SPOMIN pridnim učencem ali nauk o lepem vedenji šolske mladine. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. 1893. V čast Božjo in slavo Marijino! Ljubi otrok! v tej knjižici bereš poleg naukov o lepem vedenji šolske mladine, tudi primerne kratke vsakdanje pobožnosti in »angeljsko službo za mladenče« ali nauk, kako naj se k sv. maši streže. Namen knjižici je zabranjevati nedo¬ stojno, nespodobno ter pohujšljivo vedenje mladine, podpirati pa ter gojiti lepo pošteno in spodbudno vedenje v cerkvi, v šoli in zunaj šole. — Otroci, radi toraj prebirajte tu zapisane nauke; pa tudi starši ter vzgo¬ jitelji jih rabite pri vzgoji mladine! Naj ti nauki, če tudi so mala zrnica, pripomorejo, da bodo otroci rastli, kakor v starosti, tako tudi v lepem in bogaboječem obnašanji ter v milosti in prijetnosti pri Bogu in pri ljudeh! »Moj sin, nauke sprejemaj v mladosti, in našel boš modrost v starosti!« (Modri Sircih.) V Ljubljani, v praznik sv. Nikolaja 1893. J. S. Nr. 1932. Imprimatur. Ex offlcio episcopali. Labaci, die 18. Julii 1893. f Jacobus, m. p. Princeps - Episcopus . Priden šolarček. Rednost. Priden deček dela vse v pravem redu in o pravem času. Vse se godi o določeni uri in po gotovi vrsti. „Red podpira, nered razdira. 11 Zato opominja modri Sirah: „Sin, prav obračaj čas in varuj se hudega." Kdaj vstajati. Kadar zjutraj odbije določena ura, priden šolarček hitro vstane, ne da bi dalje poležkovaL Urno se vzdigne iz postelje, premaga se iz lju¬ bezni do ljubega Zveličarja, kateri je tolikokrat zanj prečul v molitvi 1* 4 je cele noči. To mu prijeten dar, katerega na vse zgodaj daruje Bogu. Dobro pa tudi ve, da „zorna ura, zlata ura/ Zato ne želi mnogo časa spati. Ako je še mlad, osem ali devet let star, .zadostuje mu (razun bolezni) osem ali devet ur spanja. Zato mu je prav dosti, 'ako gre zvečer ob deveti uri k počitku ter zjutraj vstane ob petih ali saj ne veliko pozneje. Ako je pa že od- raščen, (devet ali dvanajst let. ali še starejši), pa rad zapusti svoje ležišče že ob štirih»ali saj ob petih zjutraj, če gre zvečer ob deveti uri k počitku. Iz postelje vstajaje se pokropi z blagoslovljeno vodo, naredivši ob enem sv. križ. Na to se urno na¬ pravi in umije. Jutranja molitev. Priden učenec pobožno moli svojo jutranjo molitev. Moli pa ali iz knji¬ žice ali pa na pamet: Oče naš in Češčena Marija, Angelj Gospodov, mo¬ litev k Materi Božji, k Angelju varhu, 5 apostoljsko vero ali še kako drugo molitev ter sklene z dobrim namenom, kakoršnega obudi za vsa svoja opra¬ vila za celi dan. Celo jutranjo molitev moli kleče. Tako je prav, saj na dobro opravljeni jutranji molitvi je silno veliko ležeče. „Kakoršna molitev, tako živ¬ ljenje, “ reče sv. Avguštin; rečemo pa tudi lahko: Kakoršna jutranja molitev, tak celi dan. Ako je namreč jutranja molitev dobro opravljena, je navadno srečen celi dan; ako pa je že jutranja molitev slaba, je navadno malo vreden ves dan. „Boga vsak čas hvali in prosi ga, da vodi tvoja pota,“ je rekel stari Tobija svojemu sinu. Kadar pride iz spalnice v družin¬ sko sobo ali kjer ni posebne spalne sobe, predenj začne z drugimi govoriti ali opravljati svoja opravila pozdravi pričujoče lepo prijazno: „dobro jutro 1“ ali s prelepim pozdravilom: , Hvaljen bodi Jezus Kristus 1“ Kadar je pri¬ pravljen zajuterk, sede k mizi in 6 opravi pobožno kratko molitev prej in slej. Priprava za šolo. Nato se pridno uči, ponavlja vestno, kar se je že prejšnji večer učil za to jutro. Skrbi, da so njegove šolske reči v redu. Črtalo ali svinčnik si obreže doma. Mali šolai ček ne nosi noža seboj. Pri tablici ima gobo in ravnilo. Kdaj v šolo iti. Priden deček hodi v šolo o pravem času, ne prezgodaj in ne prepozno. Nikdar pa ne izostaja iz šole, ako ga ne o vira bolezen ali kaka posebna sila. V takem slučaju pa tudi skrbi, da ga stariši ali varuhi njegovi o pravem času zglasijo gospodu učitelju. V šoli. Kadar g. katehet ali g. učitelj stopi v šolo, priden učenec vstane mirno z drugimi učenci vred ter po- 7 zdravi: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Odgovor: „Na veke! Amen." Molitev pred šolo in po šoli moli vselej prav pobožno s povzdignjenima rokama, kakor se uči pri krščanskem nauku. Med naukom je prav pazen in miren. Sedi po konci, drži se ravno in ne sključeno. Svojih nog ne preklada sem- tertje in ne ropota ž njimi, da ne moti pouka. Ako nima dela z rokama, drži ju lepo pred seboj na klopi. Krog sebe se ne obrača, po šoli se ne ozira. S svojimi tovariši se ne pogovarja, ne šepeta in ne dela nikakoršnega nepokoja. Oe tudi se učitelj od učencev obrne ali za kaj časa iz šole gre, sedi priden učenec mirno na svojem prostoru, ne govori in ne razsaja, kakor poredni otroci tako radi delajo. Pri pouku mirno posluša in pazi na vsako besedo svojega učitelja. Kadar ima kaj odgovoriti ali želi kaj vprašati, naznani to s povzdignjeno roko ali s prstom. Poslu¬ žuje se znamenj, kakoršna učitelj določi otrokom, da mirno in brez 8 motenja naznanjajo svoje želje. Kadar mora iti po opravku iz šolske sobe, hitro opravi ter se prav nič ne mudi na stranišči, temuč urno hiti nazaj v šolo. Povsod se varuje vsega, kar je nespodobnega in ne¬ poštenega. Saj deček ve, „da Bog vse vidi in vse ve. da se greh nikjer delati ne sme...“ Kadar govori, govori jasno, določno in glasno. Kadar dela svojo nalogo, se ne ozira po druzih zvezkih ali črtanicah in pisankah, da bi iz njih prepisaval; pa tudi svoje pisanke ne drži nalašč tako, da bi drugi od njega prepisovali. Kadar je vprašan, ne gleda v knjigo ter se ne ozira okrog, da bi mu drugi nastavljali knjige; pa tudi sam je drugim ne nastavlja. Ako ga med po¬ ukom drugi dečki Kaj izprašujejo, jim ne odgovarja. Ako se kaj pregreši ter je posvarjen, spozna svojo napako, ne da bi se hlinil, izgovarjal ali celo lagal. Zato mu pa tudi učitelj rad kako kazen odpusti. „Laž ima kratke noge" pravi pregovor. Kdor se zlaže, 9 kmalo se zve. „Laz je grd madež na človeku." „Zoper resnico nikar ne govori in sramuj se, ako si se nepre- vidoma zlagal. (Sirah.) „Lažnjive ust¬ nice so Gospodu gnjusoba; všeč so mu pa, ki odkritosrčno ravnajo." Preg. 12, 22. Priden deček se z veseljem uči krščanskega nauka. Zaveda se. da je krščanski nauk tisti nauk, katerega je učil ljubeznjivi Zveličar, ki je toli¬ kanj ljubil otročiče. Na vsako vpra¬ šanje odgovarja prav točno in gladko. S posebnim veseljem se uči zgodb sv. pisma. Kako prijetno ga je poslu¬ šati, kadar pripoveduje zgodbe prvih starišev, egiptovskega Jožefa, Jezu¬ sove mladosti i. t. d. S posebnim veseljem se priden deček pripravlja in uči za sv. birmo, za prvo sv. spoved, za prvo sv. obhajilo. In tako je prav. Saj od priprave na sv. zakra¬ mente je le premnogokrat odvisna že časna sreča, zlasti pa večno zveličanje. Otrok moj, spominjaj se, kar govori sv. pismo: „Začetek in venec mo- 10 drosti je strah božji. Vir modrosti pa je beseda božja, in njena pota so za¬ povedi. Moj sin, nauke sprejemaj v mladosti in našel boš modrost v sta¬ rosti. Prizadevaj si za modrost, kakor on, ki orje in seje, in kmalu boš okusil njega sadu.“ (Modri Sirah.) Naloge iz računštva dela počasi in s premislekom, da ne napravi kakih pomot. Številke piše lepo, čedno in pravilno. Kadar konča, po¬ skusi, je li prav narejena ali pa se je morebiti kje vrinila kaka napaka. Vaje iz berila prebira glasno in jasno; zlogov ne izpušča, besed ne pogrkuje; ter pazi na besede, katere je povdarjati pri branji. Pri lepopisju se ravna po pra¬ vilu : piši počasi in vadi se posa¬ meznih črk z neumorno marljivostjo. Tako je prav.