PHtai ni plaCana v gotovim Maribor, četrtek 21. novembra 1935 Stav 205 Leto ‘IX. XVD MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' faleloti uredništva 2440, uprave 245£ izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman v upravi ali po pofiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra'* v Ljubljani / Poštni čekovni račun 51. 11.409 99 JUTRA 99 lesmci zajeli 63 italijanskih avtomobilov Abesinske priprave za veliko ofenzivo v Tigreji - Italijanom se ne sme oustiti niti korak dal?e - Na juinem bojišču Abesinci 2e napadajo in so Italijani v defenzivi - Cela vrsta abesinskih zmag Pred največjo bitko ASMARA, 21. novembra. Po vesteh »United Presse«, se pričakuje v okolici Makale največja in najbolj krvava bitka v italijansko-abesinski vojni. Po vesteh abesinskih beguncev, je zbral ras Sejum Veliko in dobro oboroženo vojsko, ki že koraka proti Celikotu, ki leži približno 15 km južno od Makale. Zaradi tega se more pričakovati abesinski napad na črti Makale—Dolo. Po raznih znakih izgleda, da se bo abesinski napad izvršil najmočneje na italijanskih krilih. Maršal Badoglio bo prispel na bojišče okoli 25. t. m. Abesinske priprave RIM, 21. novembra. Potrjujejo sc informacije, da se zbirajo med Celiko-tom, Antalo in Bujo vedno večje abesinske čete z očitim namenom, napasti italijanske položaje, ki so že utrjeni. Kdaj bodo Abesinci prešli v napad, še ni znano. Verjetno pa je, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Abesinci bodo najbrže skušali izkoristiti položaj, ki jo nastal s pričakovanjem prihoda mar šala Badoglia, katerega namen je, takoj pričeti novo ofenzivo. V področju Tcmbjena čistijo italijanske čete zasedeno ozemlje. Močne čete se trudijo, da bi obkolile ta gorski masiv od vseh strani in zajelo manjše abesinske cete, ki so ®e vgnezdile v tamkajšnjih gozdovih. Ako se to posreči, bo moral ras Sejum Umakniti s tega odseka svoje prednje Čete. Izve se tudi, da so se Abesinci pred dvema dnevoma pripravljali na napad Ua Italijane z namenom presekati italijansko fronto in zveze med posameznici krili. To je pa preprečil znani veliki letalski napad na njihova taborišča. Zakadi tega je. njihova akcija bila od-Bodena. Nobene pedi več ADIS ABEBA, 21. novembra. Abesinski cesar, ki je odletel včeraj z letalom č Adis Abebe, je obiskal Desijc in Ha-rar, kjer je konferiral s poveljstvi obeh front. Zvečer se je vrnil v Addis Abebo *U delal vso noč. Tudi tu sc potrjuje, da se pripravljajo sedaj Abesinci na od-Wen odpor proti vsakemu nadaljnjemu Prodiranju Italijanov. Dejansko je abesinski odpor tako na severu, kakor na jugu že zaustavil Italijane, na jugu^ jih j° pa celo že vrgel iz položajev, ki so jih bili zavzeli. Neki visoki poveljnik je Rjavil, da se bo v kratkem zgodilo ne-^aj, kar bo zelo pomembno za vojno ^ed Italijo in Abesinijr Cela vrsta abesinskih zmag LONDON, 21. novembra. Na južni ^esinski fronti se je Abesincem posre-cdo docela zaustaviti nadaljnje italijan Sko prodiranje proti severu. Pri Analu >° čete polkovnika Ajela tako 'porazile taLjane, da so izpraznili mesto, katerc-Ra »o Abesinci zopet zasedli. Sedaj se f*a Abesinci pripravljajo tudi na nov na-P.ad na Gorahej, od katerega so odda-Jeni 1,. nekaj kilometrov, da ga iztrgajo * r°k Italijanov, Prav tako drže Abesin ci še trdno v svojih rokah Dagabar in SasabaPeh. Pri Tabulu so ftalijani prešli znova v napad, pa so bili