Ni rondel, ni parafina,... ne bo deviz
Kot zakljočni člen v proizvodnem proce-su izdelave kozmetičnib in kemičnih izdel-kov je delovna organizadja Dfrija - Vedrog najbolj iu udaru vsestranske zmede, ki vla-da v jugoslovanskem gospodarstvu.
Glavni direktor Adi Rogelj nam je ovre-dnotil posamezne nenavadnosti, s katerimi se srečujejo v poslovanju.
»Medtem ko imamo na zalogi dovotj su-rovin za izdelavo zobnih krem, ne moremo dobiti tub. Zaradi tega napolnimo v eni izmeni od osem do deset tisoč aluminjastih posodic in ne 22 do 25 tisoč kot zmoreta liniji. Razpršil trenutno sploh ne izdeluje-tno, ker nimamo aluminijastih stekleničk. IMPOL iz Slovenske Bistrice zaradi poveča-nega izvoza aluminija, ne dobavlja te barvne kovine ljubljanski Tubi, ta pa seveda ne more pošiljati tega polizdelka naročnikom. Da vsi skupaj za silo rešujemo proizvodnjo, ki pa je seveda znantno dražja, iščemo po Jugoslaviji najrazličnejše aluminijaste izdel-ke (n. pr. žica) in jih pretapljamo v tvarino za izdelavo rondel.
Podoben je položaj pri beli pločevini. Tu-di tu moramo biti nabavljalci piočevine, da na Saturnus izdela škatlice za kreme za čev-lje.
Nič boljše ni z nabavo parafina. INA Re-ka ga izvaža in namesto 3600 ton ga botno dobili letos 2200 ton. Kljub temu, da je domača cena višja od svetovne in nas ta duši pri možnostih izvoza sveč.«
Iz naštetega bi lahko povzeli, da Ilirija -Vedrog težko izpolnjuje letpi proizvodni plan.
»Trenutno so še možnosti preusmerjanja
delavcev na linije za izdelavo barv za lase,
lasne kozmetike in še nekaterih proizvodov.
Dokler bodo tu še obstajale zaloge! Pričaku-
jcmo pa slabše stanje, saj se bo zaradi manj-
^ih priznanih deviznih sredstev poslab^ala
1   skrba iz uvoza, kako pa je z domačimi
lobavitelji, pa sem žc povedal. Zato je ra-
umljivo, da smo močno zaskrbljeni nad
i-azvojetn dogodkov.«
,   Vas iz takega položaja ne bodo rešile usklajenc cene?
»Surovine se kljub zamrznitvi cen ves čas drazijo. Tudi do sto odstotkov. Vzrokov za
to je več. Nekateri izsiljujejo, ker imajo izvozne materiale. Drugi se rešujejo z zviša-njem cen pred izgubami. Mnogi se sklicujejo žal le na višje svetovne cene. Izračunali smo, da nas bo decembrsko znižanje in zvišanje cen oškodovalo najmanj za 90 milijonov dinarjev.
Sklicevanje na svetovne cene le zavlačuje reševanje te zaostrene problematike. V ko-zmetiki kroji cene trg. Ker se bo pomanjka-nje teh izdelkov nadaljevalo in celo okrepi-lo. ne bo vplivala na potrošnjo zmanjšana kupna moč prebivalstva. Prehodnega znača-ja bo le čas turistične sezone. Ta nenasitlji-vost tržišča (?) pa seveda ne bo pritiskala proizvajalce iz vse Jugoslavije k boljši kako-vosti izdelkov.«
Na konvertibilnem tržišču zaslužite štiri milijone dolarjev. Kaj pomeni to skozi pri-zmo novega deviznega zakona?
»Novi devizni zakon bo zmanjšal voljo pozitivnih izvoznikov do prodaje na tuje. Tiste delovne organizacije, ki več uvozijo kot izvozijo, pa bo silil v izvoz za vsako ceno. To pa bo zmanjševalo njihov doho-dek, čisti dohodek in seveda ne bo omogo-čalo zadrževanje stvarnih osebnih dohod-kov.
Žal sestavljalci zakona premalo vedo o tem, da je vstopanje na tuja tržišča dolgotra-jen proces, zaradi katerega si ne smeš dovo-liti, da bi jih kljub najhujši svetovni konku-renci zapustil. Najbolj žalostno pa je to, da itnamo pri nas n. pr. štiri milijone konverti-
bilnega izvoza, tri milijone uvoza, a le dva milijona deviznih pravic. Kje naj dobimo manjkajoči milijon dolarjev? Deviznega trga ni in prepričan Sem, da ne bo nikdar zaživel.
Mi, če govorimo o Jugoslaviji, pa bi radi več izvoza in več deviz.
Z n. pr. pri nas nad $0 odstotkov odpisa-nih strojev, z neurejenim tržiščem doma, z destimulativno devizno zakonodajo, z nelik-vidnostjo in predvsem pomanjkanjem opri-jemljivega dolgoročnega programa izhoda iz neugodnega položaja pri zadolženosti in no-vem zadolževanju države izvoza ne bo mo-goče povečati!«
STANE JESENOVEC