. Silno rad je govoril o petroleju, železu, premogu, elektriki. Prve mesece je hotel svoje volivce zadovoljiti s tem, da je dovolil močno inflacijo. Praktično so šle cene vsak dan više. Tako je lahko potem najavil' načrt o stabilizaciji gospodarstva. Od tedaj je ' začel postajati nepriljubljen. Cene so še vedno rastle, dasi počasi, plače pa so ostale iste. Pri tem so trpeli zlasti nižji sloji. NJEGOVA NEDOSLEDNOST Ko je bil še politik, je zagovarjal stališče, da mora Argentina sama črpati petrolej, ki ga ima dovolj.pod zemeljsko skorjo. Potem ko je postal predsednik, je pa spoznal, da brez tuje pomoči ne gre. Naredil je brez pristanka parlamenta, ki je bil na splošno temu protiven, na svojo roko razne pogodbe z ameriškimi tvrdkami. Dosegel je, da se danes oskrbuje Argentina z lastnim petrolejem, ki ga je prej morala uvažati v veliki količini. Pa kljub temu so mu nasprotniki do zadnjega očitali, da je prodal Argentino Sevemo-amerikancam. Ko je prišel na oblast, je našel državne blagajne popolnoma prazne, kajti Peron je odnesel, kar je le mogel. Uvidel je, da se bo moral nasloniti na ZDA. Te so mu začele posojati denar, pa tudi staviti pogoje. Zlasti so zahtevale, naj država prepusti privatnikom vsa 'tista podjetja, ki prinašajo zaradi prevelike birokracije in preveč številnega uradništva zgubo. Mestna klavnica je zaposljevala n. pr. nad šest tisoč ljudi, delalo jih je pa le 1400. Frondizi je sklenil klavnico predati zadrugi živinorejcev. Nasprotniki so zagnali vrišč, 'da prodaja narodno imovino. Delavci so zasedli stavbe prav v trenutku, ko se je Frondizi odpravljal v Sev. Ameriko. Frondizi je ostal miren, poslal tanke, ki so vdrli v poslopje, sam pa se je odpeljal. Ogromno zgubo je povzročal promet v Buenos Airesu. Prej -je bil v privatnih rokah. Peron ga je podržavil in ga natrpal s svojimi ljudmi. Frondizi je prometna sredstva izročil spet zasebnikom. Najhujši problem so pa železnice. Imajo zastarel material in veliko preveč uslužbencev. Sevemoamerikanci so bili pripravljeni priti na pomoč z denarjem, a so zahtevali, da se za četrtino zniža število nameščencev. Zaradi tega je 'lani izbruhnila znana železniška stavka, ki je trajala 42 dni. Rešili so jo v Frondizijevi odsotnosti; Frondizi je potoval po Daljnem Vzhodu, kardinal Caggiano pa je tedaj našel rešitev in pomiril sprti strani. Zaradi teh gospodarskimi ukrepov, ki so bili pametni, pa jih ljudske mase zaradi hujskanja opozicialnih politikov niso znale razumeti, je postal Frondizi nepriljubljen t>ri širokih plasteh ljudstva. (Konec prihodnjič) Za stolico slovenščine v Trstu Peronistom je izročil delavsko centralo m izdal zakon o obveznih sindikatih. Država prizna le tisti sindikat, ki je najmoč-nels'i. Tudi če kdo noče biti član sindikata, ritu sindikat sme odtrgati prispevek od Plače. Argentinski škofje so ta zakon pro-Gasili za totalitaren. Katoličane je pomirili s tem, da je res ^akordi svobodno šolstvo. Ob 'tisti priliki u počasi vračala proti domu. Dolge lcc dreves so jima prečkale pot. Pleniti -srci obeh so pekli mučni vtisi, ki 4 j'h doživela na sprehodu. “Ali s; videla,« je modroval Mijo. »Cio- ■ vzgojen v krščanski 'družini, si niti ‘sliti mg -more, kam zaidejo ljudje brez 9ovnika. Smili se revež, ki prosi kruha, kep : . ... ter 9>U Je lačen, in vest bi nas pekla, če bi ne priskočili na pomoč... A človek ta Potrebuje le kruha, ne živi samo od N reveži, ki sva jih danes sre-'n še vsi oni iz pariških predmestij... ^ 'tajo, ker nimajo božjega kruha... ker "‘'•■1° duhovnika, da bi ga delil lačnim 0Deam.,( »In potem?