odbiti, dasi so imeli pri tem tudi Abesinci velike izgube. Najhujši poraz so pa Italijani doživeli včeraj južno od Sasabaneba, kjer so Abesinci čisto nepričakovano spravili v zasedo italijansko kolono 70 tovornih avtomobilov in jo potem srdito napadli. Postrelili so vse vojaštvo, ki je spremljalo avtomobile. Pobegniti se je posrečilo le sedmim tovornim avtomobilom in nekaj vojakom. Zbežali so proti Aneli. Abesinci so zajeli 63 tovornih avtomobilov, obloženih z municijo in živili. Vchib paša je hrabri abesinski četi, ki je dosegla to zmago, osebno čestital in izjavil, da ne bo abesinska vojska pustila Italijanov niti za korak več dalje. Druge abesinske čete so južno od Sasabaneba napadle proti večeru Italijane, jih vrgle v puščavo in večinoma pobile. Ti porazi vplivajo zelo neugodno na moralo italijanskih čet, ki s» itak že izmučene zaradi deževja in malarije. in Berlinom Zahodni velesili in Memiia Pogajanja med Parizom, Londonom Italija se je v Afriki zaletela kvidacije vojne v vzhodni Afriki ne bo moglo biti rešeno. Anglija bo dala Nemčiji le zagotovilo, da bo rešila ob pri- LONOON, 21. novembra. Kljub temu da je v ospredju vprašanje vojne v vzhod ni Afriki in sankcij proti Italiji, se vendar posveča tu velika pažrja načrtom zračnega pakta in pred vsem sporazuma z Nemčijo. Na angleški pritisk se vrše sedaj diplomatska pogajanja med Parizom in Berlinom. Čim bodo ta pogajanja zaključena, pride na vrsto tesnejše zbliževanje med Anglijo in Nemčijo in s tem v zvezi tudi letalski pakt, ki Anglijo tako zelo interesira. Vprašanje kolonij, ki ga potiska Nemčija v ospredje, pa do li- mernem času povoljno tudi to zadevo. V zvezi s tem se izve, da je bila Anglija pred italijanskim napadom na Abesinijo že blizu načrta, da ugodi tako nemškim kot italijanskim kolonialnim potrebam. Ako bi bila Italija opustila napad na Abesinijo in počakala, bi bila mirnim potom in brez žrtev dobila veliko več, kakor bo dobila v najboljšem primeru v Abe-siniji. Maršalski proces Prekinjena razprava — Novi branilec obtožencev predlaga odgoditev procesa Obtoženci nočejo odgovarjati sodišču in odklanjajo vsako hrano — Ali bo porotno sodišče v Aix en Provence kos težavni nalogi? Po izključitvi odvetnika Desbonsa, ki je pred porotnim sodiščem v Aixe en Provence branil vse tri obtožence Pospi-šila, Kralja in Rajiča, so se pojavile tež-koče, ki zavlačujejo potek razprave. — Mnogi francoski listi obširno poročajo o Desbonsovem incidentu in naglašajo celo v svojih uvodnikih, da je zagovornik Desbons skušal izvajati terorizem pred sodiščem in da porotno sodišče v Aixe en Provence ne bo zmoglo svoje težavne naloge in da bo najbrže potrebno izročiti obtožence v roke jugoslovanske pravice. Novi zagovornik obtožencev, predsednik odvetniške zbornice v Aixeu g. So-dineau je predlagal odgoditev procesa, da bi mogel preštudirati vse ogromno gradivo. Državni tožilec Rolle pa je izjavil, da mora proces zaradi zakonskih predpisov teči brez prestanka. Tudi je predlagal, naj bi se vršila vsaki dan samo ena razprava, kar je senat sprejel. Položaj po izključitvi odvetnika Desbonsa je postal zelo mučen za porotno sodišče. Obtoženci nočejo odgovarjati na vprašanja in so pričeli sinoči odklanjati vsako jed. Prav tako niso odgovorili na predsednikovo vprašanje, če sprejmejo novega branilca. PospiŠil je celo izjavil, da ne bo govoril dokler se ne vrne Desbons. Ker novi