Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 11. junija 1938 PozdraTljen, narod slorenski bodi Tečna tTOja zvestoba STetinjam, katerim prihajaš poklanjat svoja najgloblja čustva vdanosti in ljubezni — svetinjam, ki blestijo v srcih slehernega med nami in so naša veličina in življenje! Utopljeno v narodno praznovanje, pozdravlja gorenjsko prosvetno žarišče v svoji sredi župane gorenjskih vasi, ki prihajate, da s svojim pokroviteljstvom Slovenskega tedna na Jesenicah potrdite živo in trajno vez slovenske skupno- цц|^ј iia raiyiie-j itvah zemlje, diihii in jezika, da glasno izpričate resnico o nedeljivosti katoliškega naroda, ki hodi pota večnih borb za resnico in svobodo. S seboj prinašate jasne odbleske življenjskih utripov gorenjskega ljudstva, da se zlijejo v nezdržen val manifestacij slovenske in katoliške samozavesti. Bodite prisrčno pozdravljeni! Pozdravljena mladina, ki prihajaš v sklenjenih vrstah, zravnana in odločna, v svoji skromnosti silna. Slovenski fantje, po očetih ste podedovali korak, da zmorete težo žrtev, ki jih sprejemate na poti k idealom. In prihajate k nam — od studenca k vrelcu — iz vseh dolin in hribov naše lepe Gorenjske, da si sežemo krepko v roke kot brat bratu. Pričevanje dejanj je silnej-še in resničnejše, drugih dokazov treba ni obvarovani dediščini našili očetov, ker vemo, da so jim roke omahnile k srcu, ki nam je s tihim zaupanjem izročalo nedovršeno po- Anlon Kustelic, duh. svetnik. slanstvo. Sprejeli smo ga in držimo ga krepko, saj je v naših srcih na-lik glasu zapovedi, da ne odstopijo niti pedi od poti, ki smo si jo izbrali za svoj življenjski smoter. In ti dnevi so merilo naše vrednosti, dokaz dela, ki ga kot pravi sinovi domovine izvršujemo za lepšo bodočnost naroda. Za njimi prihajaš tudi ti, slovenska mladenka; izpod Triglava si s sestro z Bleda in iz Bohinja, izpod Stola prihajaš in odondod izpod Jamnika. — Pozdravljeni v gorenjskem žarišču, saj prinašate žarke ljubezni iz svojih domov in toploto slovenskih ognjišč. Prihajate po svežo silo za svojo rast, zakaj v nji je blagoslov božji, ki poveličuje namen vaše zrelosti za največje in najplemenitejše žrtve, ki bodo dopolnjevale vašo in gradile narodovo bodočnost. Bodite iskreno pozdravljene v njegovem imenu. Iskreno pozdravljeni vsi v naši sredi, ki prihajate gradit narodovo skupnost z živim pričevanjem svoje pokornosti in ljubezni do njega, da izlijete iz svojih .src pesem njegovega ne-klonljivega duha. Naj nas ti dnevi Slovenskega tedna združijo v še tršo, nedeljivo celoto k manifestaciji slovenskega duiia in jezika na sleherni pedi naše lepe domovine. Vulentin Markež, župan. 2 Triglavsko fan-toTsko okrožje Gibanje odsekov od 1. oktobra 1937 do 1. junija 1938. Veliko Triglavsko fantovsko okrožje beleži v letošnji sezoni nad vse zadovoljivo gibanje svojih odsekov. Poleg spodaj navedenih podatkov je bilo na njegovem področju v letošnji sezoni izvedenih 10 farnih sestankov na sedežih odsekov, 9 akademij s telovadnimi nastopi, 14 dramskih predstav in 6 prosvetnih večerov. Kako močno in disciplinirano je gibanje posameznih odsekov na področju okrožja in koliko kulturno vzgojnega dela je bilo izvedenega po njih za dobrobit naroda in domovine, nam pričajo naslednji podatki: Jesenice: Najmočnejši odsek, kateremu stoje na čelu preizkušeni organizatorji in najboljši tehnični vaditelji, beleži naslednjo načrtno izvedbo: 52 skupnih sestankov, 2" predavanj, 224 telovadnih ur. Ves ta ne majhen spored je poleg zunanjih zadev razdeljeval in določeval na 8 rednih sejah in 3 izrednih. Novih članov je sprejel 38. Koroška Bela: Odsek velikih sposobnosti in dobrih voditeljev ne zaostaja za jeseniškim. Koliko žrtev in samoodpo-vedi je bilo treba za izvedbo programa: 28 sestankov, 22 predavanj, 130 telovadnih ur, 8 rednih sej in 2 izredni. Novih članov je k odseku pristopilo 21. Radovljica: Odsek, ki je dal kulturnemu življenju v kraju plodnost in pomembnost. Dokazuje: 31 sestankov, 25 predavanj, 180 telovadnih ur in sklepčnost na vseh 8 rednih sejah in 1 izredni. Pristopilo je 15 novih članov. Kamna Gorica; Žeb-Ijarji in prosvetni borci ne zaostajajo. Priča: 30 sestankov, 32 predavanj, 98 telovadnih ur in 17 novih članov je odbor sprejel na 8 rednih sejah. Kropa: Sinovi najstarejših slovenskih fuži-narjev rastejo plodno z dediščino svojih očetov; mUiisUa Si(^e*vske*M4. Ud4^ Z)c. Ahiotv UwoSec: Jeseniški slovenski teden je prevzel nalogo prikiizati pomen knlturno-prosvetnega dela in njegovih vrednot med našim obmejnim življem zlasti na severozapadni meji naše domovine. Jesenice, kot skrajna obmejna postojanka je po svoji zemljepisni legi ter gospodarski in knltnrni pomembnosti za nas življenjske važnosti, je pa likratu nčijbolj izpostavljena tujini vplivom, tako v narodnostnem, kakor tudi v kulturnem in socialnem pogledu. — Zato je zamisel slovenskega tedna vsekakor treba toplo pozdraviti ter mu želeti ves uspeli. Z)p. fHika lleek: Pozdravljeni Gorenjci na Slovenskem tednu! Tu v gorenjski skalnati strani, kjer je življenje trdo kot kamen, pa domačija lepa kot materino oko, tu na mejah jugoslovanskih — slovenske narodnostne pa segajo še precej čez — je dvakrat, trikrat treba, da organiziramo, čuvamo in ohranjamo našo narodno kulturo. Ker smo tujskemu vplivu bolj izpostavljeni kot Slovenci kje drugje, ker so grunti bori in majhni, ker mora naša kri s te zemlje v tovarno ali pa po svetu, mora naš rod biti bolj — trmast ne — vztrajen in svojeglav v čuvanju materine molitve, očetovih naukov, domačih svetinj in navad, da ostane naš, da olirani naše srce in naš obraz. Dobro delo delate Jeseničani, da ste letos kar cel teden temu namenu posvetili. Slovenski teden naj bo za ves naš kot mol)ilizacija, revija organiziranega narodovega življenja zaradi spodbude in oživljenja prav vseli mnogovrstnih panog plemenitega socialnega in kulturnega udejstvovanja. Ob spominu na