« je vprašala radovedno Lenka. »In potem je prav tako kot je. rekel ravnatelj našega zavoda, duhovnikov bi bilo treba...« .»Prav 'tako je rekel?« »Da, tako je rekel ali bolje, govoril je o izvoljencih in mislim, da so to duhovniki, kaj se ti zdi? Morda bi bilo po tvojem to kaj drugega?« »Ne..., res je, da brez vere manjka temelj za vsako zgradbo; a kje dobiti duhovnike? Večkrat sem mislila na fantiča našega vratarja; streže pri maši, poje na koru... morda bi njegovi starši ne bili nasprotni, da bi postal duhovnik...« »2e, že...« je nekam rezko odgovoril Mijo. »Ali misliš, da .kliče Bog v svojo službo samo sinove vratarjev? Gotovo kliče tudi druge in kaj naj si mislimo o onih, ki se božjemu klicu ne odzovejo?« Nadaljevala sta pot. Mijo je zatopljen v svoje misli, večkrat s kolesom prehitel ■Lenko, a jo je zopet počakal. Tudi dekle je bilo zamišljeno. »Strašno težko mora biti duhovniku med takimi ljudmi, kot sva jih srečala danes. Sam v župnišču, sam v hladni cerkvi... in vsa vas uporna in sovražna na-pram njemu... Niti ene 'dobre osebe, s katero bi se lahko prijazno pogovoril... Prevzeten gostilničar, kak predrzen framason ali kakor koli, ki je vedno pripravljen pisati anonimna pisma... to more biti res žalostno življenje!« je tiho rekla Lenka. »In prav zato je treba pravih duhovnikov,« je odločno pribil fant, da se je dekle kar začudilo. »Kdo bi bil zate pravi duhovnik?« »Človek, ki vse razda in se vsega preda delu za duše!« »Svetnik torej!« »Da, moral bi biti svet. Tak bi moral reči: »Gospod me pošilja v vinograd, da ga obdelam. Mnogo je dela, da izrujem plevel s koreninami vred, trnje in osat... Treba bo lot, dolgih lot, prodno bo zrastel kak sad; a jaz ga bom vztrajno obdeloval, ne da bi čakal na sadove. Drog bo pobiral sadove, a nič zato, samo da lahko delam v božjem vinogradu.« Lenka je bolestno vzkliknila: »Mijo, to govoriš kot bi...« Mijo 'je takoj preokrenil pogovor. »Kaj misliš o tistih, o katerih sem govoril? Sami poklicani, pa se ne odzovejo, ampak pošljejo na svoje mesto sinove delavcev in vra,farjev.« »Mislim, da so uskoki.« »Ali morajo biti uskoki tudi na tem polju kot so povsod?« »Seveda., a za kaj me vprašuješ?« je vzkliknilo dekle in se nemirno presedlo na kolesu. Mijo ni nič odgovoril, le pokazal je s prstom na nekaj temnega ob poti. Tu pa tam se je ta stvar tresla, se premaknila ter se nato zopet umirila. Mijo in Lenka sta ustavila kolesi, da vidita, kdo je. Bil je pijanec, ki ga je alkohol spravil ob ravnotežje dn je.ždaj ležal pol v jarku in pol na cesti. Bog ve koliko časa že leži tam! Čudno, da ga ni že kdo povozil. Res, sam Bog ga je varoval. Z velikim naporom sta ga spravila pod drevo na travni- ku ob cesti. Ni bil zadovoljen, da sta motila njegovo mirno ležanje in je parkrat zato grdo zaklel. Lenka je pri 'tem delu opazila, da je imel mož vse žepe obrnjene in prazne. Ni bilo nevarnosti, da bi kaj izgubil, zato sta ga pustila pod drevesom, da tam prespi bližajočo se noč. Nadaljevala sta pot med polji, ki so bila polna skrivnostnega miru in tišine. Ob cesti so na obeh straneh rastia drevesa in sklepala veje v zelen obok nad cesto. V daljavi je žarelo nebo in z rdečimi žarki obsevalo pokrajino. Mijo in Lenka sta molčala kot bi bila v cerkvi. Lenka je premišljevala: »Kaj je mislil Mijo, ko mi je tako govoril ?