branilec ne bo mogel obvladati obsežnega gradiva, prihajajo v poštev trije odvetniki, ki so bili že poprej določeni kot morebitni zagovorniki, ki bi novemu branilcu pomagali v obrambi. Sporno je postalo tudi vprašanje glede zaslišanja prič. O skrivnostnem pismu, ki je bilo poslano porotnikom, so se izvedele nekatere podrobnosti, čeprav je bilo pismo s prilogami vred uničeno. Zaradi tega pisma je nastal oster konflikt, ki je imel za posledico izključitev zagovornika Desbonsa. Desbons je namreč hotel s tem pismom doseči razveljavitev obsodbe svojih treh klijer.tov, ker ne smejo po francoskem pravosodju imeti porotniki nobenih stikov z zunanjim svetom, kar se mu pa ni posrečilo. Zaradi varnostnih ukrepov v zvezi z marsejskim procesom je bilo doslej aretiranih okrog 60 sumljivih oseb. Tako je bil sinoči aretiran neki mlajši človek, ki je imel češkoslovaški potni list in se je izdajal za novinarja ter skušal doseči dostop v sodno dvorano. Oblasti so ugotovile, da je bil aTetirančev potni list ponarejen. Razprava se bo danes popoldne nadaljevala. i Novi finančni zakon Bankovci po 500 Din. Podlaga davkov. Pooblastila vladi. BEOGRAD, 21. novembra. Danes je bil skupščini predložen finančni zakon za proračunsko leto 1936-37. Zakon vsebuje pooblastilo finančnemu ministru, da dovoli Narodni banki izdajo bankovcev po 500 Din. Bankovec bo imel spredaj podobo kralja Petra II., zadaj pa kralja Aleksandra I. Podlaga za odmero zemljiškega davka je desetodstotni čisti katastrski donos. Obvezniki nameščenske-ga davka bodo v letu 1936-37 plačali enoodstotno izredno doklado. Viada dobi tudi pooblastilo za saniranje gospodarstva in državnih financ. Nove italifaneke grožnje RIM, 21. novembra. Tevere piše o eventualnih posledicah sankcij in pravi, da bi mogel napočiti čas podoben ob-koljencu v trdnjavi, ko bo Italija prisiljena s silo najti izhod iz položaja. Evropa sc že nekaj let igra z ognjem potom raznih konferenc, paktov, sporazumov in sankcij. Tistega dne pa, ko se bo Italija prepričala o nehvaležnosti in kršitvi nevtralnosti s strani svojih nekdanjih zaveznikov, bo Evropa že na najmanjši napad na svobodo italijanske akcije v Afriki pričela preklinjati sankcije. Italija bo storila vse, da se osvobodi potrebe uvoza iz tujine. Zlasti glede žita je popolnoma brez skrbi, ker bo lahko sama krila svoje potrebe. BUDIMPEŠTA, 21. novembra. »Az Est« piše z ozirom na sankcije proti Italiji: »Pričela se je gospodarska vojna proti Italiji. To je nenavadna vojna 50 držav proti eni sami. Dejansko pome ni to prenos afriškega spora v Evropo, vojne, ki prekinja ves promet med večino držav in Italijo. V Afriki grme topovi, okoli Italije pa vlada mir in po-polen zastoj trgovine, ki ni nič manj nevaren ko vojna. Bodo sankcije res koristile stvari miru? Prvi in glavni ranjenec v teni boju bo svetovno gospodarstvo, ki bo po velikih izgubah dobilo s temi sankcijami poslednji in najhujši udarec. PARIZ, 21. novembra. »Action Fran-Caise« je započela akcijo, da se v znak protesta proti sankcijam prične po Fran ciji zbirati brana za Italijo. RIM, 21. novembra. Italija je v znak represalij proti sankcijam prepovedala uvoz vseh vrst blaga iz vseh onih držav, ki so se priključile sankcijam. V milejši obliki se bo uporabila ta odredba le proti državam, ki izvajajo sankcije s posebnimi obziri, kakor n. pr. Švica. Iz ostalih držav se blago ne sme uvažati ne posredno