* Hitra pisava pride pozneje sama po sebi. Pri govorniških vajah gleda, da so v pravi zvezi glavni stavek in podstavek; ostro pazi, da ni kje pismene napake. Kadar zapazi na- 11 pako, oskrbno jo popravi ter si dobro zapomni pravo pisavo. Tako ravnaje moder deček v kratkem času veselo napreduje v krščanskem nauku, v branji, v pisanji, računstvu in druzih predmetih. Tudi pri druzih učnih tvarinah se ravna strogo po navodilu svojega učitelja. S pridnostjo kmalo prekosi svoje součence. Uči se pridno v mla¬ dosti prav po reku: „Jablane, hruške in druge cepi, cepi v mladosti za stare zobe." (Vodnik.) Kadar je kdo kaznovan, se pridni šolarček ne posmehuje in se ne ve¬ seli, ampak je tega žalosten. Tožiti ne mara, ni prijatelj tožb. Po krivem nikdar ne toži. „ Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal." Preg. 19, 5. Kadar pa drugi otroci vedoma in nalašč ter kljub vsemu opominjevanju kaj hu¬ dega delajo ali prelomljujejo šolske postave, takrat jih pa tudi pa¬ meten in moder učenec naznani 12 gospodu učeniku, zakaj kdor molči k grehu, kriv je ptujega greha. Pri igranji. Na igrišči je deček vesel in si rad igra. Osornih in nepristojnih, ali celo nespodobnih iger ne igra, grešnih besed ne izgovarja, tudi svetih imen ne vpleta med igrače. »Imena Božjega ne imej vedno v ustih in tudi imen svetnikov ne vpletaj v svoje govorjenje« (Sirah). Nikoli ne trpi, da bi kdo govoril nespodobne besede. Sv. pismo svari: »Zagradi s trnjem svoja ušeša, hu¬ dobnega jezika nikar ne poslušaj.« (Sirah). Kadar kaj grešnega vidi ali sliši, vselej se z nevoljo proč obrne in dotičnega ostro posvari; ako ne vboga, pove gospodu katehetu ali učitelju, ali starišem. Nikdar pa drugim ne pripoveduje, da s takim govorjenjem koga ne pohujša. Tudi tu veljajo besede pregovorov: „Ako si kaj slišal zoper svojega bližnjega, 13 umrje naj s teboj; in prepričan bodi, da ne boš razpočil radi tega.“ (Pregov.) Pameten učenec se tudi ne da drugim na ramenih nositi, nikoli pa se ne da nositi za roke in noge; kadar ga drugi učenci popadejo, ne trga se sem in tje, da se mu obleka ne raztrga. Sploh varuje pri igrah obleko, da mati nimajo nepotrebnega šivanja. Igra pa se na očitnem igrišči, ne za zidom, v kotu ali za mejo; tudi ne polega na igrišči po tleh, kakor se prerado godi zlasti o po¬ letnem času. Ravna se po pravilu: dečki si igrajo z dečki, deklice z deklicami, to pa po vsi pravici, ker dečki imajo svoje navade pri igračah, deklice svoje; pa tudi ni lepo, da bi se dečki mešali med deklice, ali da bi deklice dečke motile pri nji¬ hovih igrah. Priden šolarček tudi ne nosi pri igri v roki palice ali biča, kar moder učitelj tudi vselej prepove¬ duje. Povsodi se varuje greha, kakor nas opominja modri Sirah: „Sin, beži pred grehi, kakor pred kačo!“ 14 Iz šole. Po dokončani šoli gre pameten deček naravnost domu. Ne vpije in ne razsaja, kakor poredni otroci, ampak gre mirno in vesel svojo pot naprej. Drugih učencev ne draži; ne pobija jih z roko s tako imenovano „ta zadnjo.“ Tudi to navado mora učitelj otrokom prepovedavati, ker je večkrat uzrok jeze, krega in pre¬ pirov pri otrocih. Sv. pismo pravi: „Imej mir z vsemi!“ Doma. Doma je priden učenec do svojih starišev ves ljubeznjiv in prijazen. Ljubi jih, vboga jih na prvo besedo, hvaležen jim je za vse, kar mu sto¬ rijo; nikoli jih ne žali. Pomaga jim v dušnih in telesnih potrebah, kjer le more. Ravna se po reku sv. pisma: „Otroci, poslušajte očetova povelja in ne žalite ga v njegovem življenji. Očetov blagoslov otrokom hiše vtrjuje, 15 materna kletev pa jih do tal podira“ (Sirah). O prostem času pomaga materi ali očetu pri delu. Tako tudi doma mnogo koristi. Rad dela, za to ga imajo pa tudi stariši radi. Včasih mu mati privolijo, da sme nekoliko delj časa, n. pr. eno uro poigrati. Priden učenec je zmiraj marljiv, kakor mravlja; nikdar ni brez dela. K pridnosti opominja tudi modri Salomon, ko pravi: „Pojdi k mravlji, lenuh, in ogleduj njene pota ter se uči modrosti!“ Pri učenji. Priden učenec ima tudi vsaki dan določeno uro, o kateri se začne učiti in pripravljati za šolo ter izdelovati domače naloge. Tako se uči zjutraj pred šolo, dopoludne pred kosilom, popoludne pred šolo, na večer do večerje ali včasih še po večerji. Najprej se uči krščanskega nauka in zgodeb sv. pisma. Nauči se pa vseh vprašanj temeljito in natanko, 16 dobro vedoč, da se božja beseda ne sme samovoljno spreminjati z iz- puščenjem ali dostavljanjem povoljnih besedij. Za vsako uro prebere nekaj vprašanj naprej, da potem bolje ve, na katere besede mu je v šoli pri razlagi posebno paziti, da bo prav razumel dotično resnico in si jo dobro zapomnil. — Potem pa si spi- suje naloge, katere je treba v šoli pisati na tablo ali v pisanko. Na¬ posled se vadi brati. Bere pa glasno, razločno ter dobro pazi, katero be¬ sedo mu je treba povdarjati bolj in katero manj. Berilo prebira, po pet¬ krat ali šestkrat. Kadar ima še kaj časa, se vadi v pisanji ali risanji in drugih predmetih. Tacemu prid¬ nemu učencu se pač ni bati, kar tolikokrat zadene poredne in lene dečke namreč: „Lenega čaka strgan rokav, palica beraška, prazen bokav.“ Za kratkočasje in igre priden učenec obrača le malo časa in še tega ne brez dovoljenja svojih starišev. Ni¬ koli ne gre zvečer k počitku, če se 17 ni že prej dokaj dobro priučil naloge za prihodnji dan. Zjutraj navadno le ponavlja, kar se je učil prešnji večer. Tako si je svest da bo tudi v šoli dobro znal: „Uči se v mla¬ dosti, da boš kaj znal v starosti!“ to mu je vedno pred očmi. Pri jedi. Pred jedjo in po jedi priden deček vselej pobožno, razločno in glasno moli. Kako lepo je videti, ko priden šolarček opoludne in zvečer, pred ko¬ silom in po kosilu, pred večerjo in po večerji lepo naprej moli, drugi pa zbrano za njim. Kako spodbudno je to za vsacega kristjana! Pri jedi se zadrži dostojno. Ne hiti preveč, jedi ne pogoltnuje, iz žlice ne sreba; levo roko drži na mizi. Okoli se ne ozira ter ne opazuje radovedno, kaj si drugi jemljejo na krožnike svoje. Kadar bi česa rad imel, naznani svojo željo s prijazno besedo „prosim.“ Kadar jedi vzame, ali ponujene jedi 2 18 ne mara ali je že dovolj ima, reče priljudno: „zahvalim.“ Nikdar pa osorno ne odgovarja: „nečem“ ali „tega nečem jesti." Dobro ve, da tako govoriti, je grdo. Jedil ne jemlje pre¬ več ter jih vživa le toliko, kolikor jih potrebuje. Pri mizi ter pri jedi govori le takrat, kadar je vprašan. Ravna se po reku v bukvah pregovorov: „Veliko govoriti, ni brez greha. Kdor varuje svoje usta in svoj jezik, ta varuje svojo člušo.