« In Mijo je tehtal Lenki ne besede, ki jih je tako slovesno pribila: Kdor je poklican in se ne odzove, je uskok. Sklonjen nad krmilom kolesa je vozil in v globini duše mu je odmeval glas: — Glej, da ne boš prav ti tak uskok. — (Se nadaljujej Zdravstveni dan v Gorici V soboto 7. aprila so tudi v Gorici praznovali svetovni dan zdravstva, ki je bdi letos posvečen slepoti in očesnim boleznim. V goriški civilni bolnišnici so dopoldne uradno otvorili očesni oddelek in oddelek za kožne bolezni. Očesni oddelek je edini te vrste v vsej pokrajini, zato velike važnosti. Slovesnosti so prisostvovali poleg zdravnikov tudi civilne oblasti. Primarij za očesne bolezni dr. Paolo Miami je imel govor o temi, kako preprečiti slepoto in pomagati bolnikom, ki so oboleli na . vidu. Sestanek za javna dela V soboto 7. aprila je prišel v Gorico podtajnik javnih del on. Guido Cecche-rind, ki je imel sejo s predstavniki gradbenih javnih del in _ goriškimi oblastmi. Izjavil je med drugim, da bo A N AS kmalu uresničila veliko delo, ko bo dokončala krožno pot južnega dela Gorice. Ta dela bodo stala približno milijardo lir. Gre za cesto, ki povezuje obmejni blok pri Rdeča hiši s Tržaško cesto. Sedaj bodo to cesto združili z državno cesto, ki pelje skozi Gradiško in skozi Videm, in sicer tako, da bodo v višini Štaindreža zgradili nov most čez Sočo. Sedanji most IX Agosto ni zmožen, da bi prenesel tovornike s preko 40 ton blaga. Načrt za ta dela so zaupali prof. Maternim ju in inž. Giamiju iz Gorice, ki bosta načrt izvršila pod nadzorstvom ANAS-a. Žrtve napredka Mnogi Goričani, zlasti starejši, živo sledijo polemiki, ki je nastala glede kostanjev v drevoredu XX. septembra, ki so po sklepu občine tudi že določeni, da bodo padli. Tako bodo v kratkem izginili vsi goriški drevoredi, ki so dajali Gorici tako prijetno lice. Največji zagovornik stoletnih kostanjev je grof Viljem Coronind, ki je zbral največ podpisov za ohranitev kostanjev. Zbrali so namreč 1110 podpisov, ki jih je pretekli četrtek posebna delegacija predložila županu Poterziu. Župan delegaciji ni nič točnega obljubil, zato so mnogi mnenja, da bodo tudi kostanji v drevoredu XX. septembra postali žrtve napredka. Ukrepi proti slinavki Ministrstvo za zdravstvo je odredilo, da je treba v primeri pojava slinavke obvezno cepiti vso živino, ki se nahaja v krogu enega km od okuženega središča. Država bo v ta namen prispevala 100 lir za cepljenje posameznega goveda. Cepljenje stane 365 lir, kar znači, da bodo kmetje plačali 265 lir za živinče, več 200 lir za živino-zdravnika. Tridnevnica za dekleta in žene Na pobudo Marijine družbe se vsako leto vrši v Gorici tridnevnica za dekleta in žene kot priprava na veliko noč. Namenjena je sicer predvsem članicam Marijine družbe, a vedno so vabljena tudi ostala mestna dekleta in žene, tako da se iz leta v leto ta tridnevnica vedno bolj uveljavlja. Tridnevnica se je začela v četrtek 5. a-prila zjutraj s sv. mašo in premišljevanjem v stolmoi in se nato nadaljevala vsako jutro in vsak večer ob 8,15. Govore je imel g. voditelj č. g. dr. Humar. Obravnaval je to, kar je za vsakega katoličana največjega pomena, namreč milost božja, neobhodno potrebna za naše zveličanje. Družbenice so se polnoštevilno udeleževale govorov', ostalih mestnih deklet je bilo manj. Pohvaliti pa moramo naše go-riške žene. ki so se, rekli hi skoro polnoštevilno udeležile te lepe tridnevnice. V nedeljo zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo, popoldne ob 4n pa sklep. Pri sklepu nam je govoril bivši kaplan cerkve