in ne neposredno. Prav tako je prepovedano tudi izplačevanje potom kliringa v vse države, ki izvajajo sankcije. VLONDONU SO NEZADOVOLJNI. LONDON, 21. novembra. Včeraj je Francija odgovorila na italijansko protest no noto zaradi sankcij, kar je vzbudilo tu veliko nezadovoljstvo, ker se je prej na-glašalo, da bosta Francija in Anglija odgovorili skupaj, ali vsaj istočasno. Angleški odgovor bo izročen najbrže danes ali jutri. Listi pravijo, da bo Anglija v noti protestirala proti italijanskim trditvam, da Društvo narodov ni proučilo italijanskega memoranduma. S tem v zvezi pravijo listi, da o prekinitvi diplomatskih odnošajev med Londonom in Rimom ni nobenega govora. Ako pa ne bi bila Grandi in Balbo na seji velikega fašističnega sveta, bi bili njegovi sklepi mnogo bolj ostri, kakor so. BADOGLIEVI NAMENI. PARIZ, 21. novembra. »Ouevre« piše, da prevzema maršal Badoglio poveljstvo v vzhodni Afriki zato, da pospeši operacije, toda takoj, čim bodo zasedene vse obmejne pokrajine, bo ponudila Italija Abesiniji sklenitev miru, ker pričakuje, da bo takrat .postala popustljivejša. Stran 2. SC.flKMEfflKBKfiSa Maritjorslci »V e č e r n i 1?« Jutra. Mar!born^dne2l^Lt93t^ Besede take, deiania pa drugačna Kako hitlerjevska Nemčija izvaja germanizacijo narod> nih manjšin Vodja današnje Nemčije je 17. maja 1. 1933. imel kot državni kancelar govor v nemškem parlamentu, v katerem je med drugim dejal: »Nova Nemčija ne pozna • nikakšne germanizacije, nova' Nemčija ne želi iz Poljakov ali Francozov napraviti Nemce.« Narodne manjšine so to izjavo z velikimi upi vzele na znanje. Danes so razočarane. Zakaj od zaključka svetovne vojne pa do danes še nikdar ni bil položaj narodnih manjšin v Nemčiji tako kritičen kot je danes. •In vendar je tam šestero manjšinskih narodov, ki štejejo povsem en in tričetrt milijona duš, a njihova gospodarska in kulturna bodočnost visi v zraku. Samo poljska in danska narodna manjšina imate od 1. 1926 dalje državno urejen manjšinski šolski red in ste službeno priznani kot narodni manjšini. Toda tudi to. službeno priznanje obem narodom le malo koristi, zakaj germanizacija se vkljub vsemu na zelo lokav način nadaljuje, in ne pomagajo nobene pritožbe in predstavite. Celo poljski vladr.i listi so morali tekom zadnjih mesecev ponovno priznati, da je nepremostljivo nasprotje med izjavami voditeljev nemške države in pa prakso. V Nemčiji je tekom zadnjih let nastala cela velika povodenj raznih zakonov, ko-jih cilj je takozvana »glajhšaltunga« vsega prebivalstva Nemčije v enoten na-rodnosocijalistični okvir. Na podlagi teh zakonov se ustvarjajo ustanove in organizacije, ki imajo nalogo v praksi uveljaviti narodnosocijalistična načela. Zakonodaja in eksekutiva niste prav nič jemali v poštev, dejstva, da so v Nemčiji tudi narodne manjšine, kojih avtomatska pritegnitev v te organizacije in ustanove pomeni popolno ignoriranje in ogrožanje njihovih nacijpnalnih interesov. Ko centralna državna uprava ni mogla več ostati gluha za r.eštevilne pritožbe s strani zastopnikov manjšinskih narodov, je formalno pri notranjem ministrstvu ustanovila poseben odsek za študiranje vprašanja, kako nacijonalnosocijalistični zakoni uplivajo na nenemške narodnosti v Nemčiji. Ta odsek nima druge naloge in tudi r.e druge pravice, nego da v posameznih slučajih pritožb enostavno izjavi, da zakoni nove Nemčije tudi na narodne manjšine ugodno