“ V cerkvi. Posebno pa pridnega dečka ve¬ seli, kadar sme iti v cerkev. Ce mu je le mogoče, gre vsaki dan k sveti maši. Tudi se rad uči latinskih mo¬ litvic, da potem zamore streči pri sv. maši. Kako lepo, pa tudi kolika čast je streči pri sv. maši! Angeljsko delo je to. Pri sv. maši so po besedah sv. Janeza Krizostoma našim očem neve- doma angelji v veliki pobožnosti zbrani krog altarja,vidoma pa strežnik opravlja njihovo službo. Zato so si 19 celo imenitni vladarji sveta v čast šteli kadarkoli so mogli streči pri sv. maši, n. pr. sv. Štefan, kralj ogrski, Karol Veliki, rimski cesar, sv. Lu- dovik IX., kralj francoski, sv. Vence- slaj, kralj češki i. dr. Tudi naš deček je ves vesel, da sme iti z mašnikom k altarju. Obnaša pa se pri altarji v resnici pobožno, da ga je lepo in ve¬ selo gledati, ne pa tako, kakor nekteri poredneži, kateri s svojim vedenjem pri altarji hudo žalijo Boga in ljudi motijo v njihovi pobožnosti. To je ža¬ lostno. Naš deček ne posnema tacih. Kadar gredo vsi šolarčki skupaj v cerkev, gre priden deček vselej v svojem paru; tudi se med potjo ne razgo varja. Roke drži prosto viseče ob životu, nikoli pa jih ne drži skritih v žepu. Najraje se drži modrih in pametnih tovarišev. Tako je prav. Zato reče sv. pismo: „Kdor hodi z modrimi bo moder. Kdor je prijatelj z nespametneži, ta bo njim enak.“ V cerkev stopivši se pokropi z blagoslovljeno vodo, poklekne z des- 2* 20 nim kolenom do tal, ter gre na svoj prostor. Kadar gre mimo srede cerkve, poklekne z desnim kolenom do tal, če je v tabernakeljnu shra¬ njeno presv. Rešnje Telo; kjer pa ni presv. Rešnjega Telesa v oltarji, se pa sredi cerkve le nekoliko pri¬ kloni z gornjim životom glavnemu altarju. Kadar mu je privoljeno sesti v klop, pripogne se z desnim ko¬ lenom do tal preden sede v klop; ravno tako stori tudi, kadar stopi iz klopi. Obnaša se spodobno in pobožno, ker ve, da „cerkev ni dru- zega, kakor kisa božja in vrata ne- beška.“ Pri sv. maši. Pri sveti maši kleči vsaj od „Sanctus-a“ do končanega zauživanja Moli pa z veliko pobožnostjo in spodobnostjo ali iz knjižice mašne molitve, ali pa ima v rokah molek ter moli zbrano sv. rožni venec. Brez mašnih bukvic ali brez moleka ne hodi v cerkev. Pri sv. maši je 21 pazen posebno na štiri poglavitne dele sv. maše. Pri evangeliji vstane, ako prej sedi ali kleči, se pokriža na čelu, na ustnicah in na prsih ter moli: „0 Bog, daj mi milost, da bom res¬ nice sv. evangelija, katere slišim oznanovati, živo veroval, nikoli se jih sramoval, temuč srčno jih spo¬ znaval, z besedo očitno jih pričal ter v svojem srcu jih ohranil.“ Pri darovanji se sklene z mašnikovimi molitvami in željami ter moli: „0 sveti Oče, vsegamo- gočni večni Bog, z mašnikom vred ti tudi jaz ubogi grešnik darujem kruh in vino, katero se bo spreme¬ nilo v Jezusovo presv. Rešnje Telo in Kri. Darujem ti ga za-se, za vse pričujoče in za vse verne kristjane žive in mrtve, naj bo meni in njim v večno življenje. Darujem ti pa tudi samega sebe, svoje dela in opravila, svoje veselje in svoje trpljenje. Tebi hočem služiti, ter vse tako delati in opraviti, kakor je tebi prijetno 22 in dopadljivo. O, Gospod, naj ti bom prijeten dar zdaj in vselej!“ Pri povzdigovanji se živo zamisli v Jezusovo bridko trpljenje na križi. V veliki pobožnosti kleči na svojih kolenih, globoko se prikloni, pokriža se, trikrat počasi udari na svoje prsi ter pri povzdigovanji sv. Hostije moli: „0 Jezus, v tebe ve¬ rujem, v tebe upam, Jezus, tebe ljubim čpz vse/ ali pa reče: »Pre¬ sveto in božje Rešuje Telo naj večno češčeno in hvaljeno bo!“ Na to moli s priklonjeno glavo in s sklenjenima rokama v tihi pobožnosti. — Pri po¬ vzdigovanji presv. Rešuje Krvi se zopet pokriža ter trikrat na prsi udari rekoč: »Bodi počeščena, pre¬ sveta Rešnja Kri, ki si tekla za moje in za grehe celega sveta, očisti in posveti me!“ ali pa pravi: „0 Jezus, tebi živim; O Jezus, tebi umrjem; O Jezus, tvoj sem živ in mrtev!" Trenutki po povzdigovanji so pridnemu dečku prav posebno dragi 23 in sveti, zato moli prav presrčno in pobožno ter kleči, če mu je le mogoče, celi čas, dokler je Jezus na altarji. Daruje se ljubemu Jezuščeku, kateri je na altarji pričujoč ter mu obljubi, da bo zmeraj prav pameten, priden in pobožen, da se bo varoval greha in ogibal hudobnih tovarišev, ter moli za stariše in učitelje, za svoje brate in sestre, dobrotnike in znance, za vse žive in mrtve. Pri mašnikovem sv. obhajilu, kadar zasliši pozvončekati, se trikrat počasi udari na prsi rekoč: ,,Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo stieho, pa reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša!“ Na to opravi duhovno obhajilo, obudi namreč prav goreče želje po' ljubem Jezusu, proseč ga, naj pride k njemu s svojo milostjo; prosi ga pa tudi milosti, da bi po¬ stajal vedno boljši in pobožniši ter ga kmalo tudi resnično prijeti za- mogel v presv. Zakramentu. Pri mašnikovem blagoslovu poklekne in se pokriža, rekoč: r Bla- 24 goslovi me, presveta Trojica: f Bog Oče f Sin in t sveti Duh. Amen. Tudi pri zadjnem evangeliju vstane in se pokriža na čelu, na ustnicah in na prsih. Rad pa še na kratko milega Jezuščeka poprosi rekoč: „Jezus, bodi v mojih mislih; Jezus, bodi v mojih besedah; Jezus, bodi v mojim srcu in pri vseh mojih delih in opravilih! Amen. Obnašanje v cerkvi sploh, Kadar mašnik deli blagoslov s presvetim Reš njim Telesom, priden šolarček že vselej pobožno kleči, naredi križ, se z životom pri¬ kloni in trikrat na prsi udari rekoč: „Presveto in božje Rešnje Telo, naj večno češčeno in hvaljeno bo!“ ali pa pravi: „0 Jezus, bodi mi milost¬ ljiv! Jezus, usmili se me! Jezus, odpusti mi moje grehe! Amen.“ Kadar je presveto Rešnje Telo na altarji izpostavljeno, kakor pri sv. maši pred izpostav- 25 Ijenem presv. Režnjem Telesom, pri popoldanskih litanijah, pri štirideset- urni pobožnosti i. t. d., takrat priden šolarček vselej, kadar pride v cerkev in predenj gre iz cerkve, poklekne na obe koleni, se z glavo globoko prikloni, potem šele vstane in na¬ daljuje svojo pot spodobno in mirno. V cerkvi se blagi deček ne ozira okrog sebe, tudi si ne ogleduje obleke. Nikdar pa se ne spozabi tako hudo, da bi se v cerkvi celo smejal, pogo¬ varjal ali se sicer nemirno in ne¬ redno obnašal. Tacega poredneža Bog sam obsodi, rekoč: »Preklet, kdor Gospodovo delo nezvesto opravlja" (Jer. 48, 10.) Zato Gospod Bog sam opo¬ minja : »Spoštujte moje svetišče. Jaz sem Gospod!“ (III. Moz. 26, 2.) Pri skupni molitvi v cerkvi moli glasno in pobožno. Vselej se priuči molitvic, ka¬ tere je treba z drugimi vred skupaj moliti, da jih prav moli ali odgovarja, n. pr. pri litanijah i. t. d. Kadar poje cela cerkev, kar je posebno lepo, tudi priden šolarček rad in z veseljem 26 poje. Po Avstrijanskem, Moravskem, Češkem, Nemškem in drugod po širnem svetu, pri očitni službi božji kar cela občina naudušeno prepeva svete pesni; mnogokrat pa glasno moli mlado in staro, imenitni in priprosti spremenoma sveti rožni venec, katerega ena polovica zbrane množice začenja, druga pa nadaljuje in končava. Taka pobožnost je pač lepa in spodbudna ter vredna, da jo tudi pri nas posnemamo. Molitve in pesni si deček že pred svetim opravilom pregleda, da jih z dru- zimi vred vselej tudi pričeti zamore o pravem času. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Razun bolezni ali kacega ne¬ pričakovanega imenitnega zadržka gre priden šolarček vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik k sv. maši, pa tudi k pridigi. Dobro nam¬ reč ve, da tisti stori velik greh. 27 kateri take dni iz lenobe ter za- nikrnosti ne gfe k službi božji. Tako govori ljubi Bog v svoji za¬ povedi, in sv. cerkev nam to pojasni v svojih cerkvenih zapovedih. Priden deček pa res tudi prav z veseljem gre v cerkev ob nedeljah in praz¬ nikih; še celo sam poprosi stariše, naj ga pustijo v cerkev, ako bi namreč stariši sami opustili na to ga opomniti. Posebno pozornost obrača tudi na pridige. Pridigo posluša kaj rad in pazljivo; pa jo tudi doma ali v šoli, kadar je vprašan, kaj ra l ponovi, česar so katehet in stariši prav zelo veseli. Pa tudi svojim bratom in tovarišem jo rad pripo¬ veduje ter tako posnema sv. Alojzija in sv. Janeza Perbovarja, ki sta svojim malim tovarišem rada pri¬ dige pripovedovala z vso vnemo. Po kosilu ali obedu priden šo- larček rad prebira domačim evan¬ gelij in razlago iz knjige imenovane: »Razlaganje nedeljskih in prazniških evangeljev." 