velike može, močne zglede, ki so že izšli iz teh gorenjskih hribov, ob naših slikah, drugih umetnijah, ob naših pesmih se navdušimo in sklenimo, da bomo ostali pristne, značaj ne grče slovenske, ki jih lahko usoda preseka, zlomiii pa ne more. SloTenska katoliška pros^eta na Jesenicah v službi narodne samobitnosti Plavžai'sko mesto Jesenice je ekloraclo, na katerega zidata kapital in proletariat svoje nade. V dolini, ki je bila v preteklem stoletju še vsa jjo-rastla z grmičevjem in skalnata, je nastalo mesto, kije zvezalo trg Jesenice, vasi Plavž, llrušico, Savo, Javor-nik in Koroško Belo. Zadnji dve vasi nista še vključeni v občinsko zvezo mladega mesta, vendar pa sta tesno združeni med seboj. Še ta zanimivost je pred kratkim bila, da je šla občinska meja skozi vežo sedanjega župana g. Markežči. Ne samo kot obmejno mesto Jugoslavije, tudi kot važna točka na poti iz severa na Jadran igrajo v narodnostnem smislu Jesenice veliko vlogo. Zanje se je bil boj od konca prejšnjega stoletja v narodnem, pa tudi političnem pogledu. Danes niso več Jesenice trg iz davnine, pač pa mesto, kamor so se zatekli v teku zadnjih dvajset let vsi, ki so iskali kruha in ki ga jim je dala jeseniška industrija. Pred tem časom so prišli samo izvoljenci sosednih pionirjev mosta lui Jadran. Takrat so bile Jesenice dolga vas. Pred štiridesetimi leti. л času kresanja duhov in vstajenja slovenskega ljudstva po dr. ^'Itthničevi poti iz ndačnosti in gosposkega ka-^'itrniskega obeležja, so se tudi Jesenice zganile. |'o katoliškem shodu leta 1894. v Ljubljani se je ustanovilo Delavsko podporno društvo, ki je ])oložilo temelj delavski strokovni organizaciji. Dr. Krek in tedanji župnik A. Šinkovec sta položila po velikem delavskem poborniku ta temelj. Tisti čas pa je v tovarniško gospodo zavel tudi nov duh. Preko Karavank so ])rišli gospodje z novim duhom pangermanizuia. Z njimi so prišli specialisti njihove narodnosti in tudi ljudje, ki jih je rodila sicer slovenska mati, vendar so bili mednarodni in »deutschgesinut«. Socialna demokracija je začela tedaj prodirati v Jesenice z naukom mednarodnega sožitja in boja za prole-lariat, pa je bila bolj raznarodovalen faktor jeseniških ljudi. Naši neprijatelji so imeli močno orožje v svoji oblasti v službi kot predpostavljeni. Jeseničani so začeli mislili na samoobrambo. Dr. J.Ev. Krek in .Šinkovec, ki sta imela organizatorja v Petru Rozmanu, sta sklicala leta 1H%. pogumne fante, ki so bili večinoma Bohinjci, ker so bili pravi jeseniški »jiurgarji« preveč »liberal«, ])a tudi nedovzetni zaradi svoje komodnosti za delo. Leta 1897. je potrdila visoka deželna gosposka i)ravila »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva«, ki pa mora biti samo izobraževalno, ne sme pa poudarjati N \ojega velikega slovenstva. Pa so začeli mladi У velikim ognjeni vnenuiti kresove v srcih Jeseničanov za slovenske svetinje. Velika je bila nji-1'ova bojevilost. Pod predsedstvom Nikola Bernarda so zvesto ])oslušali svojega farnega ])a-*orne dni so v polnem teku. Do podrobnosti so že izdelani načrti za dekoracijo posameznih vidnih točk, tako za Stadion, za tribuno, za godbeni paviljon, za tribuno na Miklošičevi cesti, za dvorano hotela Uniona, za gledališče in za železniško postajo. Tudi Ljubljanski grad bo primerno de-koriran in ponoči razsvetljen. Nekatera poslopja, v katerih bodo za časa tabornih dni stanovali inozemci, Ijodo okrašena z zastavami njihovih držav. Višek zunanjega sijaja pa bo dosežen v mogočnem slavnostnem sprevodu. Zbirališče za ta sprevod se bo nahajalo v prvi vrsti na Resljevi cesti, dalje v Streliški ulici in na prostorih okrog Jugoslovanske tiskarne. Izhodišče sprevoda bo na Mestnem trgu. Sprevod bo šel Pred škofijo, dalje po Stritarjevi ulici na Marijin trg, po Miklošičevi cesti, kjer bo predvidoma defile, nato б bo zavil na Masarykovo cesto, dalje na Tvrševo in po njej na Stadion. Vhod v Stadion bo skozi glavni portal na Tvr-eevi cesti. Baza sprevoda bo 10.000 organiziranega članstva in približno 500 kolesarjev. Sprevod bo dolg več kot pet kilometrov in bo mimohod trajal približno [xil-drugo uro. Mnogo bo v tem sprevodu tudi konjenikov; posebna skupina bodo konjeniki, ki bodo nosili vsak po eno zastavo sodelujočih narodov. V sprevodu bodo tudi velike skupine narodnih noš. Da bo razpoloženje še svečanejše, bodo v sprevodu igrale tudi številne godbe. Kakor vse kaže, 1к) ta sprevod med najimpozant-nejšimi, kar jih je bela Ljubljana sploh kdaj videla. Z BreznSce Od šolskega upravitelj-stva na Breznici pri Žirovnici smo dobili sledeče; Zaradi nepotrebnega razburjanja in bedastih govoric, ki jih morejo širiti in verjeti le nerazsodni ljudje in ki so zadnji čas nastale v zvezi z izvajanjem nekaterih šolskih odredb, sporočamo javnosti: 1. Ministrstvo prosvete je za časa Jevtičeve vlade z odlokom O. N. štev. 57.805 dne 10. junija leta 1955 izdalo pravila o vršenju verskih dolžnosti učencev ljudskih šol, s katerimi predpisuje vsem učencem obvezno udeležbo pri sv. maši ob nedeljah, zapovedanih praznikih in ob dnevih, ki jih našteva pravilnik, kakor tudi, da med šolskim letom večkrat opravijo sv. spoved in prejmejo obhajilo (gl. čl. 18). Zanemarjanje verskih dolžnosti se mora kaznovati po členu 1. iste odredbe, ki se glasi; Učenci ljudskih šol so zavezani vršiti predpisane verske dolžnosti. Neopravičeno in hoteno zanemarjanje teh dolžnosti se kaznuje po predpisih § 61. zakona o ljudskih šolah... (opomin, denarna gloiba.) 2. Kakšnih javnih prireditev se smejo učenci udeleževati, odnosno pri njih sodelovati, določa koprivami iu kamni. Učenci jeseniške slovenske šole so se pretepali z učenci nemške šole, kjer so se mogli. Odrasli fantje ene vasi so napadali fante druge vasi. Fantje so zvečer peli na vasi, a potem vsak pri svojem dekletu vasovali pozno v noč. O praznikih so prihajali domov vojaki. Mnogokrat je bil kdo z bajonetom zaboden. Ob nedeljah so se fantje in dekleta, ker niso imeli drugega prostora, shajali, popivali in plesali v gostilnah. Ko so bili od alkohola dovolj razgreti, je nastal prepir in nazaduje pretep, ki je dostikrat končal z ubojem. Dekle je imelo navadno najrajši tistega, ki je bil največji pretepač. Koliko žalosti in uničenih življenj so povzročile te nesrečne navade! Prišel je dr. Krek! »Fantje, ustanovimo društvo!