uplivajo in da jih je radi tega treba v polnem obsegu izvajati. Novi državljanski zakon Nemčije pomeni novo etapo v postopni germanizaciji narodnih manjšin. Zakon obvezuje vse državljane k »zvesti službi državi in narodu«. Organizacije narodnih manjšin so imele že ponovno priliko, zagotoviti in tudi dokazati svojo »zvesto službo« državi, ki ji hočejo z vojaško službo, plačevanjem davkov in izpolnjevanjem vseh drugih državljanskih dolžnosti biti vdani in zvesti sinovi. Prav tako odločno so Najmanj kar mora imeti vsak posamez nik, bogatin in revež, je to, da ima kruh in streho nad glavo. To je za vsakega po: mneznika prva in najvažnejša živ-ljenska potrebščina. našem mestu in v vseh mestih naše države predstavlja že vsa leta po vojni najtežje breme za človeka stanovanjska najemnina, za katero mora odšteti vsak mesec tretjino in še več svojih prejemkov. Prav zaradi tega mu preostanek zaslužka ne zadostuje niti za najnujnejše življenjske potrebščine in je tako resno ogrožen njegov in njegove družine obstoj. Hišni posestniki branijo svojo posest, ki je obdržala vrednost, med tem ko jc padla vrednost denarja. Najemniki pa so že zaradi manjvrednega zaslužka onesposobljeni za kak večji boj, pa izjavljali in izjavljajo, da hočejo ostati zvesti svojemu, ne pa nemškemu narodu. Zato odklanjajo takozvano delovno službo, ker je i po svoji zakonodajni osnovi i po svoji praksi izrazito nemškonacijo-nalna, narodnosocijalistična ustanova, ki naj prvenstveno služi vzgoji v narodno-socijalističnem svetovnem nazoru. Narodne manjšine so izjavile svojo pripravljenost, sodelovati v telesni delovni službi. zahtevale so pa, da se jih naj ne sili k pouku v delovnih taboriščih, ampak naj se. jim da možnost, da si pripainiki narodnih manjšin dobe za svoj prosti Čas učitelje iz vrst svojih narodnosti, ki jih bodo poučevali v lastni narodni zgodovini in kulturi. Notranji minister je to zahtevo »po nalogu najvišjega vodstva« odklonil in mladina nenemških narodnosti bo morala še naprej prisostvovati pouku o nemškem svetovnem nazoru, prikrojenem po narodnosocijalističr.ih načelih, bo še vnaprej smela govoriti v svojem maternem jeziku samo izven službe, še naprej ne bo smela v delovnih taboriščih citati svojih narodnih časopisov itd. Notranji minister Frick je deputaciji danske manjšine utemeljil lo odločbo, da je nemška delovna služba y tako tesni zvezi z vojaško službo, da ni mogoča kakšna posebna ureditev za narodne manjšine ter da »so posebna taborišča za mladino narodnih manjšin ne samo nepoželjna, ampak tudi v praksi neizvedljiva«.' Danski dnevnik »FJeusborg Avis« je d tem poročal pod značilnim naslovom? »Ne« iz Berlina! Odlična poljska oseba iz Nemčije pa je izjavila, da je »delovna služba, kakor se prakticira v Nemčiji, germanizacija, četudi ne zaho-tena, pa vendar dejanska«. Ta način germanizacije pa v Nemčiji ni edir.i, zakaj poleg tega imajo tam še Vsako soboto takozvani državni mladinski dan, ki se ga mora udeleževati tudi mladina nenemških narodnosti, in ki služi izključno narodnosocijalistični nemški propagandi. Novo nemško kmečko dedno pravo je oropalo kmete nenemških narodnosti pravice razpolaganja s posestvom. Novi nemški zakoni o kolonizaciji služijo ponemčevalnim stremljenjem v obmejnih krajih, kjer bivajo narodne manjšine. Nemško časopisje je vodilo veliko kampanjo proti italijaniziranju nemških krajevnih imen na južnem