28 Kadar ga ne zadržuje bolezen ali kak drug imeniten uzrok, gre vselej tudi k popoldanski službi božji. Z vso pazljivostjo posluša kr¬ ščanski nauk ali pridigo raz leče, prav spodbudno in pobožno se za¬ drži pri celem svetem opravilu. Po dokončani službi božji ob nedeljah in praznikih, ali pa tudi ob druzih prostih dneh, kadar nima šole in se je za šolo že naučil, rad ostane ali pride še nalašč v cerkev nazaj, da lju¬ bega Jezuščeka še posebej počasti ter se prav živo priporoči ljubi Materi božji. Tu moli rožnivenec, ali pa moli iz knjižice v angeljski pobož¬ nosti pred presv. Rešnjim Telesom ali pred podobo Marijino, ali pa se v sveti tihoti pomika od postaje do postaje križevega pota ter moli iz knjižice molitve, ki so zložene nalašč za križev pot. O, kako lepo je gle¬ dati tacega šolarčka v njegovi po¬ božnosti! Zdi se človeku, kakor bi videl pred seboj angelja, druzega Alojzija. Res, stariši morajo biti 29 veseli tacega dečka, učitelji so lahko ponosni nanj. O, ko bi se šolarčki današnji dan po tem ravnali, kmalu bi bil ves svet predrugačen! Po službi božji. Po opravljeni pobožnosti se de¬ ček rad pridruži svojim domačim. Veseli se v družbi svojih starišev, bratcev in sestric. Tudi se kako uro rad poigra, ako mu stariši do¬ volijo, saj ob nedeljah se tako ne spodobi dolgo časa igrati. Posebno pa dopoludne ob nedeljah in praz¬ nikih že celo ni čas za igre. Ob nedeljah in praznikih zvečer, pa tudi druge dni, kadar mu dopušča čas, rad bere drugim svete bukve n. pr. „Življenje svetnikov,“ „Hojaza Kri¬ stusom,“ „Zlata jabelka," „Življenje Jezusa in Marije in sv. Jožefa,“• o „presv. Rešnjem Telesu" i. t. d. ali pa podučljive pripovesti iz knjižice, katero so mu posodili gospod župnik, katehet ali učitelj. Stariši in bratje 30 ga radi poslušajo. Tak večer jim je kratek in prijeten. Dobri stariši z veseljem puste, da jim otroci več¬ krat kaj bero, ker vedo, da to je prav zanje in za njih otročiče. Jezus pravi; »Iščite v pismu, in vedite, da v njem imate večno življenje; in pismo je, katero priča o meni.“ Zvečer. Pri večerji mu je zopet pogla¬ vitna skrb, da opravi molitev pred jedjo in po jedi. Pri večerji je še bolj zmiren in manj vžije, kakor opoludne, ker se s preobloženim že¬ lodcem ne da dobro spati, pa tudi ni zdravo. Nikoli pa ne pozabi po večerji, predenj gre spat, večerne molitve. O kako je lepo, kjer po večerji oče in mati z otroci ter celo svojo dru¬ žino za večerno molitev skupaj mo¬ lijo sv. rožni venec. Jezus pravi: »Kjer sta dva ali trije v mojem imenu zbrani, sem jaz med njimi.“ 31 Jako ljubeznjivo pa je gotovo, ako šolarček sam poklekne, druge k mo¬ litvi povabi ter sam mesto očeta ali matere glasno moli rožni venec. Tacih otrok morajo stariši le veseli biti. Tak otrok je velika sreča za celo družino in hišo. Po rožnem vencu, katerega priden šolarček brez posebne sile nikdar ne opusti, pa moli navadne večerne molitve kleče pred podobo Matere božje. Ko se pobožno pokriža, moli „6če naš in Češčena Marija, Angelj Gospodov, različne molitve k Materi božji, k an- gelju varhu, k svojemu patronu itd.“ Dober otrok na večer ne pozabi mo¬ liti tudi za svoje stariše, učenike in dobrotnike; moli tudi za sv. Očeta papeža, za škofa in duhovne pastirje, pa tudi ubogih duš v vicah nikoli ne pozabi. Tudi si pri večerni mo¬ litvi izprašuje vest, kako je živel čez dan, ali ni morebiti kje žalil Boga. Na to prosi ljubega Boga od¬ puščanja, obljubi trdno, da hoče drugi dan ter celo svoje življenje varovati 32 se greha; zato obudi zdaj prav srčno popolno kesanje, kakor se je učil v krščanskem nauku Vse to opravi kleče pred podobo Jezusovo ali Matere božje. Po večerni molitvi je tih in molčeč; ne govori, ne vpije, se ne prepira, kakor delajo poredni otroci. Pokropi se z blagoslovljeno vodo ter naredi križ na čelu, ustni¬ cah in na prsih; nekteri deček po¬ kropi pa tudi posteljo z blagoslov¬ ljeno vodo. Moči hudobnega duha namreč bežijo pred blagoslovljeno vodo. Potem se urno razpravi, lepo odloživši svojo zgornjo obleko, vleže se v svetih mislih na Jezusa, Marijo in angelja varha, ter zaspi s skle¬ njenima rokama čez prsi ali pa celo z rožnim vencem v roki. Kadar se po noči prebudi, spomni se precej, da ljubi Jezus ne spi, da gleda nanj; spomni se, da njegov angelj varh čuje pri njem. Tako priden šolarček prespi noč v strahu božjem in jo posveti Bogu. Tako namreč nam veli sv. pismo: »Pri vseh svojih delih 33 zvesto poslušaj svojo vest, zakaj to se pravi Siveti po božjih zapovedih. Pri vseh svojih delih se spominjaj poslednih reči in vekomaj ne boš grešil.“ (Sirah.) V težavah. Kadar Bog pridnemu dečku pošlje trpljenje, bolezen, revščino ter druge nadloge in težave, ne mrmra zoper božjo previdnost, ne tarna in ni maloupen, temuč vdan v voljo božjo moli z potrpežljivim Jobom: „Gospod je dal, Gospod je vzel, božje ime bodi počeščeno!“ Spominja se besedij mo¬ drega: „Ponižuj svoje srce, in nosi, kar ti Bog naklada; zakaj v ognji se skuža zlato in srebro, ljubčeki božji pa v peči poniževanja." (Sirah.) V ptujini. Kadar je deček v družbi z dru- zimi ljudmi, ravna se po navodilu, kakoršno so v šoli povedali gospod učitelj. Ravna se, kakor tirja do- 3 34 stojnost in olika; nič neotesanega in odurnega ni videti na njem. Kadar ima v kaki drugi hiši kaj opraviti, naj si že bode da ga stariši, gospod učitelj ali sploh nje¬ govi predniki kam pošljejo, pazi, da se povsod dostojno obnaša. Po obrazu je lepo umit, lase ima počesane, ne da bi si jih nečimerno lišpal; saj nečimernost je grda napaka; obleko si čedno osnaži, predno gre od doma. Predno stopi v ptujo sobo, potrka na vrata, gredoč se odkrije in kadar sliši odgovor „notri“, stopi v sobo, vrata mirno za seboj zapre, pozdravi po krščansko: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" To pozdravilo je najlepše. Lahko pa tudi reče: »Dobro jutro" ali »dober dan," »dober večer", kar je zlasti pri gospodi zelo v navadi. Vendar krščanski pozdrav se krist¬ janu, veliko bolj pristuje, kakor novo- šegno pozdravljenje; zlasti pa se malemu šolarčku dokaj bolj prilaga: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!" od¬ govor: »Na veke Amen", kakor vsa 35 druga pozdravljanja. To je naravnost opomnil pri učiteljski konferenciji v L na Češkem c. kr. okrajni glavar, ko je prišel nadzorovat šolo. Rekel je, da se s takim krščanskim pozdravilom pred šolo in po šoli in zunaj šole pri otroku goji sveto spoštovanje'ne le do Boga in božjih reči, temuč tudi do učiteljev in viših, bolj kakor z navadnim pozdravom „dober dan", s čimur se znajo od- raščeni med seboj ^pozdravljati. Ni pa pristojno, da bi se otrok s tacim pozdravljanjem tako rekoč v eno vrsto prišteval z odrašenimi ali vik- šimi. Priden šolarček ima toraj prav, da povsod najraje pozdravlja, tudi ka¬ dar v sobo stopi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus 1“ - - Potem opravi vestno, kar mu je bilo naročeno. Govori glasno in razločno, ne da bi ravno vpil. Drži se lepo po konci, roke mu neprisiljeno vise ob životu, oko je bistro ter zre kviško tistemu v oko, s komur govori. Kadar opravi naročilo, se ravno tako lepo poslovi, kakor je 3* 36 prišel v sobo: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ pri viših se še prikloni z glavo in zgornim životom, duhovnim pa tudi roko poljubi ter mirno odide. Grede mimo cerkve ali znamenja. Kadar gre priden deček mimo cerkve, kjer se hrani presv. Rešnje Telo, se spomni svojega ljubeznjivega Zveličarja v presv. Zakramentu, se pokriža ali pa vsaj pobožno od¬ krije ter reče: »Presveto in božje Rešnje Telo, naj večno češčeno in hvaljeno bo!