« Pravila je oblast potrdila, društvo se je ustanovilo. Prejšnji sovražniki so postali prijatelji. Po eno uro daleč iz raznih vasi so kmečki fantje hodili po opravljenem dnevnem delu zvečer k vajam za igro in k godbenim vajam. Dostikrat so po vajah spali kar pri tovariših v kraju, z jutranjo zoro pa vstali in šli domov na delo. Denarja niso zapravljali za pijačo, temveč hranili za uniforme, instrumente in za skupne izlete. Pretepanje, popivanje in vasovanje je med društvenimi člani popolnoma prenehalo. Društvo in društvene odseke upravljajo po določenih pravilih odbori. Ti odbori so izvrstna šola za izobrazbo zastopnikov v občinskih odborih. šolskih odborih, zadrugah itd. Društva vzgajajo k disciplini, k zavesti skupnosti in strplji-vosti, k ljubezni do vere, materinega jezika, naroda, države in vladarja. Ver »ko žiTljenje ob mejah Ker je versko življenje v tesni zvezi z vsem našim življenjem, ki posebno v kraju, kakor so Jesenice, hrumi in valovi — zato se ni čuditi, da valovi pljuskajo ne samo po kanieniti strugi, temveč radi udarijo čez in se razlijejo po zelenih livadah. Tako se človeku nekako zdi, ko premišljuje versko življenje na Jesenicah. Skoraj bi se zdelo včasih, kot da bi se morali bregovi, v katere buta komunizem, adventizem, verska brezbrižnost mnogih (čemur se ni čuditi), raztrgati... Pridejo pa zopet trenutki, ko čutimo, da smo vendarle še stari slovenski narod, ki je nosil časten naslov: veren. Spomnimo se na lepo evha-ristično slovesnost, ki se je vršila pred nekaj leti, ko so se v tihi, mirni noči zbirale množice v naši lepi, skoraj docela novi cerkvi. Spomnimo se na misijon, ki se je kmalu potem (1934) vršil: pa se zopet zdi človeku, da ni tako hudo. kakor nekateri vpijejo. Treba le, da to л sebi še bolj poživimo, da nam versko življenje ne bo samo nekaj zunanjega, plitvega, čustvenega, temveč da bo tudi pri nas naša vernost ostala (kjer se je pa kaj zamajala, pa zopet postala) to, kar je našim prednikom bila dolga stoletja: najgloblji temelj vsega mišljenja in dela — in s tem vir notranjega miru in vedre zadovoljnosti, zaklad resnice in dobrote in nepotvorjene življenjske modrosti. Le žal, da je pri nas pri mnogih krščanstvo oslabelo, obledelo, zvodenelo. Mnogi cerkve ne pogledajo — zavrgli so učenika in rešenika: Kristusa, pa so izvolili druge bogove. Ubogali so kratko človeško pamet, oziroma strast. Morda mislijo, da se je krščanstvo preživelo? Vprašanje, ali se je krščanstvo preživelo ali ne, je odvisno od tega, ali je resnično ali ne. Ako so nauki krščanstva živa in neizpodbitna resnica, ne bomo imeli nikoli dovolj vzroka za trditev, da se je krščanstvo preživelo. Taka vera, ki je zgrajena na resničnih temeljih, ne more v nobenem slučaju postati nepotrebna, stara, nerabna. Krščanstvo kot vera, ki urejuje mišljenje, hotenje, čustvovanje in delovanje celotnega človeka, pa že celo ne. Bilo pa bi mogoče, da bi posamezniki, ali tudi celi narodi naenkrat več ne čutili potrebe, da ohranijo svoje krščanstvo. Vera bi se tako na neki način preživela, a vendar po krivdi teh ljudi, ki bi nehali verovati. Ako kdo, n. pr. boljševiki, trdi, da Kristusa več ne potrebuje, še iz tega ne sledi, da mu ga v resnici treba ni. Še manj pa sledi iz takega odpada, da je krščanstvo neresnično. Da je bilo pri nekaterih na Jesenicah in v okolici versko življenje zelo, zelo plitvo, se vidi iz odpada v zadnjem času k pravoslavju. No, saj škode za Cerkev samo po sebi niso napravili. ker biti katoličan samo v krstni knjigi zapisan, je manj kot premalo — pravoslavje pa z njimi tudi ni nič pridobilo: »Trst, ki ga veter maje...« Sicer pa, kako naj stoji trdno, kdor cerkve nikdar ali skoraj nikdar (morda kvečemu ob največjih praznikih) ne vidi znotraj, ki svetih zakramentov, kakor pravi, ne potrebuje, »ne čuti potrebe...« Veliko jih bo tudi pri nas takih. Nekoliko še goje »krščansko zunanjost«. Tu in tam še dajo Bogu. kar je božjega, mesto da bi vse svoje življenje uravnali po božjih zapovedih. Bog v marsikateri duši nima več prvega mesta, kakor bi to moralo biti. Na prvem mestu je včasih poklic, včasih denar, včasih zemlja, včasih zopet kaj drugega. Mnogi so poleg vsega drugega še tudi kristjani, namesto da bi bili kristjani najprej in v prvi vrsti. Bog bi moral biti v vsem _ našem življenju svetlo sonce, ki razsvetljuje in očiščuje sleherni in še tako skriti kotiček srca. Sedaj je pa le kakor drobna lučka, ki jo vsak veter neprijetnosti ugasne. Gorenjci, bodimo res kristjani; dajmo Bogu v svojih dušah več prostora. Več prostora, več ljubezni, več iskrenosti, resnicoljubnosti in pravičnosti, da bo več sonca in sreče v našem življenju. No, kakor rečeno, saj se mnogi trudijo po svojih močeh. Zbirajo se po cerkvenih bratovščinah in družbah: apostolstvu mož, ženski in dekliški Marijini družbi, 111. redu, deškem in dekliškem Marijinem vrtcu — samo še nekoliko več apostolskega duha zraven, nekoliko več katoliške aktivnosti, da bi tudi druge privabili pa jih navdušili za verske ideale. Tudi sv. obhajila se razdeli v zadnjih dveh desetletjih vedno več, kmalu jih bo 50.000 letno — ne sicer idealno, a vendar razveseljivo v tem oziru, da raste. Tudi glede obiska v cerkvi pravijo tisti, ki so še hodili v staro cerkev, da je veliko večji, odkar je bila cerkev povečana, v kateri so zadnja leta štiri sv. maše vsako nedeljo, začenši s peto uro zjutraj, in zraven še ena na Savi ob 8. Najbolj so obiskane sv. maše ob 8 kot najprikladnejšem času. in zjutraj ob 