Tirolskem, v Nemčiji se pa dan za dnem poljska in druga nenemška krajevna imena nadomeščajo z nemškimi. In tako dalje! Skoro neizčrpna je vrsta načinov, kako narodnosocijalistična Nemčija svoje germamzacijske načrte sistematski in dosledno izvaja do vseh podrobnosti, v ostrem nasprotju z izjavami njenih voditeljev, ki so namenjene kot pesek v oči širokemu lahkovernemu svetu. V. S. ki bi jim utegnil prinesti uspeh. Hišni posestniki samovoljno zvišujejo najemnine ne oziraje se na socialno bedo, ki grize naše meščane. Najemniki pa se borijo za pravice, čeprav so jim zajamčene v ustavi. Veliko se ie že govorilo in razpravljalo o- ureditvi stanovanjskega problema, ki je postal po ukinitvi stanovanjske zaščite naše najhujše socialno zlo. Poskušalo se je z raznim! načini, sestavljale so se resolucij- na shodih in predlagale parlamentu in vladi, toda — zaman, čeprav je naloga vsake urejene družbe, da izkoriščanje nikoli ne zadene človekove hrane, stanovanja in obleke. V naši drž p: nimamo zakona, ki bi onemogočal izkoriščanje človeka v tem, kar mu je najpotrebnejše. Kriza je vedno hujša in vedno ueznosnejše postaja tudi stanovanjsko vprašanje. Veliko stanovanjsko mizerijo v našem mestu najočitnejše izpričujejo barakarji, vagonarji in deložiranci. Kričeč stanovanjski problem pa se nam najočitnejše odraža v porastu plačanih najemnin. Tako so mariborski stanovanjski najemniki plačali leta 1928 za najemnine skupno 17 in pol milijona dinarjev; leta 1929. nad 2*» milijonov, leta 1930. so plačali 29 in pol milijona, leta 1931. nad 32 milijonov, leta 1932. pa so najemnine narasle že preko 35 milijonov dinarjev. Pri tem znesku je ostalo vsa leta sem. Niso pa v gornjih številkah upoštevane najemnine v novih hišah, ki so oproščene davkov, ker je v novih hišah kontrola nemogoča. Kako pereče je najemninsko vprašanje v Mariboru kaže dejstvo, da je morala mestna občina ponovno kupiti od železniške direkcije rabljene vagone in jih preurediti za sianovanja brezdomcev. To je žalostna slika današnjega časa. Neuvidevnost hišnih posestnikov pa se odraža tudi v številkah deložacij, ki smo jih imeli letos v Mariboru nad 200. Nešteti so praV žalcstni primeri, ko je hišni posesirvhc sredi nrjhujšega mraza po-< stavd na cesic ubogo družino brezposel-' nega delavca Če računamo, da stanejo Ipavčeva pevska župa je v proslavo stoletnice rojstva našega pomembnega in velikega skladatelja Davorina Jenka priredila včeraj zvečer v tukajšnjem Narod nem gledališču vokalni koncert s pestrim in slikovitim sporedom, ki je vodil poslušalce v bogastvo D. Jenkove stvariteljske glasbene sile ter njegovih muzikalnih umotvorov. Za omenjeni koncert se je vneto in skrbno pripravljalo 6 pevskih društev, ki so nastopila na tem koncertu s svojim članstvom. Koncert sam je bil slikovita revija naše pevske kulture v Mariboru in bližnji okolici. Uvodoma je spregovoril predsednik Ipavčeve pevske župe skladatelj prof. Vasilij Mirk. Označil je veliki pomen Davorina Jenka v razvoju jugoslovanske glasbene kulture. Davorin Jenko se je kakor svetal me teor pojavil na slovenskem jugu. Zapustil je svojo ožjo domovino Slovenijo, pustil je svoje pravne študije, ter pohitel med brate Srbe, da tam kot sin Gorenjske, najsevero-zapadnejšega dela jugoslovanske zemlje, z glasbeno in skladateljsko tvornostjo zbuja zavest nacionalne pripadnosti ter jugoslovanskega na- Tek Osvobojenja. Kakor