Pomenki o 81oven#kem pis an ji. ' xxvn. U. Karkoli sva doslej govorila, sva govorila h o t e si olikati slovensko pisavo; vendar ne vem prav, kako se lika glagol hoteti — hočem. T. Hoteti ima nepravilno in nepopolno sprego (Janežič §. 225); nepravilno, ker se ne ravna po nobeni gotovi versti ter ima na pdsodo nekaj iz I., nekaj iz III., in nekdaj je jemal celo iz V. Pri vsem tem ima skorej prepolno sprego, ker ima v istem naklonu mnogo oblik p, hočem, očem, ličeui, čeni, ču-čo, hočejo in hote, hotel, htel in lel i. t. d. Ne vem zakaj bi ne imel I. tvorno — preteklega deležnika hotev-ši v slovenskem, ker ga ima tudi v druzih slovanskih jezikih n. pr. čes. chtev, hrov.-serb. hotev, kakor imevši. V. Ali se sme djati v viši pisavi čem, češ, če, ker pravi Janežič v opombi 1): Nekteri Slovenci govore v sedanjiku ocem ali po odpahnjenem korennem zlogu: čem, češ, če-čejo, n. pr. Oe bom živel, očem še ktere nore med ljudi dati. Vodn. — Al hočeš kaj počakati, al' češ se precej mahati? N. ps. T. V viši in naj viši pisavi smeš rabiti ono obliko, ker a) ti je Vodnik v tetn že vodnik z drugimi pisatelji jugoslovanskimi vred, ker b) je vterjena sploh v govorjenji, in ker c) je po nji govor dostikrat krajši pa krepkejši. Kako krepko p. poje Vodnik: Ako U «4, Je bil Estrajh in bo za vse. Zdaj brambovci zaukajte. Bit tk, bit č4 Estrajh za vse. L7. Ako pa neče in noče, nehčealinehče,inne hoče? T. 2) Z nikavnico ne se staplja hočem v besedo: nočem, nočeš, noče ali nečem, nečeš, neče i. t. d., ki ima v 3. množni osebi: nočejo, nečejo, ne hote, nete ali note Łcf. I. Jezičn. 37.). — Samo v tej besedi h Slovenci skorej sploh ne izrekujeoio po običaji Serbov, ter pravimo očem ali čem, češ, če, pretekl. otel, otla ali tel, tla i. t. d. V sedanjem se čuje po gornjem Koroškem co, kakor tudi ne mo n. ne lnorem ŁJarnik), in Hrovat pravi ču, eeš, ee kar mu velja tudi za prihodiiji čas, kakor v stsl., in celd v nsl. namesti b o d e ui. U. Povem ti, da tni oblike očem (cf. očem, dčein in očein), hčem, otel — otla, htel — htela celo nič niso všeč, dasi poslednjo pišejo npkteri Slovani; raji že imam oblike hotel, hotla-o iz 1. verste n. hotela-o iz III., in v dostavi zahtevati, zahteva, n. zahoteva; v sedanjeku pa berem naj raji hočem, hočeš, boče ali pa čem, češ, če, in veseli' me, da so se krajše oblike sedaj Slovenci poprijeli tudi v pisanji. Kaj pa tisti češ pomeni, ki naiu je velikrat v rabo. T. Češ iz hočeš kaže v moji besedi misel ali govorico koga druzega, kakor je pisal o tem Šolar: ,,Will man iiberhaupt einen Grund nicht als seiae eigpne Behauptung, sondern als Gedanken odpr Angabe dessen, von welchem gesprochen wird, anfuhren, so leitet man ilin mit češ ein z. B.: Ko je bil konja zapil, je pa še na voz jel piti, češ, saj zdaj mi ga tako več ni treba. Ko se je iz strehe pokadilo, je pa čuvaj na gradu ustrelil, češ, da bo Ijudi vkup spravil, dokler je ogenj še majhen (<»v beim Grundangebenden Particip^." 11. In hoteti kaj pomeni, kaj prav zaznaninja? T. V stsl. hoteti, časi pa redko h'teti je velle, v hrov. serb. volo, amo, hode se opus est, šta se hooe sl. kaj se če ali kaj se hoče (vvas ist zn thun). Hoče se mi (ich habe Lust), noče se mi; čes. chce se mi jist, spat (mich hungert, schlafert); hotč sponte, nedavno sem bral hotoraa (ne po nevednosti, ampak hotoma), hotimice consulto, hotenije voluntas; potlej pa hot' f. desideriuiu, hotiv libidinosus, lascivus (hotliv, hočliv), hotnik-nica, kar pohot-i f. Iibido, cupido, pohotniknica, pohotna misel, strast i. t. d. v nespodobnem pomenu. XXVIII. U. Hteti se mi noče pisati nam. hoteti tudi za to, da ne bi mislil si kdo hiteti, in ker si djal, naj varujem, da me kdo ne prehiti, ker sedanji svet je hiter — torej mi povej, kaj zaznamnja hiter, in kako naj mi rabi hiteti, prehiteti. T. Hiter je stsl. hytr' tep>ix6g artilicialis, studiosus, prudens, in hvtrost' je ars, peritia, hvtriti callidum esse, od tod hitrica, hitrec, hitrostnik prudens, artifex, enako v serbskem in ruskem. Gornji Serbi imajo khetry citus