sv. Ignacija na Travniku č. g. Mirko Mazora. Njegov ognjeviti govor je še bolj potrdil naše dobre sklepe, da bomo v vseh preizkušnjah življenja zaupali v Boga in čuvali božjo milost v nas. Jezus, ki je na Oljski gori prestal vse naše stiske, nam bo v to pomagal. Družbenica Podgora Na pobudo krščanske demokracije se nadaljujejo v naši pokrajini srečanja med predstavniki oblasti in med meščani z namenom, da skupno proučijo najnujnejše probleme goriške pokrajine. Pretekli petek zvečer je bil tak sestanek tudi v Podgori. Sestanek so vodili odbornik za javna dela geometer Dalio Lupieri, tajnik KD Gino Cociaini in tajnik mestne sekcije France-soo Lenardi, ki je prvi povzel besedo in poudaril važnost teh srečanj za zboljša- nje razmer v naši pokrajini. Podgorci so se v lepem številu odzvali sestanku, ki se je vršil v župnijski dvorani. Skupno so proučili probleme, ki se tičejo razsvetljave, cestnih popravil in popravil šolske- SKPD v Gorici priredi v ponedeljek 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Katoliškega doma kulturni večer posvečen ČILU s skioptičnimi slikami č. g. Vinka Zaletela. V a b 1 j e n i ! f Kristina Leban iz Podgore ga poslopja, cerkve, pokopališča in ureditev pločnikov. Odbornik Lupieri je zagotovil, da se bodo v najkrajšem času začela dala za novo brv čez Sočo v višini predilnice. Stavbena dela za skupno vsoto 15 milijonov lir so že dali na dražbo. Prav tako je geom. Lupieri zagotovil pomoč in zanimanje pri drugih problemih, ki se tičejo vasi. Taka srečanja so brez dvoma koristna in naj bi se vršila tudi drugod. Andrej Kosič je razstavljal v Sloveniji Naš goriški umetnik Andrej Kosič, ki je preteklo zimo imel razstavo najprej v Gorici in nato v Trstu, je pretekle tedne razstavljal v Idriji in v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Na obeh krajih je žel polno priznanje in je imel tudi lep finančni u-spefa, kar se ni zgodilo ne v Gorioi ne v Trstu. Posebno so ga bili veseli v Trnovem, kjer je pred vojno živel z očetom, ki je tam imel (trgovino s čevlji. Na uspehu čestitamo tudi mi. FILM V GORIŠKIH KINODVORANAH od 11. do 18. aprila STELLA MATUTINA: Gatti, isorci e fantasia (V) VERDI: II mistero del dott. Cooper (O) Uno, due, tre (O) CORSO: Un amore a Roma (P) Madarne Sans Gane (Sl) VITTORIA: Laseiami sognare (O) L’uomo inseguiva la morte (Sl) % Attendenti (Sl) CENTRALE: IX oerchio (O) Passaporto per Canton (O) Giustiziere ded mari (O) Opomba: V = za vse; O = za odrasle; P = prepovedan; Sl = moralno slab. Sv. Ivan Zadnje dni tega tedna (12.-14. aprila) je v naši župniji 40-urna pobožnost. Začetek je vsako jutro ob 6,30. Ob 7. uri so govori preč. g. mis. L. šavlja. Pobožnost se zaključi z govorom tudi zvečer, in sicer ob 20. uri. Slovesno opravilo velikega četrtka imamo ob 19. uri, na veliki petek pa ob 18”. Na veliki petek je ob 20. uri sv. križev pot in govor v slovenščini. Slovesna velikonočna vigilija se prične na veliko soboto ob 22.30. Na velikonočni praznik so sv. maše ob običajni uri. Prva sv. maša s slovenskim petjem je ob 7., druga pa ob 10. uri. Po prvi maši je običajni blagoslov velikonočnih jedi. Naša Marijina družba je kupila stavbni prostor za novi sedež v ulici Brandizi, 27. Sedaj se vršijo priprave, da se prične z zidanjem. Medtem ko se družba zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je moglo kupiti zemljišče, se priporoča še nadalje za pomoč, da se stavba čimprej dogradi. Na veliko -noč se bo darovala sv. maša ob 7. uri za