6. Ob 8 je tudi šolska sveta maša. Ker je mladine čez 1000, bo morda počasi kazalo misliti še na to, da bi bila še ena samo za šolo ob 9. Nadaljnji mogočen činitelj za procvit verskega življenja bi moralo biti pri nas kot povsod prosvetno društvo. Saj pri nas radi poslušajo in upoštevajo navodila Cerkve in bo z dobro voljo mogoče iti še kvišku. Tudi v sedanjem »Slovenskem tednu« je en dan posebej posvečen samo verski misli. Naj bi res Bog dal svoj blagoslov vsemu našemu kulturnemu delu. ki je na Jesenicah tako razgibano, delavcem pa, ki se tam trudijo ill žrtvujejo, obilo potrpežljivosti. Naj bi iz društva zrastii možje, ki bodo delavni ne samo na prosvetnem in socialnem polju, temveč tudi možje in fantje, ki naj postanejo steber krščanstva na Jesenicah in v okolici s svojim zgledom in besedo! Ne pozabimo: majhen je slovenski narod, toda močan zaradi vere in prosvete. Zasluga našega krščanskega verovanja je, da nas tuji narodi v teku stoletij niso mogli uničiti. Naš slovenski značaj je zrasel iz pravega, nepotvorjenega krščanstva: naša zgodovina je zgodovina neprestanih bojev za krščansko vero in narodno samostojnost, naša prosveta je vsa prepletena s krščansko miselnostjo; naš slovenski jezik je poln prečudnega bogastva, ako poje o veri in krščanski zvestobi; naša zemlja je polna znamenj požrtvovalne vere neštetih rodov. Vse nam govori, o Kristusu, ki je ves naš, ki je res naš gospod. naš veliki \odnik in naš kralj. Naj bo tudi nam Jeseničanom! Od časov sv. Cirila in Metoda pa do danes je bil ves naš; naš slovenski obraz je imel, naš je bil. ker je bil mučenik, a kljub temu kralj — iz njegovega vstajenja in poveli-čanja pa je rasla vera v naše lastno vstajenje. In njegova trpeča in poveličana mati je postala podoba našega tihega in molčečega trpljenja. Če na Jesenicah hoče pognati tudi ljulika — proč z njo, da bo domača pšenica mogla k soncu. Prvo bodi vedno: vera! Najprej smo katoličani, potem Slovenci in Gorenjci. Najprej Bog, potem mi. Kaj pomaga vsa znanost, vse modrovanje, vse govorjenje, vsa tuja modrost, ki so nam jo vse preveč radodarno posredovali tuji narodi — če ni vere in vesti. Zapomnimo si pravilo, ki ga je zapisala Ha-luschka: »Znanost brez vesti, lepota brez nravi, vsak narod pogubi.« Gospodarska osnova visoke Gorenjske Tudi železarska podjetnost je prinesla k slovenski skupnosti svoj delež kdor koli bo kdaj pisal o Gorenjski, posebno se o visoki Gorenjski, bodisi iz kulturnega, socialnega ali gospodarskega pogleda na delo in življenje ljudstva, ki prebiva tod, ne bo mogel mimo omembe ene najvažnejših gosjiodarskih osnov te naše slovenske zemlje — mimo gorenjskega železarstva. Že prvi pogled na Gorenjsko, iia te slikovite gore, na soteske in jaruge z redkimi ozkimi dolinami in kotli glasno govori, da je gorenjska zemlja sicer nebeško lepa, toda trda, trda. kdor stopa po dolini vedno globlje v naselja ob Savi in opazi življenjsko stopnjo ljudstva v tem kraju, ta ve-, da ne more izvirati to življenje samo od tistega dela gospodar-ki ga nudijo alpske pokrajine na splošno. Nehote pričakuje, da se mu bo za prvim ovinkom pokazalo nekaj, kar utemeljuje to življenjsko stopnjo in to naseljenost v dolinah. Pa se mu res pokaže vrsta kaminov iz velike slovenske industrije tam v daljavi in takrat šele ve, da je to tista gospodarska osnova, ki polje kri po gospodarskem organizmu te zemlje, da je to tista haza. na kateri se razvija tako ži\ahno življenje, ki je vzelo dokaj romantike iz sicer tihih in Samotnih alpskih vasi in je dalo Gorenjski karakter industrijskih delovnih središč. kje je v Evropi zemlja, ki bi po tradicijah Železarstva lahko stopila z Gorenjsko v isto ^ isto, kje je železarstvo, ki se je na istem mestu razvijalo in ohranilo tisočletja, kot je to slučaj pri nas. Gorenjska železarska obrt sega nazaj v davne dobe, ki jih človek ni zapisoval. Zgoilp-\ inske najden i ne. ki so siiranjene po muzejih, pa izpričuje 3000 letno starost našega železarstva in to starost potrdi vsako novo odkritje. ^» tudi za to dobo so rimski zgodovinopisci ohranili pisano besedo, četudi ne v podrobno-*(ih. iz dobe pred HOO in 1000 leti pa so ohranjeni že neizpodbitni dokumenti o gorenjskem ^t'lezarstvn. Doba pred 50 in 100 leti pa pomeni no\o dobo, ki jo pozna vse kovinarsko Ijud-^'vo ali samo ali iz ust svojih roditeljev, dedov pradedov. Visoko gori v hribih pričenjajo prvi sledovi fndarskega dela. lam so stale tudi prve topilnice JJ' fužine. Na Jelovci je bilo to, pod Golico pri 'j^ovskih jamah, na Zelenici, na Begunjščici in v •bohinjskih hribih. Od tam je razvoj tehnike pri-l^yljal v doline najprej fužine in potem še topil-Tako so se v jarugah razvile poznane žele-l^'ifske postojanke kropa in kamna gorica. Stare iizine. Rudno, Železniki, Jesenice, Mojstrana, J'lvornik, Moste pri Žirovnici, lUidovna in vrsta ■■'Uev z malimi kovačijami in kmečkimi plavži. ko pa je svet v železarstvu napredoval, je prišla konkurenca, ki ji deljena in mala slovenska železarska obrt ni bila kos. Pošla je končno še železna ruda. ta stara osnova gorenjskega železarstva, in po naših hribih in dolinah so pričeli ugašati plavži, ki so v tej zemlji goreli tisočletja. Vsa železarska obrt se je zbrala na Jesenicah, da tu nadaljuje tisto tradicionalno delo, katerega početki segajo nazaj v globino tisočletij. Jeseniške železarske delavnice so ostale, so rasle in se borile za obstanek z vsemi neprilikami in se bore tudi z vso novodobno tehnično in gospodarsko silo svetovnih železarskih postojank, katerim leži bodočnost tako rekoč na dlani. Iz zastarelih kovačuic je na Jesenicah in na Javor-niku zrasla moderna železarska industrija in ni še leto od tega, ko je pod triglavsko nebo zopet posvetil nov plavž, krona vseh železarskih obratov. Jeseniška železarska industrija je postala po dolgih letih zopet prava metalurška delavnica s polnimi obrati. V novi in mladi državi mora