“ Ako je cerkev odprta, priden šolarček tudi rad za trenutek notri stopi, da milega Jezuščeka po¬ zdravi in počasti. Kadar gre mimo pokopališča, se spomni vbozih vernih duš v vicah, odkrije se ter jim vošči »večni mir in pokoj.“ Po mnozih krajih pa imajo to lepo navado, da grede mimo po¬ kopališča molijo za duše v vicah Oče naš in Češčeno Marijo s pri¬ stavkom : »Gospod jim daj večni mir 37 in pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen." To lepo navado tudi priden deček rad posnema, če le more. Grede mimo križa se spomni bridkega trpljenja in grenke smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, pobožno vzame pokrivalo z glave ter reče: „0, mili Jezus na križu, usmili se mene!" ali: „Moj Jezus usmiljenje!" ali: „Molimo te, o Kriste, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil." Tako stori tudi, kadar gre mimo posameznih postaj križevega pota kje na prostem ob cesti. Kadar pride k znamenji Matere božje, po¬ časti jo z odkrito glavo rekoč: „Sveta Marija, prosi za me!" ali tudi: „Češčena Marija, varuj me!" i. t. d. Kadar sreča procesijo, odkrije se precej pri prvem križu, pri ka¬ terem se procesija začne, in ostane odkrit, dokler procesija gre mimo. Tako tirja namreč že tudi vnanja olika. Kadar pa sreča mašnika s presv. Rešnjim Telesom, n. pr. ko 38 gre bolnike obhajat ali pri procesiji o Veliki noči ali o sv. Rešujem Telesu, takrat pa poklekne na obe koleni pred Najsvetejšim ter ostane na kolenih, dokler mašnik s pregv. Rešnjim Te¬ lesom dalje ne odide. Tu veljajo be¬ sede Jezusove: „Kdor bo mene spo¬ znal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, 'ki je v nebesih.“ Mat. 10, 32. Ob zvenenji. Kadar zjutraj, opoludne in zvečer zvoni, se priden deček vselej odkrije, pokriža ter moli pobožno: „Angelj Gospodov1“ Kadar pa je tako daleč od cerkve, da zvonenja ne 'sliši, pa moli: „Angelj Gospodov" ob enem z molitvijo pred jedjo ali po jedi. Kadar zasliši mrtvaški zvon, nazna¬ njajoč uro ločitve kake duše, odkrije se in moli za tisto dušo Oče naš 39 in Češčena Marija s pristavkom: »Gospod ji daj večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti! Naj v miru počiva! Amen." Do druzih ljudi. Kadar priden deček po poti grede koga sreča, prijazno ga pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! -1 Nekteri pravi »dobro jutro" ali »dober dan", priden deček pa ve, da je prvo po¬ zdravilo lepše in svetejše, zato se ga tudi drži. Kadar sreča učitelja, se spoštljivo odkrije, duhovnom pa po¬ ljubi še roko. Tako delajo pridni otroci tudi po večih mestih avstrijskih in nemških, kar se jim posebno lepo poda. Kadar naš šolarček s kom gre, hodi sam zmeraj na levi strani; če je več oseb, gre imenitniša oseba vselej v sredi, šolarček pa ostane zmiraj na levi. Do starih in slabotnih je priden deček vedno prijazen in postrežljiv; 40 nikoli pa jih ne zaničuje, nikdar se jim ne posmehuje, kakor semtertje delajo hudobni dečki, kar je silno grdo. Bog tacega prav hudo kaznuje. Hu¬ dobnih štirideset dečkov, kateri so zaničevali starega, plešastega pre¬ roka Elizeja in se mu rogali, raz¬ trgala sta dva medveda. Zato svari modri Sirah: „Ne zaničuj človeka v njegovi starosti; zakaj tudi iz med nas se nekteri starajo!“ Do revežev in ubožcev je priden deček ljubeznjiv in usmiljen. Veseli ga, če jim zamore z dovoljenjem sta- rišev kaj vbogajme dati. Posebno ga v srce boli revščina součencev, ki nimajo niti živeža, niti potrebščin za šolo, ki celo dostojnih oblačil nimajo. Zato večkrat doma stariše poprosi, da bi smel svojim ubožnim pridnim tovarišem v šoli kaj pomagati za živež ali za šolske potrebe, ali pa jim celo pripomoči, da si napravijo potrebno obleko. Včasih jim pa z dovoljenjem starišev celo podari svojo že ponošeno ali zavrženo obleko. O, 41 kako so mu taki ubožčeki, součenci hvaležni! Hvaležnost jim igra kar iz oči. Nikoli ne bodo pozabili svo¬ jega malega dobrotnika — součenca. Naš deček pa to prav rad stori, dobro vedoč, da to, kar da revežu, je ravno toliko vredno, kakor bi dal samemu Jezuščeku, od kterega ho tudi zasluženo plačilo prijel. Že modri Salomon je rekel: „Usmiljenje skazovati in prav delati Gospodu bolj dopade, kakor klavne daritve. 1 ‘ — „Kdor se ubogega usmili, na obresti posodi Gospodu; on mu bo povrnil." Modr. Do živali. Tudi do uboge živali je priden deček usmiljen. Po zimi, ko sneg po¬ kriva široko zemljo, rad odbere kak prostorček, odmeče sneg in položi tje drobtinice ali druge ostanke jedij za lačne ptičke. Gnjezdov ne išče, jih nikdar ne razdira in ne jemlje. Težko mu de, kadar vidi, da kdo neusmiljeno 42 in brez potrebe tepe konja ali vola, ali sploh trpinči ali grdo dela s kako živalijo. „Pravični tudi za svojo ži¬ vino skrbi, krivični pa je neusmiljen. Modr. Vnanja ponaša dečka. Kadar je deček vprašan, odgo¬ varja vselej glasno in razločno, ne da bi se bal ali sramoval; nevpra- šan pa se ne sili v govorjenje. Tako uči sv. pismo: „Ne odgovarjaj, dokler ne slišiš, in med govorjenjem nikomur ne segaj v besedo!“ (Sirah.) Kadar pa vprašanja precej ne razume, lepo povpraša s prijazno besedo: „Kaj želite ?“ ali „8 čim zamorem po¬ streči ?“ Njegovo oko je bistro in živo, čelo jasno, obraz in obličje ljubeznjivo in prijazno; njegova hoja je ravna, po konci in ne prisiljena. Zavoljo njegove prijaznosti in Iju- beznjivosti je povsod poznat in pri¬ ljubljen. Zato ga tudi vse rado ima, vsi ga hvalijo in daleč poznajo ter 43 pravijo: To je „dober otrok" to je „priden deček.“ Ljubi otrok moj, rad poslušaj in prebiraj^pričujoča vodila! Potem boš priden, moder, res olikan in pa¬ meten šolarček. To ti bo v čast in korist. Ljub in drag boš ljudem, ljub boš svojemu angeljčku varhu, zlasti pa milemu Jezuščeku, prija¬ telju pridnih in bogaboječih otrok. Pridnim, bogaboječim otročičem nam¬ reč naš božji Zveličar posebno Ijubez- njivo govori: r Pustite male k meni priti, njih je nebeško kraljestvo!