vse dobrotnike. — Vsem želi Marijina družba blagoslovljeno veliko noč! Rojan Na tiho nedeljo smo imeli Materinsko proslavo. Prireditev bi morala biti že 25. marca, pa jo je preprečila bolezen majhnih igralcev. Materinsko proslavo je skrbno pripravila naša osnovna šola. Gospodične učiteljice so navadile otroke celo vrsto lepih prizorov, igric, deklamacij in petja. Nastopili so vsi otroci. Proslave se je udeležilo lepo število mater in drugih ljudi. Hvaležni smo gdč. učiteljicam, za njihov trud, da so s šolskimi otroki tako lepo počastile matere. Gostovanje ljubljanskega gledališča V soboto in v nedeljo je gostovalo v Trstu ljubljansko Mestno gledališče. Uprizorilo je komedijo Leslie Stevensa »Zakonski vrtiljak«, ki nosi podnaslov »Predavanje o monogamlji v dveh delih«. To je lahkotna komedija, ki prikazuje klasičen trikot 'in ima vmes predavateljske vložke, ki nekako povezujejo celotno zgodbo. Pisatelj je zajel kos resničnega, vsakdanjega življenja in ga prenesel na oder. Ta komedija je nekaka satira, ki dokazuje, kako je včasih dovolj, da se vrine v zakonsko življenje dveh že zrelih zakoncev mlado, plavolaso, očarljivo dekle in se že zamajejo temelji zvestobe. Komedija reši ta problem pozitivno: četudi se mož za nekaj časa preda novemu doživetju, bo vendar na koncu zmagalo tisto čustvo, Seje akademskega sveta Na tržaški univerzi je bilo v teh zadnjih tednih nekaj sej visokošolskega sveta (Or-ganismo Rappresantativo). Na vseh je bil prisoten predsednik ak. 'liste »Adria« Marko Udovič). Govora je bilo o delovanju štud. podporne ustanove (Opera Univarsitaria) in o pospešitvi športnega udejstvovanja iter o raznih 'drugih vprašanjih. Od daleč so 'se glavni predstavniki skupin dotaknili tudi problema bodočih volitev.' Nekateri predlagajo, da naj bi bile 6., 7., 8. maja 'letos. Zato so bile tudi zadnje seje vse nekako odsev teh volilnih priprav in morda »tudi nekoliko demago-ško pripravljene«. O teh je spregovoril ‘tudi naš predstavnik in dejal, da se je vse premalo storilo na socialnem področju v primeri z drugimi univerzami, kjer je večje zanimanje in tudi manj strankarstva. »Kot Slovenci,« je dejal, »smo in bomo Dramski krožek Marijine družbe v Rojanu priredi na oljčno nedeljo igro v štirih dejanjih JULIJA Igra je iz prvih stoletij krščanstva Začetek ob 17.15 Med odmori srečolov! Vabljeni! ki ga veže že toliko let na zakonsko družico. Temelji so se torej zamajali, a se niso podrli. V tem je komedija pozitivnia. Ne moremo pa tega trditi o nekaterih prizorih in o oblekah »mlade plavolaske«. V tem oziru je komedija primerna le za zre- lo, inteligentno občinstvo. Dvomimo, da bi bili vsi gledalci, zlasti mladina, pravilno razumeli smisel tega odrskega dela. Ljubljanski igralci so lahkotno in naravno podali svoje vloge, zlasti pa je navdušila občinstvo zares odlična igra Tine Leonove. Mačkovi j e - Prebeneg Prebaneg in Mačkovlje sta dve vasici nekako Bogu za hrbtom, za katerih koristi se marsikdo najraje ne mara spomniti. Da, veste, premajhni in preneznatni smo. S Trstom se že ne moremo primerjati, s kakim drugim moderno naprednim in večjim krajem v Bregu ali na Krasu pa tudi ne. • Seveda ceste nimamo, zlasti mi Mačkov-Ijani ne. Tudi vodovod je sušen. Otroški vrtec za obe vasi je pa »začasno« nastanjen v prostorih osnovne šole, kar nikakor ne more biti prav zaradi tako zelo različnega programa in urnika. Vendar se to ne da kar tako urediti, ker »ni denarja«. Ni denarja — za nas. * Pa še nekaj