PRINCESKA KRIZIS
(Indijska pravljica.)
Nekoč, v pradavnih časih, je živela v daljni deželi Indiji prin* ceska z imenom Krizis. Bila je zelo neprijazno dekletce; ni se hotela učiti niti pomagati svojim sestricam, ki so sedele na blazinah v raz= košni kraljevski dvorani in pridno vezle z drobnimi prstki pisane preproge in zavese. Njena hudobnost je bila celo tako velika, da je nalašč zamešala vse niti v statvah tako, da jo je morala kraljica spoditi na vrt.
Tam se je Krizis igrala čisto sama. V lepi, kakor jutranja zarja rožnati oblekci, vezeni z zlatimi zvezdami, je lovila pisane, bele in rumene metuljčke. Nekega dne je pri svojih igrah zagledala za niz* kim zidom deklico, ki je bila silno bleda In katere oblačilce je bilo na vseh koncih zakrpano in raztrgano. Z velikimi, prosečimi očmi je gledala na vrt in na mlado princesko in ni mogla odtrgati oči od srebrne skledice, iz katere je ta jedla bel, droben riž. Krizis je iz njenih pogledov takoj uganila, da je deklica lačna. Stekla je k zidu, da bi skozi okroglo odprtino ponudila deklici nekaj svojega kosilca. De= klica pa se je ustrašila in zbežala, ker je mislila. da jo hoče princeska zapoditi.
Poslej je Krizis vedno premišljevala, kako bi pomagala ubogi deklici, ki je često bodila s svojo mamico po poti mimo grajskega zidovja. Ni se pa mogla domisliti, kaj bi ji podarila. Da bi ji dala riža, to se ji je zdelo za princesko preveč skromen in neprimeren dar. Zato je skrivaj vzela svoji materi najlepše svilene nitk" za ve* zenje, da bi napravila mrežo za kristalno žogo, ki jo je menila po= kloniti revnemu dekletcu. Toda njene ročice, ki se niso nikoli učile takega dela, so bile zelo nespretne in čim bolj se je trudila, tem manj je napravila. Po cele dneve je sedela na grajskem vrtu, toda iz pestrih nitk ni hotelo nastati prav nič. Zato je bila zelo žalostna; klobčič niti ¦       pa je ležal nedaleč od nje v travi.
Toda, kaj se je zgodilo? Svetlozelena nitka, ki je visela od klob= čiča, se je zarila v zemljo in postala debelejša kakor steblo rastUne; iz neurejenih niti so nastali zeleni listi, ob robeh nazobčani, v sredi pa je zažarela lepa rumena roža. Krizis se jc začudila in zavrisnila, da so jo slišali vsi prebivalci gradu; pa tudi ptički so prileteli, da vidijo, kaj se je zgodilo, in niso se mogli dovolj načuditi. Celo pisane
52
ribice iz akroglega ribnika so pokukale in začudeno gledale s svojimi velikimi očmi.
Krizis pa je od tedaj naprej nepretrgoma iskala ubogo deklico, da bi ji poklonila na tak čudežen način nastalo cvetko; toda dekletca ni bilo nikjer. Stekla je k materi in ji povedala, kaj se je zgodilo. Kralj in kraljica sta nato povabila vse uboge deklice, ki so živele v bližini gradu, v grajsko dvorano, ker sta slutila, da bo prišla z njimi tudi ona deklica, ki je bila Krizis r.ajbolj pri srcu. Res, tudi ona je prišla. Vse deklice so dobile krasna nova oblačilca. pletene čeveljčke in mnogo drugih stvari; uboga deklica pa še poleg vsega velik šopek nove cvetlice, ki je bila ziasla takrat, ko je Krizis mislila nanjo. Cim bolj so trgali to rastlino, tem večji in krasnejši so bili novi cveti. Cvetico pa so poslej na čast izpreobrnjeni princcski imenovali krizantemo.