našo delavnost čakati le bodočnost, kajti jeseniške železarne so storile svojo investicijsko dolžnost, kakor morda nobena podjetnost v kaki zemlji, in še več, na Jesenicah delajo kovinarji, kakršnih najdemo malo po evropskih delavnicah, kovinarji za razred in za izkušnjo boljši od vseh železarskih delavcev v domovini. Ob tej gospodarski osnovi živi naše ljudstvo, se širijo naselja in se razvijajo mesta, po gorenjskih domovih pa sveti luč pri ličnega blagostanja, kakor redko kje po domovini. In to ljudstvo noče samo živeti, to pridno slovensko ljudstvo tudi dela, dela na vseh poljih udejstvovanja, in prav Jesenice so tiste, ki so se v tem splošnem udej-stvovanju oddolžile za boljši gospodarski obstanek. Ako je kje kak slučaj, da so pomenila industrijska središča raznarodovanje ljudstva, potem se lahko na Jesenicah ponosno dvignemo in pokažemo, da je prav tu pričelo mnogokatero slovensko gibanje. Že leta 1896. je bilo tu ustanovljeno Slovensko katoliško izobraževalno društvo, ki je postalo matica vsega slovenskega gibanja na Jesenicah, l eta 1904. je kanonik dr. Svetina ustanovil tu društvo sv. Cirila in Metoda. Leta 1894. so ustanovili na Jesenicah Slovenci svoj tamburaški krožek. Leta 1906. je ustanovil kaplan Čuk na Jesenicah Orla. Leta 1902. je bil na Jesenicah proti >Tnrnvereinu« ustanovljen slovenski strelski klub. Leta 1898. so Slovenci ustanovili tu svoje konzumno društvo. Tako lahko po vrsti naštevamo delo Jeseničanov za slovensko stvar in s ponosom poudarjamo, da Jesenice niso bile § 69. zakona o ljudskih šolah: Razen povsem šolskih slovesnosti se učenci lahko udeležujejo samo tistih javnih slovesnosti in javnih prireditev, ki imajo obči državni ali obči nacionalni značaj ali pa so v tesni zvezi s šolo. Za tolmačenje tega predpisa je v posameznih slučajih pristojno šolsko oblastvo. Navedene točke veljajo tudi za čas velikih počitnic. Učiteljstvo je dolžno voditi kontrolo o tem. kako učenci te predpise izvršujejo. Toliko pametnim ljudem v pojasnilo, duševnim ubožcem pa itak ne prideš z nobenimi dokazili blizu. Esperanto na 34. mednarodnem evh. kongresu T Budimpešti katoliška esperantska liga na Ogrskem je v okvirju mednarodnega evharističnega kongresa priredila tudi prvi evha-ristični esperantski kongres, ki je zelo lepo uspel. Kongresa so se udeležili katoliški espe-rantisti iz Češkoslovaške, liolandske, Italije, Jugoslavije, kitajske in Madžarske ter Romunije. Najzanimivejša osebnost na kongresu je bil vsekakor kitajski škof Yu-Pin iz Nankinga. — kongres je počastilo posebno veliko število duhovnikov. Že v sredo zvečer (24. maja) so se zbirale es-perantske skupine v Maria utci. Nas je posebno presenetilo veliko število tramvajskih uslužbencev in šoferjev, ki so nosili napis »Esperantos. Nekako nad 2()0 tramvajskih uslužbencev v Budimpešti zna esperanto, kar je bilo inozemskim esperantistom posebno dobrodošlo. Pozdravni večer v čast do-Slim gostom v mestnem vrtu v Arena utci je nad vse doi)ro izpadel. Vsi so se posluževali samo esperanta, tolmači pa so bili nepotrebni, kar je navdušilo posebno one esperantiste, ki še niso imeli prilike govoriti z esperantisti druge narodnosti. V četrtek zjutraj je daroval sv. mašo nauki nški škof Yu-Piu v jezuitski cerkvi na Setov-skv ter. Skoraj vsi es-perantisti so pristopili k mizi Gospodovi. Po sv. maši je sledila esperant-ska pridiga. Pridigoval je dr. Frančišek Erdev, univerzitetni profesor in pape.ški komornik. Tudi mnogi neesperantisti so poslušali pridigo in iz-praševali navzoče, v katerem jeziku neki pridi- g"je. V petek 27. maja pa se je vršil prvi evliari-stični sestanek katoliških esperantistov v prijazni jezuitski dvorani v Maria utci Zbralo se je nad 200 esperantistov. Ko so odpeli evharisti-čno himno v esperant-skem jeziku, je otvoril zborovanje p. Frančišek Zsiros S. J. Dr. Frančišek Erdev, burno pozdravljen od vseh navzočih. je govoril o temi >Vez ljubezni«. Kot tretji govornik je nastopil apostolski vikar v Nan-kingu Yu-Pin, ki je razpravljal o temi »Evha-ristija in socialno po-mirjenjet. Na to predavanje so esperantisti ]к)-sebno pazili, kajti zanimalo jih je, kako bo kitajski škof izgovarjal esperanto, a že po prvih stavkih so bili veselo iz-nenadeni, saj so razumeli vsako besedo. Tako so se vsi predsodki nekaterih razblinili v nič. Dobro uspelo prvo zborovanje je zaključil dr. Avgust Marczell. V soboto 28. maja je daroval sv. mašo v jezuitski cerkvi grof Gyula Zichy, nadškof v Kalo-csi. Kanonik Gyula La-jos pa je pridigoval o temi sSveto obhajilo naš vsakdanji kruh«. Ob pol 11 pa se je vršilo v jezuitski dvorani v Maria utci drugo ev-liaristično /borovmije, ki je bilo ravno tako dobro obiskano kakor je bilo prejšnji dan. Zborovanje je otvoril g. Mihalik. Kot prvi govornik je nastopil p. dr. Modesto ('arolfi iz Italije, ki je razpravljal o temi »Kvharistija in družina«. Hubert J. M. Kras, župnik iz llolandskc, je govoril o »Kvharistiji in katoliški akciji«, p. dr. J. P. Kao iz kitajske pa je poročal o kitajskih misijonih ter je pozival Nove smernice жа gradbeni razvog Jesenic Novi gradbeni zakon iz leta 1951. predvideva, da mora imeti vsako mesto svoje ureditvene osnove. Ureditvene osnove pa sestavljajo: regulacijski načrt, uredba o njega izvajanju in gradbeni pravilnik. Vse kaže na to, da bodo tudi Jesenice v kratkem dobile svoj regulacijski načrt. Če pa se že dela na to, da ga dobe, mu je treba pripravljati pot, da ne bo kesneje treba podirati tega. kar se danes gradi, če je regulacijski načrt že skoraj dejstvo. Vsa gradbena in ureditvena dela je še pred izdelavo regulacijskega načrta usmerjati tako, da bodo v skladu z bodočim načrtom, ki ne predvideva samo novih smeri v vsej gradbeni stroki, ampak posega tudi nazaj, da se odpravijo oni nedostatki in napake, ki so starejšega datuma in ki jih je moči še odpraviti. Živahna gradbena delavnost ter močan razvoj našega mesta