vsako leto, priredi tudi letos 1SSK Maribor dne 1. decembra tradicionalni tek skozi mariborske ulice za Vahtarjev pokal. Vsi nogomeni sodniški kandidati s področja sodniškega odbora v Mariboru so črtani, ker niso izpolnili pogojev za prijavo k izpitu. Tako je namreč sklenil sodniški odbor pri LNP na svoji zadnji seji.. Jugoslovanska plavalna reprezentanca za olimpijado imenovana. Jugosiovenski plavalni savez je na svoji sinočni seji sklenil, da odpošlje na olimpiado svojo re prezentanco, in sicer za waterpolo in štafeto 4 krat 200 m svobodno. V reprezentanci bodo med drugimi Wilfan (Ilirija), Stocker (Viktorija) ter SenjanoviS (Jadran) ter Gazzari (Jug). Osnovan bo tudi poseben fond, da zbere potrebna sredstva za našo reprezentanco. Varaždinski in ptujski nogometaši v Mariboru. V nedeljo 24. t. m. bodo v Mariboru gostovali varaždinski in ptujski nogometaši, ki bodo nastopili prot! SK Ptuj in SK Železničar, v drugi pa Varaždinski SK in SK Železničar. PMjske MMtie Velik požar na Dravskem polju. Preteklo nedeljo okrog polnoči se je nenadoma zasvitalo nebo nad Sv. Lovrencem na Dr. p. V gospodarskem poslopju, last v Mariboru enosobna stanovanja od 150 do 400 dinarjev, dve sobna pa od 400 do 800 in če vzamemo za primer delavca, ki zasluži na mesec 350 dinarjev in uradnika. ki zasluži na mesec 1200 din. si kaj lahko ustvarimo jasno sliko današnje stanovanjske mizerije, n kateri govore in pišejo da je ni. Najemninsko vprašanje je eminentno važno socialno vprašanje. Kakor oster klin pa se zajeda v vse naše gospodarstvo od zadnjega poraznega znižanja prejemkov državnim na stavi jencem. Prej ko slej bo morala priti pomoč od zgoraj, ker so najemnik; nujno potrebni zaščite proti izkoriščanju. Najemniki kratkoma-lo sedanjih najemnin več plačevati ne bodo mogli. Silno redki so hišni posestniki. ki so svojim najemnikom državnim nastavljencem po usodnem mesecu oktobru znižali najemnine. Vendar pa to znižanje ne presega 10°/", dočini je državni nastavljenec izgubil na svojem zaslužku povprečno 25%>. Neštetokrat se je naglašalo. da primanjkuje v Mariboru manjših stanovanj, da se mnogo zida in da je vendar vkljub temu stanovanjsko vprašanje iz dneva v dan bolj pereče. O vsem, tem in še .o mar sičem drugem pa bomo spregovorili v posebnem članku. cionalnega edinstva. Davorin Jenko ie zapel otožne in vesele, nežne in tople, toda dal nam je tudi našo marsejezo, mogočno »Naprej«, dal je »Bože pravde«, ki je postala jugoslovanska himna. Na to slednjo skladbo smemo Slovenci še prav posebno biti ponosni. Davorin Jenko je bil med pionirji glasbene kulture in aktiv nosti. Zato bo njegov spomin večno živel v zgodovini našega naroda. Po teh zgoščenih in prisrčno podanih izvajanjih našega odličnega glasbenika prof. g. Mirka je sledilo izvajanje obsežnega koncertnega programa, pri katerem je nastopilo 6 pevskih društev v devetih programnih točkah. Po odmoru je bil na sporedu nastop našega odličnega koncertnega pevca g. Avgusta Ž i v-k a, ki je, po prof. Mirku spremljan na klavirju, zapel »Strunam«, »Dve utvi«, in »Kam?