lepega. Kljub temu da nas drugi radi pozabijo, pa sami bolj skrbimo zase. Zlasti nas skrbi vzgoja našega, sicer ne mnogoštevilnega naraščaja. Zato je priredila naša šola na pobudo vaškega dušnega pastirja dr. Janežiča zelo uspelo vzgojno predavanje. To se je zgodilo v nedeljo 8. t. m. popoldne v šolski telovadnici. Predavanji sta bili pravzaprav dve. Prvi je govoril profesor Maks šah o sodelovanju doma s šolo in Cerkvijo. Potem je pa govoril še profesor Ivan Theuerschuh o odnosih med starši in otroki. Toga vzgojnega sestanka se je udeležilo precejšnje število zlasti mladih mater in očetov iz obeh vasi. Bilo je pa videti tudi nekaj mladih deklet in fantov' — bodočih staršev — zlasti iz Mačkovelj. Vsi so z zanimanjem sledili razvijanju misli obeh predavateljev. Nekateri so se udeležili tudi debate, ki je vedno tako koristna. Dve uri sta med poslušanjem in v razgovoru na mah minili. Udeleženci so zapuščali šolske prostore zadovoljni in polni novih naukov in koristnih nasvetov za pomoč pri njihovem tako težkem delu. Gospodoma predavateljema lepa hvala in na svidenje! podprli vse zdrave pobude, ki so vsem v korist, ne glede na to, kdo jih predlaga, in upamo, da bo akademski svet še naprej podpri našo zahtevo po stolici za slovenski jezik in slovstvo.« Veliki Repen Preteklo sredo, 10. aprila t. 1. smo ob veliki udeležbi pospremili na domače pokopališče Julijo Škabar - Ovčarjevo. Bila je iz narodno zavedne, globoko verne družine in je z velikim potrpljenjem prenašala zadnja leta svojo bolezen. Skrbela je vzorno za svoje otroke in bila tudi še med boleznijo na delu na domači kmetiji. Užaloščenim preostalim, predvsem gospodu Jožetu Škabarju, pridnemu in zavednemu repentaborskemu gospodarju, naše sožalje. Sv. oče v velikem tednu Na oljčno nedeljo bo sveti oče v baziliki sv. Petra blagoslovil oljke in se udeležil procesije. Blogoslov oljk bo ob 9.30. Na veliki petek pa se bo sveti oče udeležil obredov velikega petka v baziliki sv. Pavla. Slovesnost bo ob 17. uri. Škofovsko posvečenje kardinalov-dijakonov Na veliki četrtek bo sveti oče v Lateranski baziliki posvetil 12 kardinalov dijakonov v škofe. Ti kardinali so: Ottaviani, di Jcrio, Braoci, Roberti, Juliien, Larraona, Morano, Heard, Bea, Bacci, Browne, Al-bareda. Slovesnost se bo začela ob 8.30. Med prijatelji »Kdaj mi boš vrnil denar, ki sem ti ga posodil?« »Ali misliš, da sem prerok?« ZA DOBRO VOLJO Med poročenimi ženami »Pomisli,« toži prijateljica, »če bi mojega moža pustila en teden samega, ne vem, kaj bi mi naredil, saj ni zmožen, da bi si skuhal jajce.« »To ni še nič,« pravi druga, »morala bi poznati mojega! Ko si mora zašiti nogavice ali pa odtrgan gumb, mu moram jaz utakniti nit v iglo.« Raztreseni profesor Profesor naravoslovja hiti v šolo. Na mostu zagleda na tleh kamenček, ki takoj privlači njegovo pozornost. Skloni se in ga pobere. Ogleduje. si ga od vseh strani, končno se spomni, da mora v šolo. Potegne uro iz žepa in obstrmi. Uro je že zamudil. Naglo vtakne kamenček v žep, uro pa zažene v reko in na vso moč steče proti šoli. Razlika med demokracijami Ameriški turist, kateremu so dovolili vstop na Madžarsko, vpraša meščana Budimpešte: »Kakšna je razlika med demokracijo in ljudsko demokracijo?