v vseh ozirih sili k nujni izdelavi regulacijskega načrta. Gradbene delavnosti pa ni moči zavirati iz razloga, češ da regulacijski načrt še ni dogotovljen. Tak razlog bi bil vsekakor neupravičen, posebno še zato, ker se opaža v območju mesta velik dotok prebivalstva in s tem naraščajočo stanovanjsko krizo, ki se na Jesenicah zadnji čas prav pošteno občuti. Kakšen bo bodoči regulacijski načrt, bo pokazala bodočnost, dejstvo pa je, da so smernice že podane in da se bosta upoštevali pri tem posebno dve vprašanji, namreč železniško in razvoj težke železne industrije. S tem sta nakazani dve točki, s katerimi mo- rajo Jesenice računati, in ti dve točki bosta pri regulaciji igrali posebno pomembno vlogo. \ okviru bodočega regulacijskega načrta se je reševalo tudi vprašanje parcelacije zemljišč na oni točki Jesenic, kjer se do sedaj še ni moglo napraviti kakšnih napon. Zemljišča pripadajo delno zadrugi »Družina in dom«, delno pa so last g. dr. Rekarja. Ta zemljišča so rezervirana za tako zvani vrtni del Jesenic in vse gradnje se bodo izvršile v tem smislu točno po navodilih, danih ob priliki predmetne komisijske obravučive. Celotno zemljišče v izmeri 34.000 nr je razdeljeno na primerno število stavbišč. \ tem delu je regulacijski načrt rešen tako, da bodo ostala ob državni cesti trgovska in stanovanjska poslopja, ki bodo projektirana tako, da bo dana možnost ustvariti strnjen hišni blok. Poslopja v tej črti bodo dvonadstropna. Ostala stavbišča bodo zazidana z enonadstropnimi, delno pa s pritličnimi stavbami. Komunikacija med posameznimi naselji bo vsestransko urejena. Zvezo s cesto proti Sv. Križu bo tvoril stopniščni dovod. Y severozahodnem delu je posrečeno izbrana parcela za gradnjo občinskega zavetišča za onemogle. Videti je, da bo ta del Jesenic najlepši ter urejen strogo po načelih modernega urbanizma. Bodoči regulacijski načrt bo "služil bodočim rodovom in jim prinašal koristi. Kakor vsaka novota ni vedno dobrodošla, tako bo tudi ta marsikje padla na nerodovitna tla, vendar bo točno upoštevanje v korist vsem in je zato nujno, da bo vsakdo sprejel regulacijski načrt s potrebnim razumevanjem. Upamo, da se bo to zgodilo. Našm gospodarski poizkusi Bil je naš ton, ki so ga nosile Jesenice, bila je naša smer. ki je v njih odlično prevladovala v preteklih desetletjih. Kultura, prosveta in narodnost so skoraj le v naših vrstah našle svoje branilce in svoje graditelje. Tudi strokovni pokret delavstva je bil po pretežni večini naš, dokler se ni ])osre-čilo razkrajajočemu liberalizmu, da je v delavske vrste po nastajajočih razpokah vdrl marksizem. versko brezbrižen in veri sovražen, narodu tuj. Drugi so hodili daleč za nami. kakor še hodijo danes, ko tudi tu vstaja zarja novega življenja. Mi smo bili vedno pokret iz naroda in zajemali smo vedno iz njegovih potreb in duše, in zato nikoli nismo ostajali samo pri osladnem besedičenju narejenih gest in gesel. Z narodom smo začutili ob rastočem procvitu kulture in prosvete, da smo skupnost majhnih ljudi malega naroda, ki ga nasprotnik v službi tujih sil z močjo gospodarske moči lioče vezati v njegovi svobodi in v njegovi zdravi rasli. zadnje v organizaciji čuvanja in ohranjevanja slovenskih svetinj. Ko sedaj ob »slovenskem tednu« motrimo to našo gospodarsko osnovo, za katero nas morda zavidajo dežele, smo srečni, da lahko omenimo, kako so prav z Jesenic prihajali pok ret i slovenske samobitnosti, kako so ])rav Jesenice, ta sedež našega železarstva, ogi'uj in svetilnik za mnoge pokrete, svetilnik tu na meji tudi v narodnostnem pogledu. In bodimo prepričani, da bodo tudi Jeseničani ])rvi. ki se bodo dvignili proti slehernemu omejevanju narodne svobode in kršenju njegove enakopravnosti. Zavedli smo se šibkosti nas vseli kot poediu-cev in iz te zavesti je zrastla zdrava težnja po združitvi naših sil in naše gospodarske moči v eno celoto, v eno skupnost. Iz tega hotenja so vstale naše zadruge: Najprej je vstalo »Prvo delavsko konsumno društvo«, ki obhajil ta čas svoj 40 letni jubilej; za njim kmalu je zrastla naša Hranilnica in posojilnica: v zadnjem desetletju je potreba poklicala v življenje Ljudsko kuhinjo in prav nazadnje, pred komaj dvema letoma našo stavbno zadrugo »Družina in dom«. Naši nasprotniki beležijo tu lahko nekaj poizkusov, o katerih izidu imamo svoje mnenje. Beležijo lahko tudi nekaj jjonesrečenih akcij in zelo malo pravih uspehov. — Tako marksisti. (J tako imenovanih nacionalistih, ki so šele sedaj po 40 letih našega plodnega dela začeli s prvimi poizkusi, ni vredno tratiti prostora. Prepričani smo, da jih tudi močna gospodarska opora narodu tujega kapitala v kraju, ki so je deležni zadnje čase, ne bo rešila pred končno polomijo. Zgodovina naroda gre svojo pot in ob tej oni ostajajo ob strani s preživeto miselnostjo in z nečasovnimi tikrepi. Ustanovitev gori navedenih naših gospodarskih zadružnih ustanov in delo v njih je najtrdnejše izpričevalo, kako smo bili vsa desetletja življenjsko resni, realni. Je pa tudi neizpodbiten dokaz velikega idealizma lepih deseto-ric tistih nesebičnih mož, ki so kljub morebitnim trenutnim natolcevanjem v teh zadrugah delali s čebelično marljivostjo, s katero so skušali nadomestiti morda manjkajočo strokovno usposobljenost. Ne da se pa prav preceniti tiste moralne moči» ki so jo zajemali naši ljudje iz zavesti, da za smerjo s preudarnim očesom treznega, zrelega člo\ eka stoji močna gospodarska osnova. Te sicer ne zasledujejo predvsem in samo koristi smeri, Vedeli pa smo lahko zmeraj, da bodo v primeru nuje z vso svojo močjo tudi za pokretom. Marsikaj. kar bi se nam zdelo drugače nemogoče in nedosegljivo, ob misli na to ni bilo več nemogoče in je bilo izvršeno. Poleg teh splošnih koristi pa so velike važnosti tudi gospodarske koristi posameznikov, katerih bi brez teh organizacij nikoli ne dosegli. Konkurenčna moč konsuma je varovala gospodinjo pred pretiranimi