“ Jutranja molitev. V imenu -j- Očeta f Sina in sve¬ tega f Duha. Amen. Vstanem v imenu križanega Jezusa Kristusa, kateri me je odrešil s svojo predrago kervjo. Oče nebeški, prav srčno se Ti zahva¬ lim, da si me nocoj to noč obvaroval vsega hudega na duši m na telesu in mi dal ta dan zopet dočakati. Bodi hvaljen, o Gospod, ki mi ne nehaš dobrote deliti! Prosim Te, varuj me tudi današnji dan vsega hudega na duši; obvaruj me pa tudi vsega zlega na telesu, ako ni meni v zveličanje! Daj mi danes tako ži¬ veti, da ne padem v noben greh. 45 Žal mi je, o mili Oče nebeški, da sem Te kdaj razžalil, zato trdno sklenem, danes in vselej varovati se vsacega greha, posebno pa tega, s katerim sem te že tolikrat razžalil; varoval se bom vsake grešne pri¬ ložnosti in ogibal se vsake slabe druščine. Obljubim Ti, o Bog, da hočem pravično in pobožno živeti in v vseh rečeh dopolniti Tvojo sveto voljo. — O Gospod, brez katerega ni nič dobrega, nič svetega, — Ti, od katerega pridejo svete misli in svete želje in pravična dela, stoj mi na strani s svojo mogočno milostjo! Ti vodi moje stopinje, Ti začenjaj in spremljaj vse svoje misli, besede in djanja, da bom danes in vselej tako mislil in želel, govoril in storil, kakor je Tebi prijetno in dopadljivo. Blagoslovi toraj, o Gospod Bog, moj Oče in Stvarnik, vse moje sklepe in celo moje življenje 1 Blagoslovi vse moje djanje in nehanje! Sprejmi pa tudi, o Gospod, nebeški Oče, kar Ti jaz precej zjutraj v dar prinesem! 46 Vse naj bo iz ljubezni do Tebe! Karkoli bom namreč danes dobrega mislil, govoril in storil ali pa zoper- nega in hudega preterpel, sklenem z zasluženjem Jezusa Kristusa ter darujem Tebi, preljubeznjivi Oče ne¬ beški. — Želim pa se tudi vdeležiti vseh svetih maš, ki se bodo danes darovale po celem keršč. svetu in vseh molitev ter dobrih del, ki se bodo danes opravljale. Pa tudi vseh cerkvenih odpustkov, popolnih in nepopolnih, se želim vdeležiti, katerih koli se danes vdeležiti zamorem za-se in za uboge duše v vicah. Vse naj bo v Tvojo večo čast in hvalo, o Bog! Oče nebeški, s svojo mogočno milostjo me vladaj in vodi na duši in na telesu! o presveta Trojica, ohrani me v svoji ljubezni, varuj me vsega hudega, reši me nagle, nepre- videne in nesrečne smerti! Moli „Angelj Gospodov“.... in Vero . ..! O sveti Alojzij, vsi Svetniki in Svetnice božje, posebno vsi moji pa- 47 troni in vsi, katere prav posebno častim, pohlevno vas prosim, prosite za me v nebesih in izprosite mi milost, da bom v milosti božji sta¬ novitno do konca živel in umrl ter tako enkrat v vašo družbo v nebesa prišel. O, Gospa moja, o Mati moja, Tebi se vsega darujem, in da se Tebi vdanega skažem, Ti danes po¬ svetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje srce, sebe popolno vsega; ker sem tedaj Tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo! Amen. (Odp. 100 dni, ako to molitev moliš zjutraj in zvečer in Češč. Marija; popol. odp. enkrat na mesec, ako moliš vsaki dan. Papež Pij IX. 5. avg. 1351.) Sveti Angelj božji, varuh moj, kateremu me je božja previdnost izročila v varstvo, danes ta dan me razsvetljuj in brani, vladaj in vodi. Amen. (Vsakrat 100 dni odpustka. (Pij VII. 15. maja 1821). 48 Blagoslovi in varuj me vsega- mogočni in usmiljeni Gospod f Oče in f Sin in f sveti Duh! Amen. Molitev pred šolo. Pridi sveti Duh! napolni srca svojih vernih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, kateri si narode vsili jezikov v edini veri združil. O Bog! kateri si srca svojih vernih po svetem Duhu razsvetlil in učil, daj nam, da po ravno tem Duhu vrnemo, kar je prav, in se njegove tolažbe vselej veselimo, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš... Ceščena Marija ... Molitev po šoli. Hvala bodi Tebi, Gospod ne¬ beški Oče! za vse dobro, kar si nam spoznati dal. Dodeli nam, prosimo 49 Te, da nam bo v časni in večni prid, kar smo se naučili. Prosimo Te tudi, blagoslovi našega papeža, našega cesarja, naše starše, učenike in dobrotnike; poverni jim obilno, kar so nam dobrega storili. Daj jim vse dobro za to, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš ... Češčena Marija .. . —— Večerna molitev. V imenu f Očeta in f Sina in svetega f Duha. Amen. Češčena in hvaljena bodi pre¬ sveta Trojica, edini Bog v treh osebah! Poveličujemo Te, ker si nam usmiljenje skazal. Iz celega serca Te zahvalim, o Bog, za vse brez¬ številne dobrote, katere si mi ska- zoval slehern trenutek današnjega dne tako ljubeznjivo. S svojo mo¬ gočno roko si me ohranil, z milostno pomočjo si me hudega branil, in 4 50 meni tolikanj dobrega storil na duši in na telesu. Bodi ti čast in hvala na veke! Kaj pa sem jaz storil današnji dan? O koliko dobrega sem danes opustil! Koliko greha storil? O večna luč, razsvetli mojo pamet, da spoznam, česa mi manjka. Daj mi, da s skesanim in potertim sercem pre¬ mislim zanikernosti in grehe, katerih se danes krivega spoznam pred Teboj. (Izprašuj nekoliko časa svojo vest in potem moli kes): O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem Tebe, svojega preljubeznjivega Boga, Tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki Te iz celega serca ljubim, ž njimi razžalil. Terdno sklenem, s Tvojo milostjo svoje življenje poboljšati in vse, tudi sinert raje preterpeti, kakor Tebe, svojega Boga, Tebe, neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da spolnim ta svoj sklep! Tega Te pro¬ sim po neskončnem zasluženji Tvo- 51 jega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. O mili Zveličar moj, ki ne spiš in ne počivaš, varuj me vsega hu¬ dega in vsacega greha, odženi od mene vsa zalezovanja peklenskega duha! Daj mi, da v Tebi in na Tvojem sercu počivam, potem pa s čistim sercem v zdravem in čistem telesu določeno uro zopet vstanem! Dodeli pa tudi dušam v vicah večni mir in pokoj! Naj v miru počivajo! — O Jezus, Tebi živim! O Jezus, Tebi umerjem! O Jezus, Tvoj sem živ in mrtev! Amen. Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikoli ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod tvoje varstvo pribežal, v tvojo pomoč klical, tvoji priprošnji se priporočal. S tem zaupanjem navdan, hitim k tebi, o devic Devica, Mati, k tebi pri¬ dem, pred teboj zdihajoč grešnik sto¬ jim. Nikar, o Mati (večne) Besede, ne zaverzi mojih besedij, temuč po¬ slušaj in usliši me milostno! Amen. 4 * 52 (Odp. 300 dni vsakikrat; popol. odp. enkrat na mesec z navadnimi pogoji, ako moliš celi mesec. Papež Pij IX. dne 11. grudna 1846.) Ti pa, moj angelj varuh, sveti Alojzij, in vsi patroni moji J. J., čujte nad menoj nocojšno noč; va¬ rujte me vsega hudega, kar bi mi utegnilo škodovati na duši in na telesu! In ko jaz spim, hvalite in molite mesto mene ljubega Boga! Prosite za me, da bom po tem živ¬ ljenji v večno in rajsko veselje priti zamogel. Amen. Oče naš.. . Oeščena Marija .. . Vera... Zdaj grem k počitku v imenu f Očeta in f Sina in svetega f Duha. Amen. Mašne molitve pri poglavitnih delih sv. maše. (Vmes se moli „sv. rožni venec" ali pa se pojo pesni.) K začetku. V imenu f Očeta f Sina f sve¬ tega Duha. Amen. Pri evangeliji. V imenu f Očeta f Sina in sve¬ tega j Duha vstajamo k svetemu evangeliju, ki je božja resnica in terdno verujemo vse, kar je Bog razodel, kar je Kristus učil, kar so 54 aposteljni oznanovali in kar nam sv. katoliška Cerkev verovati zapo¬ veduje. V tej sv. veri, o Bog, daj nam živeti in umreti! Amen. Pri darovanji. Vzemi, Oče nebeški, dar kruha in vina, ki se bota spremenila v pravo Telo in pravo Kri Jezusa Kri¬ stusa in katerega Ti mi zdaj z mašnikom vred darujemo za brez¬ številne grehe, zamere in zaniker- nosti, za vse pričujoče in nepričujoče in za vse verne kristjane žive in metve in dodeli, da bo ta daritev nam in njim v zveličanje in večno življenje. — S to daritvijo pa ti darujemo in priporočimo tudi sami sebe in vse, kar smo in kar imamo. Naj ti bomo prijeten dar sedaj in vekomaj! Amen. Pri povzdigovanji presv. Hostije: O Jezus, moj Bog in moj Gospod, prišel si zdaj 55 na altar in prebivaš med nami v revnih podobah kruha in vina. Pre¬ sveto in božje Rešnje Telo naj večno češčeno in hvaljeno bo! O Jezus, Tebi živim! O'Jezus, tebi umerjem! O Jezus, Tvoj sem živ in mertev! Amen. Pri povzdigovanji presv. rešnje Kervi: Presveta rešnja Kri, očisti nas! Presveta rešnjaKri, ozdravi nas! Pre¬ sveta rešnja Kri, posveti nas, usmili se nas in vseh vernih duš v vicah! Amen. Pri obhajilu. „0 Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša!“ (trikrat). — O Jezus, živo verujem, da si v zakramentu presv. Rešnjega Te¬ lesa resnično in bistveno pričujoč. O Jezus, ljubim Te čez vse; žal mi je, da sem Te kdaj razžalil. Terdno sklenem Te nikdar več žaliti z no¬ benim grehom. O Jezus, usmili se me in odpusti mi grehe moje 1 O 56 Jezus, po Tebi hrepenim; Tebe in Tvoje milosti potrebujem. Prosim Te, o Jezus, pridi vsaj v duhu s svojo milostjo v moje srce in ostani pri meni zdaj in vekomaj! Amen. Pri blagoslovu konec maše. Blagoslovi nas, ’ presv. Trojica f Oče f Sin in sv. f Duh in Tvoj blagoslov ostani vselej pri nas! Amen. Spovedna priprava za otroke. —0O0— Pred spovedjo doma lepo poklekni in moli: O moj ljubi Bog in Oče! k Tebi pritečem, da bi se dobro spovedal in zopet Tvoj ljubi otrok postal. Pa ker brez Tvoje pomoči nič ne opra¬ vim, Te priserčno prosim, da se me usmiliš in svetega Duha mi pošlješ. Pridi, sveti Duh! in razsvetli me, da svoje grehe spoznam, iz serca obžalujem, da se jih odkritoserčno in skesano spovem, ter tako od Tebe po spovedniku odvezo in odpuščanje 58 vseh grehov zadobim in se opravičen na svoji duši v milosti Božji od spo¬ vedi vrnem! Amen. Zdaj moli: Oče naš itd. Češčena Marija itd. (Potem premišljuj, kedaj si bil zadnjič pri spovedi, in če si se čisto spovedal in naloženo pokoro natančno opravil, ter začni svojo vest izpraševati.) Izpraševanje vesti, I. Božje zapovedi. 1. zapoved. Ali sem vsaki dan zjutraj, zvečer, pred jedjo in po jedi, ali k angelovemu zvonjenju molil? — Ali sem bil pri ‘molitvi radovoljno razmišljen? — Ali sem obujal vsaj včasi tri božje čed¬ nosti ? — Ali sem se kedaj sramoval moliti? — Ali sem imel vraže? — Ali sem se z vedeževanjem pregrešil? — Ali sem vsaki dan, vsaj zjutiaj, Bogu daroval vse svoje misli, besede in dejanja? — 59 2. zapoved. Ali sem imeni Jezus in Marija, ali druga sveta imena lahkomišljeno in nečastitljivo izgovarjal? — Ali sem preklinjal? se priduševal ? zakra¬ mente vnemamo imenoval ? — Ali sem Bogu storjeno obljubo prelomil? — 3. zapoved. Ali sem bil vsako nedeljo in vsak praznik pri celi sv. maši ? — Ali sem molil pobožno pri sv. maši? — Ali sem pridigo zvesto poslušal? — Ali sem bil pri popoldanski službi božji? — Ali sem se pri službi božji oziral, govoril ali se smejal? 4. zapoved. Ali sem bil staršem nepokoren? — Ali sem jih kedaj razžalil, njim se odgovarjal, jih jezil, ali jih še celo klel, jim smert želel? — Ali sem za nje molil ? — 60 Ali sem se prepiral z brati in sestrami, sem jih soval ali celo tepel? — Ali sem posle zaničeval? — jih zmerjal? — ali jih še celo tepel? Ali sem bil neubogljiv učenikom ? — Ali se nisem pridno učil, posebno pa kerščanskega nauka ? — Ali sem opravljal svoje učenike? — Ali sem jim morebiti nagajal? — Ali sem zasmehoval stare ali bolehne ljudi, ali sem jih zasramo¬ val? — Ali sem bil prijazen, pri¬ ljuden in postrežljiv do vsakterega ? — 5. zapoved. Ali sem pojedal? — Ali sem nezmerno jedel ali pil? — Ali sem bil nejevoljen ali celo jezen? — Ali sem kedaj svojega bližnjega zmerjal, dajal mu gerde primke, dražil ga, soval, tepel ali ga kako drugače žalil? — Ali sem bil s kom v so¬ vraštvu in kako dolgo? — Ali sem mu zares odpustil ? — Ali sem koga 61 v greh zapeljal in v kakošen greh? — Ali sem živali terpinčil? — 6. zapoved. Ali sem bil sramežljiv? — Ali sem kaj nečistega ali ostudnega mislil, gledal, poslušal, govoril, pisal, risal, storil, česar bi se mogel sramovati, ko bi materi povedal in bi me rudečica oblila? — Ali sem bil brez dela? radoveden? — Ali sem se pečal s slabimi otroci? 7. zapoved. Ali sem najdeno priderževal? — Ali sem izposojeno poškodoval ali priderževal? — Ali sem bil sladko¬ sneden ? — Ali sem goljufal ? — Ali sem kaj ukradel? 8. zapoved. Ali sem lagal ? — Ali sem koga opravljal? — obrekoval? — Ali sem brate, sestre, posle, součence ali druge po krivem tožil? — Ali so 62 prišla sovraštva iz tega? — Ali sem se hlinil ? — Ali sem bil prevzeten, domišljiv, nečimern v obleki ? — zavolj dobre glave? — 9. in 10. zapoved. Ali sem imel hudobne misli, želje? — Ali sem bil nevošljiv ali vesel nad ptujo Škodo? II. Cerkvene zapovedi. Ali sem ob postnih dneh mesne jedi vžival ? — Ali sem v štirdeset- danskem postu polajšane dni molil zapovedane 3 Očenaše in 3 Češčena- marije? — Ali sem vselej pred spo¬ vedjo vest skerbno izpraševal? — Ali sem vselej pred spovedjo kes obudil in terden sklep poboljšanja storil ? — Ali sem kedaj pri spovedi velik greh zamolčal? — Ali sem opravil vselej naloženo pokoro? — 63 Število storjenih grehov izveš, ako se vprašaš: Ali sem greh vsak dan storil ? kolikokrat na dan ? — ali vsak mesec? — kolikokrat v mescu? — ali vsako leto? koliko¬ krat v letu? — kolikokrat v živ¬ ljenji? Po izpraševanji vesti moli: O ljubi moj Bog! tolikokrat in tako zelo sem Te s svojimi grehi razžalil. To mi je zdaj močno žal. Prosim Te, odpusti mi, nikdar več tega ne bom storil in hočem zopet dober in pobožen otrok biti. O ljubi moj Bog! kako me je sram, če na svoje grehe mislim; Ti si tako dober, Ti me tako rad imaš! Ti si za moje grehe na križi umeri! Ti si toliko težav, toliko tepeža, toliko bolečin terpel, ker si me hotel odrešiti. Kako Te je moralo boleti, ko so Ti ter- njevo krono na glavo djali in Te s žeblji na križ pribili! Jest pa sem tako hudoben, tako terdoserčen in 64 poreden. Nisem vreden, da me tako rad imaš. Pa od zdaj naprej hočem tudi jest Tebe rad imeti; bolj Te hočem ljubiti, kakor očeta in mater, bolj kakor vse na svetu, kei’ si Ti največa in vse ljubezni vredna do¬ brota. Amen. (Zdaj tako obudiš popolno kesanje in po tem moliš „žalostni del rožnega venca 11 .) Pred spovedjo. O Marija, mati Božja! prosi za me, da se spovedniku, namestniku Božjemu, vseh grehov čisto in na¬ tanko, odkritosrčno in skesano spo¬ vem, in odpuščanje vseh svojih gre¬ hov zadobim. Tudi ti, moj Angeljček varuh, mi pomagaj, da odsihmal ne bom več grešil, ampak popolnoma se poboljšal, lepo pobožno živel in en¬ krat k tebi v nebesa prišel. Amen. (Potem pojdi zbrano in spodobno k spovedi.) 