Oblike neposrednega sodelovanja kolektiva pri upravljanju Poskrnisii dela^rokega sveta v&TeSkeg« mi-diniika in žeLezarne daloea razHčnie ob-Liike neposrednega sodielovaaja proizva-jalcev pri upravljanju podjetja. Po •do-ločbah tega poelovnika upravlja delav-ski svet podiietje s staLnim i.n sistematič-njm posvet-ovanjem z vsema deJavei: de-Iavce seznaoja s svojiimi sklepri, 3. delom uprave i]n poslovanieim podjetia; spreje-ma in razpravilja o ni.jivkovih predlogih io priponnbah tor pospešuje vse obliike n«-posr&dmega sodielovanfa članov detlovne-i»a kolektiva prd upravljan.ru. Med V6em'i obliikami neposrednioga so-d«'lovanja delovnieffa kotektiva pri uprav-I.janjti zaslužmjo po&p.bno pozornost delav-ski abon, individualni predlogi, ankelein refereindumi. Delavski zbori po obratih VaTeški riudnik in železairaa sta razdie-ljena na deset obratov. od karteriih ima visak obratne sikuptnc delavskega sveta z utoI jeiMim predsediviikom, ki predseduje delavskim zbofom. Redine deilaTske zbore sklieujie pred.sedimiik delavskega sveta. Iz-redne delavste zbore lahlko skliče petiiina s.k-upn'ega števila delavcev. zaposleiiiih v obratu, sindiikalna orffamizacija, sibupiana člamov delavskega sv«ta, ,ki so bili izro-ljend v tem obraitu, in upravnit obrata. Na redmiih sestankili prebercio delovne-m-u kolaktivu pcvllefcno poroči.lo o delu uprave, pftslovanjii podjetja in sbtepih delavsikepa swta. Po ipo&Iffrniiku je določeno. da ie pred-sedmik delavskega 6veta dolžan sklicati delavski zbor, kadar raapravljajo o predilo^u za spTem-eini)o iu dopolniiitev pna^viiJ podjetja, pravilnika o dekyvnem rediu, praviiLniika o tarifniih vprašan.jili (premije, norme), nato, kada.r odJočajo o razdelitvii. združit'vii ali pridmžitT^i ood-jctja, ko odločajo, s kakšnim deilom skup-n-e rred.nosti oenovnih sredsteT lahiko ^a^- polaiga kateri izmed organov podjetja, kakor tudi, kadar sprejemajo sklep«. ki so pomembnejši za inedisebojina raz-merja med g-ospodarsikiimi enotamd v pod-jetj-u. DelaTsiki »boni so vedno pne.f, pre-den delavski svet sprejine sroj dokončni sklep. Na redn.ih delavakih ziborili, ki jiiJi mo-ra predisedma.k dclavskeRa sveta obvezno sklioati najkasneie 15 dni po zasedanj'11, razpravljajo o poslovaniu podietja t nii-miJiih iestih mesecih kakor tudi o naj.no-vejšem poroeiilu o ffibanju proizTodnje^ delovoie storilnosii. lasfcni oenii, plačah va preimijah, iizkoriščaniu strojev, ioikorišča-nja dielovnega časa. Poročevalec je ed«n jzmed članov delavekepa sveta, ki i« bil irvolljen v tef gos.podiarskii enoti. Poro-čiJo za delav&ki z'bor pripra-vlja skupifla članov delavskega 6v«ta ob sodelovanju upraiv.niika obra-ta in drujfih tehničnili vo-dij. Dielavskii zbor vodi predsedmiiik, kri ga kakor tad'i nje^ovega namestni>ka izvoK zbor vsako leto na svorem prvem sestan-ku. Ob odprtju zbora usotovi pred&ed-niik, koliiko d^cilavcev je navaočih in koli-ko je zastotpamih na zboru članov delav-skeiga sveta i.n drufrih oseb. Raze-n dru-giih vprašanj niora vsa.k dnevoi ned ob-segati tudii tooko jVprašanja in predlosci delavceT«. Predsedniik zbora skrbi, da se v.pišejo vsa vprašanja, predilopfi. mnenja vn pripombe dolavoev v zapismik ijQ da je deLavskii svet o nji.h obveščen. Na pri-hodnjem seBtanku prebere predsediniik zapisniik-, člani delavskejia sveta ali pa strokovni u&lTižbenci poročajo zbom o ukrepiih. ki so jiih pristojni orsain.i storiili v ZTezii s pre.d'loffi i;n odsrovariajo na za-stavljena vpra.