cenami, močan denarni Zavod je navajal k varčevanju in varčnim pomagal do gospodarskih osamosvojitev, do samostojnih gospodarstev, do lastne strehe. Ljudska kuhinja je v enem najdražjih življenjskih krajev uvedla zmerne, da, nizke cene in odpravila-nesmiseln pritisk na tiste, ki so bili prisiljeni jesti po javnih gostilnah, da bi morali razmetavati svoj denar za drage alkoholne pijače. V njenem brezalkoholnem oddelku alkoholne pijače niti na zahtevo ne dobiš. Visoko število abonen-tov vseh stanov izpričuje, kako modra je bila ta ureditev. V lokalih za pivce pa je ustvarila ozračje, kamor vsakdo lahko pride, kdor zua varovati svojo čast. Naša »Družina in dom« pa je še vedno nekako v povojih. \ stanovanjski krizi je hotela biti pionir za boljše, lepše čase. Po krivdi razmer in dogodkov pa je postala nekako poizkus, kako in koliko se more delati za idealne cilje roko v roki z velepodjetjem, s kapitalom. Ver-jemo, da bo resna volja na naši strani tudi tu pokazala več, kakor bi mogel kdo ob danih razmerah pričakovati. Mi imamo ideale; hočemo, da zmagajo in v zmago verujemo. Bežno smo se dotaknili tako glavnih naših zadružnih gospodarskih ustanov, ker so močno gradile in še gradijo v okviru naše poštene miselnosti na naših narodnih idealih. Ne bi bilo prav, če bi šli zato v Jeseniškem slovenskem tednu mimo njih. Bile so te ustanove poizkus, kako varovati v narodno in gospodarsko izpostavljenem kraju nadotakljivost naših svetlih narodnih tradicij in to hočejo tudi ostati. Slavko Savinšek: ЛН'ШесО' (Dalje) Seveda ima brž Grega prvo besedo. Ne mine pol ure, pa že sedi sredi mize med kozarci in rožami in iz ust mu lete smešne in zabavljive, primerne in neprimerne, da končno celo Anico zmore T^eselost in z drugimi skupaj udari v smeh. »Ti, Grega, povej no, kako sta s Hrastovim ^-ojzeni nahladila tistega oficirčka?« ^^este, majhen je bil, ampak srce je imel Veliko, veliko! Pa je mislil pobasati vanj tudi Lojzovo Metko. Stopical in vrtil se je okrog nje, da so ga bile same nožice in majcene brkice si je vihal, da bi se mu dekle nasadila nanje. Л ga je iztakiiil Lojze- In še to, da je Metka že kar obe očesi metala vanj in z obema ušesoma prisluškovala, kdaj bo pred vrati zacingljala sablja. Nekaj časa seje Lojze vrtil in pestil Metko, ki pa si ni dala prav k sebi. Pa je sem in tja mislil in mislil, končno si jo je pa le izmislil. Mraz je bilo tisto zimo, da je kar cvrkalo pod nogami in okrog ušes. Pride lepega dne k meni 111 mi skrivnostno pove: Ti, Grega, enega bi rad izplačal, že veš, katerega; pa bi rabil pomočnika. Veš, saj sam dva ali tri take prekucnem. Toda zdaj mora iti liho in brez ravsanja. Ali bi bil ti zraven? Lojze, za tako reč kadar hočeš, četudi opolnoči! Ravno pravi čas, pravi Lojze, jutri zvečer o polnoči, ali si za to? Seveda sem bil. In sva se domenila. Drugi ve- čakava že ob deseti uri. Oprezovala sva okrog Vogalov, da bi nama skoraj oči izskočile, pa v kremplje naju je zeblo, da bi bil skoraj vriskal, ^azadnje, okrog 11. ure jo pa primaha. Od Metke prišel in še mati so mu po stopnicah posvetili. Zdajle, Grega, mi prišepeta Lojze. Oba stoji va za vogalom v temi. Jaz držim v rokah vrečo, Lojze ])a vrv v tistih. Prid robi mimo oficirček. 't'k, Lojze izza vogala, jaz za njim, obe roki ®krog oficirčkovega života, da niti ganiti ni mo-ne z rokami ne z nogami, jaz pa mu čez ?'^vo nataknem vrečo, potegnem doli po životu, ^®jze pa že opleta in mota okrog vsega vrv. Ni 'Hiiiilo dvajset sekund, pa je bil povezan ko A niti zamijavkal ni. Mislim, da mu je kar ®ipo zaprlo. Lojze pograbi pri glavi, jaz pri nogah, pa proti vodnjaku tam pred Kladiiikovo trgovino. Oficirček uiti črhnil ni. Morebiti mu je Lojze malo trdo tiščal roko na usta, ne morem reči. No, ko prideva do vodnjaka, malce postaneva, potem pa pričneva s liladitvijo. Prvikrat v vodo: za Metko! pravi Lojze. Drugikrat: za mojo jezo! zopet Lojze. Tretjikrat: za tvojo vročo ljubezen! In še četrtič, petič, šestič itd., da so nama skoraj roke primrznile v vodo. Ko je bilo vode dovolj, pa hajdi nazaj do Metke. Zdaj pa je bilo najteže: Prinesti namočeni in zmrzli snop pred Metkina vrata. Težko je šlo. Ali ljubezen vse premore. Seveda Lojzeva, moja ne! (Nič ne glej postrani, Polonica!) Pokonča ga postaviva in na duri nasloniva ter krepko potrkava, nato pa po stopnicah in za ^ ogal oprezovat. In res ni trpelo dolgo, ko se odpre Metkina vrata in: cmok! je naredilo in plasnilo v sobo, da je Metka kriknila od strahu. Brž je bila luč in mati in oče in otroci in sosedje pokoncu, pa prično razvijati vrečo. Nerazumljive besede so menda prihajale iz nje pa nekakšno šklepetanje z zobmi. , No, kaj bi vam dalje pravil, saj veste bolje ko jaz. Oficirček je pil vrel čaj štirinajst dni, pa se ni mogel nič več kaj prav ogreti za naša dekleta; kar noč ga je vzela in še adijo ni rekel. Metka pa se drži zdaj Loj za kot klop.« Vsi gore v smehu ob Groginem pripovedovanju. Anici se kar solze usipajo iz oči, tako se smeje od srca. >Ja, Lojze, to je fant. Zna se pobrigati za svojega dekleta!« pohvali Anica. »Ej, Jože, čemu nisi ti tak?« se zasmeje vanj Mihec. »Pa bi bil še ti malo namočil onega potegavsa madžarskega, ki je okrog Anice voglaril«, opo-nese Grega, režeč se sredi mize s polnim kozarcem v rokah. Polonica dregne Grego, a je že prepozno. Jože raste izza mize. Oči mu gore in ustnici mu drgetata. »Ii, Grega, kaj pa to tebi mar? Si ti moj varuh?« »No, no, Jože! Saj nisem nič hudega mislil. Razumi vendar šalo!« »Nič šala! Pusti me pri miru, mene in Anico, pa se zase brigaj in za svoje. Saj še lastne sestre nisi znal ubraniti!« Poravnajte naročnino za naš list! vse navzoče, naj molijo Za kitajske misijone, ki kljub nasilju in premnogemu trpljenju dobro uspevajo. Na Kitajskem je sedaj že nad 3 milijone katoličanov. — Zelo ovira misijonsko delo sedanja vojna med Japonsko in Kitajsko. Kot zadnji govornik je nastopil Johan Felfiildi, ravnatelj meščanske šole, ki je govoril o katoliškem svetovnem nazoru. Na predlog nankinške-ga škofa Yu-Pina so zbo-rovalci izvolili stalen odbor za vpeljavo esperan-ta v evharistične kongrese. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Erdey, v častni odbor pa so soglasno izvolili Yu-Pina, škofa v Nankingu, dr. Eltschknerja, škofa v Pragi in grofa Gvula Zichija, nadškofa v Ka-locsi. Ta odbor bo stopil v stik z vsemi katoliškimi ligami. Dobro uspelo zborovanje je zaključil kanonik Gvula Lajos. Zvečer istega dne pa je bil slovesni evharisti-čni večer v dvorani že-lezničarskega kluba. — iNajuspelejša točka večera je bila uprizoritev misterija sv. maše. Dr. Kalocsav pa je žel buren aplavz za svojo himno, ki jo je spesnil na čast presv. Evharistiji. V nedeljo so se espe-rantisti razšli z željo, da se na prihodnjem evha-rističnem kongresu zopet snidejo v čim večjem številu. Golobič Peter. v sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slovenski listi 20. jubilejni mednarodni katoliški esper. kongres v Ljubljani od 6. do 11. avgusta 1958. Priprave za ta kongres so v |>olnem teku. V častni odbor je l)lagovoli-lo vstopiti mnogo cerkvenih in svetnih od lični kov. Kongresni odbor je počastil s svojim vstopom tudi zagre'lxski nadškof dr. Al. Stepinac. Dosedaj je že prijavljenih 80 udeležencev iz 5 (Ir/.av. .Pričakovati je velike karavane i/ Češkoslovaške, kjer vlaila še prav posebno zanimanje za naš kongres. Pripravljalni odbor je že zaprosil prometno ministrstvo za polovično voznino, ministrstvo pošte pa za posebno izdajo poštnih znamk. Program kongresa bo zelo pester. Po kongresu bomo priredili razne izlete na Gorenjsko in k sinji Adriji. Kdor se želi udeležiti kongresa, naj se javi na naslov: Jug. kat. esper. liga. Jesenice-Fiižine, Gorenjsko. Prijavnina znaša 50 dinarjev, enodnevna prijavnina pa 15 dinarjev. Pripravljalni odbor bo izdal kongresno knjižico. ki bo vsebovala naslove vseh udeležencev in razne zanimivosti naše lepe Slovenije. Za kongresni odbor: Golobic Peter. Delavci, študirajte krščansko socifalno literaturo Železnica na| gradi \ zadnjih letih, ko je začela procvitati železna industrija, je tudi KID znatno povečala in modernizirala svoj obrat. .\a novo je .bila postavljena med drugimi tudi visoka peč za taljenje železne rude, ki porabi dnevno 10 clo 15 vagonov koksa iu oglja ter 20 do 25 vagonov železne rude. S splošnim povečanjem obrata kID se je tudi stalež tovarniškega osebja znatno zvišal v letu 1957 za 1.114 in v mesecu januarju 1958 za 150, tako da zaposluje podjetje danes nad 4.000 uslužbencev. Razen tega se je tudi pri Slogradu«, ki izvršuje vsa gradbena dela v tovarni, zvišalo število delavcev za približno 500. Ker točasno tovarna še vedno i>ovečava in modernizira svoj obrat in je predvidena v teku letošnjega leta postavitev še druge peči, je sigurno, da se bo promet in stalež tovarniškega osebja tudi letos ponovno znatno zvišal. Z ogromnim povečanjem števila tovarniških uslužbencev, ki jim tovarna ne nudi upravnih stanovanj, je postalo stanovanjsko vprašanje na Jesenicah samih in v neposredni okolici kritično. \ sa razpoložljiva zasebna stanovanja, kakor tudi sobe v gostilnah in hotelih so oddane, čeravno se marsikje za iste zahtevajo pretirane cene. Posledica tega je, da je železniškim uslužbencem skoraj nemogoče dobiti zasebno stanovan je, ker ga ni na razpolago. Če se pa slučajno kakšno izprazni, pa železničar ne pride v poštev. kajti tovarniški uslužbenec, katerega prejemki so za 50 do 500 odstotkov višji nego prejemki železniškega uslužbenca, lažje plača visoko najemnino kakor državni uslužbenec. Z razširjenjem tovarniških obratov se je tudi železniški promet že povečal in se bo še. vsled česar po treba, tla se tudi stalež železniškega osebja tukajšnje postaje primerno zviša. Oe se pa hoče železniškim uslužbencein, katerih del je že danes brez primernih stanovanj, sploh omogočiti službovanje in jim ustvariti znosno socialno bivanje na Jesenicah, se bo moralo resno premišljati o rešitvi stanovanjske krize. \ interesu službe bi bilo, da uprava zida na lastnem ozemlju (s katerim razpolaga) nasproti in v neposredni bližini postaje dve upravni poslopji za poročeno osebje, del nekdanje bival-nice (Prešernova cesta 5) pa naj bi se preuredil za samske sobe. Istočasno bi se naj razmotrivalo tudi vprašanje namestitve in razširjenja posameznih uradov, katerih sedanji prostori ne odgovarjajo več stvarni potrebi. Zunaj od domicila stanujočih, okroglo število po mojem poizvedovanju do 90, stanujejo; v Bohinjski Bistrici, Nomenju, Bohinjski Beli, Gorjah pri Bledu, Zasipu, Ratečah-Planici, Kranjski gori, Gozd-Martuljku, Dovje-Mojstrani, Žirovnici, Oto-čah in Podbrezju pri Podnartu. Od teh je približno ena tretjina stanovanjskih najemnikov. Železnica ima na Jesenicah najlepše stavbne parcele ob Prešernovi cesti, na katerih bi mogl i zgraditi zadostno število stanovanjskih prostorov za svoje uslužbenstvo. Če bi bil kdor koli drug lastnik teh parcel, bi bile brez dvfima že zdavnaj zazidane in bi tako manjšale stanovanjsko krizo. Dolžnost železniške uprave je zato, da v interesu nemotenega službovanja in v interesu svojih uslužbencev pomaga pri reševanju krajevno stanovanjske mizerije in začne graditi na svojih parcelah sanovanjske hiše. Pri sedanji prospe-riteti in pri sedanjem cvetočem prometu, na katerem ima velik del zaslug tudi železniško osebje s svojo nezlomljivo marljivostjo, je prišel čas, (la železniška uprava stori svojo tloižiiost. Pijte in jejte poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride v Krekov dom Kdor hoče dobro jesti, se abonira v Ljudski kuhinji Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti v Katakombe Prišla je velilNa шејаћс Andrej Križman, Jesenice. — Ureuj": SInnko SavinSek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani; Maks Blejec.