lit. kitras. U. V tem poslednjeni smislu je v nsL hiter, hitrost, hitrica, hitrina (Eile, eilig, eilfertig), hiteti, prihiteti-evati, (eilen, um geschwinder fertig zu werden). Hiti, pa se ne prehiti festina lente (Eile mit VVeile, ne prenagli se; kdor po ^asi hodi, pred domu pride). Zdaj vem, zakaj pravi Nestor, da sta bila Konstantin (Ciril) in Metod ,,hytra dva syna", ker hiter je umeten, hitrost umetnost. T. Najprej v dobrem (dexter, prudens, yvu>enxdg, <7oqpi<mxo«), po tem v zvitem pomenu (callidus); čes. chytfetis chlau vrerden, chytriti schlau machen, chjtrost' vojenska Kriegslist, chytroba ein Kniff, chytrovati kliigeln, listig handeln. 11. Hiteli festinare — kaj se reče? Ali ni tudi hititi, prehititi? T. Stsl. hytiti je rapere, prehendere, kakor tudi hytati p. mi je uhitil, uhital t. j. silonia unesel, vzel, pobral. Šp sedaj pravijo naši pastirji: ovce rade uhitajo t. j. ubegajo. — Ali bi sc dalo razločili iiiteti (eilen) in hititi (eilen inachen), ne vem. Res so glagoli III. verste sploh neprehajavnega poraena, srednje mere; vendar se ločijo tako zvani predmetni neprehajavniki i. t. d. U. Sestra je brata preživela (iiberlebt, mimo preživila ernahrt); velika sreča nas je doletela; celo noč sem prebdpla; sosedov sin je nasega prehitel t. j. prekosil, posekal, prespel itd. T. V serbskem je hititi — hiteti in hitjeti festino; hitati 1) bacati ali metati, 2) hiteti ali leteti festinare, 3) prehendo (cf. hvatati, hvatiti, hvanuti, pa tudi švatati, šlatati, slatati); hitar velox, hitan urgens (pressant), hitnja festinatio, in ker hitnja ni pridna, ima Serbljanin prislovico: hitnja je djavolski posao (posel). T. Posel je iz posiati, in to iz po- slati, od lod sel stsl. s'l' legatus, apostolus, nuncius, obses, s'lati mittere, pos'lati po kogo arcessere. Gre kot sel (Eilbotp) je v pregovoru po Kranjskeni še navadno. Sicer se pravi sedaj sploh poslanec, poslanik. Selstvo je v nsl. rabil še Truber ,,prinese selstvo" (BotschaftJ, selstvovati legatione fungi. 11. Posel je pri nas hlapec ali dekla, posli pa družina; vendar v nsl. pisarijo zdaj mnogokrat posel v drugačnem pomenu. T. Pos'l' ali posel stsl. 1) locum tenens , legatus, minister, 2) legatio, minislerium, npgotium, in tako tudi v nsl. sel Bote, posel IJienstbote, po Stajarskera tudi Geschaft, in poslovati servire sich beschaftigen; posel tvoriti; hrov. posalao, čes. poselnice, nserb. rus. posol. U. wKdor dobro sluje, lehko in vspešno posluje* — je za vsacega človeka pomenljiv pregovor. Od kod ima Marko legatus slapot in legatio slapotstvo, ne vem; pa vsaj neiz slati in pot? T. Ze Kopitar se posmehuje tej besedi, ter meni, da jo je Marko sani skoval. Jarnik pa piše: slapot Abgesandter Vgl. im Mittelalter die Walpotones. U. Pa ne, da bi bili ti naši nekdanji valpotje — vavpeti, ki so tiraje tlačane sim ter tje vpili nad njimi. T. nVavpet quidam deductum vult ab upyem (vpijemj, clamo; quia laborantibus angariam continuo inclamat, et ad laborandum perurget", — piše Marko sam. lu Miklosid primerja stsl. v'piti z goth. vop, vopjan clamare, vendar tudi z našim peti, in cf. rus. vopiti — vopijati, hrov. serb. zavapiti, vapiti, upiti i. t. d. In morebiti so vavpeti naši Šraji — Siraji, kteri so svoje čisto slovensko iine poznej poptujiii in popačili v S c h r e y! U. Kako pač to razlagaš? ,,To je pa vendar preveč, in kar viditi ne raorem, da nekteri pišejo Sraj nam. Schrev*, mi je npdavnn sprdito opomnil neki go^spod Simtertje. T. Razlagati je to irae iz š'rajati — širojati, in to iz IV. verste širojiti, kar se pravi 1) piliti žago, širiti aii iztegovati ji zobe (die Zahne der Sage ausbreiten), in 2) govoriti (reden); in v tem pomeou je kej navadna ta beseda po južnem in zapadfiem Slovenskem: Sva širajala (šrajala) t. j. govorila, menila sva se, ne ravno vpila; pridi k meni drpvi, bova malo širajala i. t. d. Pisati se ima prav za prav širajati, širajar, širaj, šraj pa je kakor vsok n. visok, srov n. sirov, scer n. sicer i. t. d. (cf. Šraj, Srajka, Srajar pa Schrey, Schreyer)! . .