« »Ista kot med srajco in med železno srajoo,« mu odgovori budimpeštanski meščan. OBVESTILA VELIKI TEDEN V GORICI: Na oljčno nedeljo se začne tridnevno češčsnje Najsvetejšega v stolni cerkvi. — Obred blago-slavljenja oljk bo ob 10. uri. Pri Sv. Ignaciju ob 9. uri sv. maša s petjem pasijona v slov. jeziku. Veliki ponedeljek: ob 6.15 se v stolnici izpostavi Naj svetejše. — Popoldne od 3“ do 4h bo skupna ura češčenja za slov. vernike. Veliki torek: V stolnici kakor v ponedeljek. Veliki četrtek: ob 8h zvečer sv. maša za slov. vernike pri Sv. Antonu, s skupnim sv. obhajilom. Od 11. do polnoči ura češčenja pri božjem grobu v stolnici za slov. žene in dekleta. — Od polnoči do ene ura češčenja za može in fante. Veliki petek: V stolnici ob 6.15 kratko premišljevanje o Kristusovem trpljenju ih nato križev pot. Zvečer ob 8h kratko premišljevanje 0 Kristusovem trpljenju pri Sv. Ignaciju« nato križev pot. Velika noč: ob 6h v stolni cerkvi vsta-jenjska procesija; sledi sv. maša, pri kateri bo pel mešan zbor. TRIDNEVNICA ZA MOŽE IN FANTE« V četrtek 12., v petek 13. in v soboto i4. t. m. bo pri Sv. Ivanu tridnevnica za moz° in fante. Vsak večer govor ob 8,30. V soboto spovedovanje. - V nedeljo ob 9h Prl Sv. Ignaciju skupno sv. obhajilo. — Vab Ijeni vsi naši možje in fantje! SINDIKAT slovenskih šolnikov v Goric* javlja, da se je danes, sreda 11. aprila na slovenskih šolah zaključila stavka, k1 je bila proglašena za zboljšanje ekonomskega položaja vseh šolnikov v državi, i11 ki je bila zaradi naših posebnih razmet omejena na en sam dan. Pridržuje pa si pravico napovedi posebne stavke za dosego staleža učnih moči na slovenskih šolah. Odbd V MARIJINEM DOMU v Trstu in v Marij anišču na Opčinah bo na cvetno nedelj0 predaval g. V. Zaletel o potovanju po Južni Ameriki, o pasijonskih 'igrah in velikonočnih obredih. V Trstu začetek ob 5.3*1 in na Opčinah ob 8 zvečer. Vabimo, pridite. LISTNICA UREDNIŠTVA Prihodnja številka bo velikonočna ter izide na veliki četrtek. Ket bo dvojna in z lepimi klišeji, bo stala 50 lir. SLAVOSPEVI DIKTATORJEM VČERAJ Hruščev: »Uspehi naše države so sad neprecenljiva dela, ki ga je neutrudno organizirala Partija med ljudstvom, da bi uresničila genialna Stalinova odkritja.« Mikojan: »Tovariš Stalin osvetljuje naše življenje z živo znanstveno lučjo. On je vzor delavnosti in vodi naše zmagoslavne napore za izgradnjo komunizma. Slava velikemu Stalinu!« DANES Mikojan: (o Hruščevu) »Govor tovariša Hruščeva se tni zdi kakor vzvišena simfonija.« Pospelov: »Na vseh področjih — bodisi da rešuje najbolj pereča mednarodna vprašanja, bodisi da rešuje znanstvene, literarne in umetnostne probleme, nosi glavno vlogo zaradi svoje iniciative, bogate politične izkušnje in zaradi neizčrpne e-nergije naš tovariš Hruščev.« IN JUTRI? Tako kot včeraj in danes! Samo imena se menjajo! DAROVI Za Zavod Sv. Družine: Msgr. dr. Risth5 namesto cvetja na grob pok. mame 10.000-gdč. Milka Goričan - New York 3.080; gospod Štekar - Števerjan več zabojev dobrih jabolk. Vsem iskren Bog povrni! Za Katoliški dom: N. N. družbeni00 2.000; N. N. družbenica 2.000; N. N. drUŽ' benica 2.000; N. N. 1.000; N. N. družbeni00 1.000; N. N. družbenica 1.000; N. N. drtri' benica 1.000; N. N. družbenica 1.000; družina Susič 1.500; Čuk Viktorijo 10.000’ N. N. 1.000; družina Štekar 1.000; N. 500; N. N. 5.000; G. G. 10.000; N. N. 4.000« družina dir. A. Sfiligoj 10.000; N. N. 3.000« P.B.O. 5.000; Marica Sardoč 2.000; Marii® Bliimal - Celovec 5.000; F. Polh 2.000 B. 500 lir. v A. OGLASI Za vsak mm višine v širini enoga stolp0®! trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ? davek na regi*trškem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot^ Tiska tiskarna Budin v Gorici