šanja. Lzvlečak iz 'Zapistni-ka oziiroma sklepe izobesijo na vidnib mestih. da bi lahfco čla.mi kolektiva, ki n,iso fcili navzoči na z'boru. zvedeli, ali so biln in kaJco njiiihovi predilogii sprejeti ali n€. Individualni predlogri, referendum, ankete Razen delavsbega zbora lahko vsaJc član koJektiva poda svoja v.prašan.ia aM svoje precHoge tudi na sejii deilav&kega sveta ali pLsmicno ali ustno v pieaTn.i de-la-vskeffa sv-eta ali v tOTarni&kem lisitu. Pojasnilo ali odgovor na tako zastavljeno vprašanje alii na prcd,lo?e dajo v roilcu enega meseca, če pa ie potrebno daljše raziskovanje. tedai eo skrafnd roik za od-ff-ovor trije meseci, zato skrbrta predsed-nik delavskega sveta m stalna komiisija za prošnje, pritožbe in predloge. Ko sre to. vprašanja, ki so izrediio važna za podijetje, tediaj določa poslov-niik tudi referendium kot obliko nepoered-nega odločan.ja delovnejra kolektiva. Re-feren-tlutn izredejo praTnloma s tajnim fflasovainiem. Predlos. o katerem srlasu-iejo. ie sprejet če se zani izreče več ka- kor polovica dlanov kolektrva. ka so srla-sova.li. ZaTadli ugotavljaij ja mmeni Iahko de-laTSiki s-vet orffanteira o posamezniih vpra-šamjiih todi amkete. Izsledki teh anke-t za dielavaki svet miso obvez.iii. d&lorni ko-lekliT pa lahko z referendimio-Tn. pred-logd kakor tudii driipače tepja, da se i'z-ražcne želje izpolnijo ali pa zahteva od-govor iin poiasnilo. če ie delavskj sT©t raTinal dirusače. ka.kor ie bilo min^nje, • kii ffa ie veoina članov kolektiva pove-dala v atnkie^ti. Delavski svet se o vseh vprašanjih posvetuje s kolekti^om Ceprav so s poslovnikom delavskegs sveta določene številne obliike. ki zago- tavljajo demokpatičnost ia neposredmo »delovaa.;« proixvajaloev prt upravlja-nju podjetia. je bila pTaiua mnosro bolj bofrata, kakor bi mogli s.kJepati 00 določ-bah poslovniiika. Delavski evet vareškepa rudimika im železarne iina že dolgo na-vado, da 6e o vseh. vprašanjih, 0 katerih mora sklepati, poprej ix>svetui« z delov-nrim kotektiivom. O spremembj in dopol-cštvi tarifn«ga pravitaiika, praviikv:.ka o tiiormah, premiiah. hipiensio tehničnem varstvn. o osnutku zakona. o ra.zdelitri sikupnesa dohodka kakor fcudii o številTiih vprašanjih s področja napredka proiz-v^o-dtnje, o katerih je letos dplavs.ki STet ra.zpra-vljal in sklepail. so poprej razprav-ljali na dela-vskih zborili. Vfasih so naraesto zborov orsamizirali skupno s sin-dikalno orffanizaciijo posveiovaoja. kd so bila prav tako bosata in so niud.ila de-lavskemu sv&tu mnogo predlogOT io mnenj. Ko so pred časom sorejcli pravi.1-niiik o hlgiensko tehndčaaen; varstvu, so člani d&lovnsera kolektiiva podali toEko predilogov. da i« delavski svet posvetil e.no celo ««jo rešev«nju prošenj, pritožb :n dnifrih prisrovoroT. kii so se večiinoma nanašali na vsklajevanje Joločb praTil-Tiiiika z dej-anskiimi potrebami d zastoia pri dostaTi materiala im popraviliu bager-jie\'. Delavci so prav taiko predlagali. naj bi za kalupe uporabljali pesek iz nepo-sredne okcklice namesto tisttga. kii ga do-važajo vi Slovenije. Tud: 1ega preddoiara iriso sprejeli. ker j€ analiza pokazaila. da pe-s«k iz nepc^redne okolice ne zadovo-ljiijc nstreznih zahtev. Posamezni čland delavskesa sveta pa potidariajo. da vztra-jajo delavei š-e napref. nai se ta predloj? prešhidšpa. ker bi morebitdii ugodaii iz-s.led^ki prinesli podjetjn nove prihran.ke v višini več desetin raiillioinov dinarjeT. I. Bodnaruk