65 Pri spovedi. t Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogočnemu, Mariji, Ma¬ teri Božji, vsim ljubim svetnikom, in vam, častitljivemu mašniku, Bož¬ jemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil — (povej kdaj ?) — velikokrat in obilno grešil v mislih in željah, z besedami in djanjem, posebno pa se obtožim.... Zdaj se spovej vsih svojih grehov — potem pa skleni svojo spoved, obžaluj svoje grehe ter reci: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim ali ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in preljubeznjivo dobroto ž njimi raz¬ žalil. Trdno sklenem, nič več ne grešiti in vsih grešnih priložnostij 5 66 se varovati. Prosim duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. Zdaj poslušaj spovednikove nauke ter si zapomni naloženo pokoro, med mašni- kovo odvezo pa moli ter obudi zopet po¬ polni kes, rekoč: O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem Tebe, svojega preljubeznjivega Boga, Tebe vso svetost in neskončno do¬ broto, ki Te iz vsega srca ljubim, ž njimi razžalil. Trdno sklenem s Tvojo milostjo svoje življenje pobolj¬ šati, in vse, tudi smert raje preter- peti, kakor Tebe, svojega Boga, Tebe neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, da spolnim ta svoj sklep! To Te prosim po neskončnem zaslu- ženji Tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬ stusa. Amen. Po spovedi moli: O ljubi moj Bog! kako si vendar dober! Ti si mi po mašniku moje 67 grehe zopet odpustil. Zopet sem Tvoj ljubi in Tebi prijeten otrok. Tudi ljubeznjiva Mati Božja me zdaj zopet rada ima, in Angeljček varuh in vsi angelji se nad menoj vesele. Zahva¬ lim se Ti za to veliko in nezasluženo milost. Nikdar več je ne bom pozabil in se skerbno varoval, da teh grehov več ne bom storil. O moj Bog, nič več Te ne bom žalil, nikdar več ne. O nebeški Oče! blagoslovi moj sklep, in daj mi ga tudi spolnovati. To te prosim po Tvojem ljubem Sinu in Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen. Konečno moli zopet: Oče naš itd. Ceščena Marija itd. (Alčo imaš čas, zopet lahko moliš „žalostni del sv. rožnega venca. 11 ) Pred svetim obhajilom. (Moliš lahko „tri božje čednosti' 1 , ali pa „veseli del rožnega venca.") Molitev sv. Tomaža Akvinskega. Vsegamogočni večni Bog! glej, bližam se Zakramentu Tvojega edino- rojenega Sina, našega Gospoda Je¬ zusa Kristusa. Pridem bolan k zdrav¬ niku življenja, omadeževan k stu¬ dencu usmiljenja, slep k luči večne svitlobe, reven in ubog k Gospodu nebes in zemlje. Prosim Te toraj, o 69 Gospod, pri obilnosti Tvoje neizmerne dobrotljivosti, ozdravi me milostno moje bolezni, očisti me vsega, kar je nečistega, razsvetli temoto mojega duha, obogati mojo revščino, obleci mojo nagoto, da Kruh angeljski, Kralja vseh kraljev, Gospoda vseh gospodov prejmem in zavžijem s tako častjo in ponižnostjo, s tako skesa¬ nostjo in pobožnostjo, s tisto lepo čistostjo in živo vero, s tacim trdnim sklepom in dobrim namenom, kakor je potrebno za zveličanje moje duše. Daj mi, o Bog, da zakrament Gospo¬ dovega Telesa in njegove Krvi ne zavžijem le po vnanjem, temuč da milost in moč presvetega Zakra¬ menta tudi resnično zadobim. O neskončno ljubeznjivi Bog, daj mi Telo Tvojega edinorojenega Sina na¬ šega Gospoda Jezusa Kristusa, ka¬ tero je iz Marije Device nase vzel, tako zavžiti, da bom njegovemu du¬ hovnemu telesu pridružen in med nje¬ gove zveličane ude prištet biti zamo- gel. O moj ljubeznjivi Oče, dodeli mi, 70 da bom Tvojega preljubeznjivega Sina, katerega zdaj v presv. Zakra¬ mentu mojim očem prikritega prijeti želim, enkrat gledal iz obličja v obličje na veke, Njega, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Po svetem obhajilu. Vzdihljeji k Jezusu. (Ignacij Lojoljski.) Duša Kristusova, posveti me, Telo Kristusovo, zveličaj me, Kri Kristusova, napoji me, Voda iz strani Kristusove, operi me, Terpljenje Kristusovo, poterdi me, Dobrotljivi Jezus, usliši me, V svoje svete rane, skrij me, Od Tebe se ločiti, ne pusti me, Hudega duha, brani me, 71 Ob uri smerti, pokliči me, K Tebi priti, povabi me, Da s Tvojimi Svetniki bom hvalil Te, Od vekomaj do vekomaj! Amen. (Odp. 300 dni vsakokrat, popol. odp. enkrat v mescu.) Molitev sv. Tomaža Akvinskega. Hvala Tebi, o sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog! da si mene grešnika, svojega nevrednega služabnika, brez vsega zasluženja, le po polni dobroti svojega usmi¬ ljenja nasitil s predragim Telesom in s predrago Kervjo svojega Sina, našega Gospoda, Jezusa Kristusa. Dodeli mi, Te prosim, da mi to sveto Obhajilo ne bode v sodbo in pogubljenje, ampak v odpuščanje in v zveličanje. Naj v meni brani ter množi vero in krepi dobro voljo! Naj v meni vso hudobijo zatre, vsako slabost in poželjivost iztrebi; lju¬ bezen in poterpežljivost, ponižnost 72 in pokorščino in vsaktero čednost pa oživlja! Naj mi bo močna bramba zoper zalezovanje vseh vidnih in ne¬ vidnih sovražnikov, naj popolno ukroti vsa huda nagnenja moja, dušna in telesna! Naj me s Teboj edinim in pravim Bogom neločljivo sklene in srečno pripelje k mojemu poslednjemu namenu v večno živ¬ ljenje! Tudi Te še prosim, pripelji milostno mene grešnika kedaj k tisti nepopisljivi srečni Večerji, kjer si Ti s svojim Sinom in s sv. Duhom svojim svetnikom prava luč, popolno nasičenje, večno veselje, doveršena radost in popolno zveličanje (v ne¬ besih). Po istem Kristusu Gospodu našem. Amen. (Zdaj moliš lahko „častitljivi del sv. rožnega venca' 1 ali pa „litanije presv. Reš- njega Telesa. 11 ) Počeščenje presv. Rešnjega Telesa, Litanije v čast sv. Rešnjemu Telesu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, ~ Bog Sin, Odrešenik sveta, g Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, " Jezus, kateri si pri zadnji ve- 5 čerji sam sebe učencem za- § vziti dal, 3 74 Jezus, kateri si v presvetem Zakramentu resnično pričujoč s krvjo in z mesom, z dušo in s telesom, po Božji in člo¬ veški natori, Jezus, živi kruh, kateri si iz nebes prišel, Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vseh milosti, Jezus, najčistejše vino devic, Jezus, najslajša pijača nedolžnih, Jezus, najkrepkejše zdravilo spokornih, Jezus, vedna in najčistejša da¬ ritev, Jezus, nekrvava daritev nove zaveze, Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mama, Jezus, Beseda, katera je meso postala, in zdaj vedno med nami prebiva, 02 «5 O? rJl S «2 0 75 O najsvetejši Zakrament, Največa skrivnost Božja, Spomin največih čudežev Božjih, Prečudno znamenje največe lju¬ bezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mrtve, Naj veča moč v skušnjavah, Najmočnejše orožje zoper hu¬ dobnega sovražnika, Najimenitniševseh darov Božjih, Presveti spomin Gospodovega trpljenja in Njegove smrti, Presveta Gospodova večerja, pri kateri angelji strežejo, Največe veselje pobožnih duš, Naj veča dobrota vernih kristi- janov, Najslajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapuščenih, Popotnica teh, kateri v večnost gredo, Zastava večnega življenja, 02 ce a a> m 8 02 S 76 Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Nevrednega prejemanja tega presvetega Zakramenta, Poželjenja mesa, Poželjenja oči, Prevzetnosti življenja, Vseh grešnih priložnostij iu ne- varnostij. Skrivnih skušnjav in zalezo¬ vanja hudobnega duha, Vseh nesreč, Nagle in neprevidene smrti, Večne smrti, Po ljubezni, s katero si ta sveti Zakrament postavil, Po ljubezni, s katero si pri zadnji večerji svoje aposteljne obhajal, Po ljubezni, s katero tudi nas s svojim presv. Rešnjim Te¬ lesom živiš, 02 NJ O o e s i nas 77 Po ljubezni, s katero se v tem presvetem Zakramentu za nas daruješ, Po ljubezni, s katero v tem daru Božji pravici zadostuješ, Po ljubezni, s katero nevrednim kristijanom zanašaš, Po ljubezni, s katero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj nečasti pretrpiš, Po ljubezni, s katero s stola svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, Po ljubezni, s katero nas tako dobrotljivo poslušaš, Po ljubezni, s katero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj milostij skazuješ, Po ljubezni, s katero v tem pre¬ svetem Zakramentu do konca 02 =5 N