«. O samem koncertu sled! v eni naslednjih številk obširnejše poročilo-Obenem bi v zvezi s tem koncertom pripomnili, da se je gledališče izkazalo 2» prirejanje koncertov kot prav primer«0 in zlo akustično. Obisk bi pa bil lahko boljši. šumarskega nadsvetnika inž. Janka Urbasa, je izbruhnil požar, ki se je razširi' na ostala gospodarska poslopja in stanovanjsko hišo, tako da je skoraj cela domačija obstoječa izpet objektov,postal žrtev požara. Zgoreli so vsi poljski pridelki -n gosnodarsko orodje, med temi dva stroja, večja količina drv. uničeno je tudi 2000 komadov strešne opeke. Živino so le s težavo rešili. Škoda je Pocenjena na Din 88.000, medtem ko je domačija zavarovana za 62.000 Din. Nezgoda. V ptujsko bolnišnico so Pri" peljali 34 letnega viničarja Franca Kandriča iz Prerada obe. Oslusovci, s težkimi opeklinami po vsem telesu, posebna na obrazu in prsih in rokah. Opekline le dobil pri gašenju požara, ki je pred dne- vi izbruhnil v Preradu pri Moškanjcih- Piul/iiUšOnsko untMifO Naš narodni poslanec Avgjist Lukačič ! nriredil v nedeljo, dne 17 ‘ .‘1 v Resnikovi kavarni ob veliki udeležbi članski sestanek JNS, na katerem je P°' dal zelo zanimivo in objektivno političn0 poročilo, kateremu so vsi navzoči z ve' iiko pažnjo sledili. Vsesplošno se je lZ' razila želja, da se taki sestanki vrše P^ vseh občinah v našem srezu. Na sestanku se je poslancu Lukačiču izrekla so glasna zaupnica. Le tako naprej, na Luka!____________________________ fpominialfte seCJJJJ ti Današnji hudi časi in najemnine Teike milijone plačajo mariborski najemniki vsako leto za najemnine — V barakarjih, vagonarjih in deiožiran* cih se odraža velika stanovanjska mizerija — Kdaj bo konec temu socialnemu zlu? Jenkova proslava v Marodnem gledališču Lepo uspel koncert Ipavčeve pevske župe Mariborski »V e č hsi e r n i k« Jutra. i2^SI<£LL"'i-4.V' ./.... ^ HuuMotske m dtoiiške Movite Limbušk* slučai se razjasnjuje Pravilnost nove smeri v preiskavi — Se nekaj zanimivih okoliščin — Vse skupaj fingirano? Potekli so že trije dnevi od skrivnostnega limbuškega slučaja, kjer gre za raz iasnitev slučaja, kdo je letnega dijaka Schreija zvezal, mu zamaši! usta, nato Pa udrl v sobo mariborskega trgovca F. Greinerja. V smislu prijave je bil dotični neki maskirani razbojnik, za katerim pa >ie morejo studenški orožniki najti ni-kakšnega sledu. Že včeraj smo poročali, da so vsa številna zasliševanja v teku Ponedeljka, torka in srede ostala brezuspešna, ker so vsi osumljenci mogli izkazati uprav sijajen alibi. Včeraj ves dan Pa so orožniki zasliševali sosedove, ki Pa niso vedeli glede predmetnega slučaja ničesar konkretnega izpovedati. Pri Preiskavi je bil navzoč tudi mariborski trgovec F. Greiner, lastnik omenjene vi-ničarije. Orožniki so si v njegovem spremstvu in na podlagi njegovih informacij točno in temeljito ter ponovno o! gledali dejanski položaj. K včeraj omenjenim čudnim okoliščinam o hudem psu, ki pa je ostal popolnoma pasiven, o levem čevlju, ki so ga našli v krmi na pod strešju, ter že pred tedni ukradenimi ključi Greinerjeve sobe, se je priključila nova okolnost, ki vodi in podpira novo smer v preiskavi. Dognalo se je namreč, da je popolnoma izključeno, da bi mogel odrasel človek velikosti in telesne strukture kakor jo je bil glede razbojnika opisal 11 letni dijak Sclirei, skozi napravljeno odprtino zlesti v Greinerjevo sobo. Omenjena odprtina bi morala na podlagi ugotovitve na lice mesta biti za odraslega človeka skoro še enkrat večja. Orožniki zaslišujejo tudi ves dan razne priče. Še sedanji potek preiskave pa kaže v to, da je bila vsa reč najbrže fingi-rana. V Abrahamovem objemu Skromno, skoraj neopaženo, je praznoval 17. L m. v krogu svoje rodbine svojo 50-letnico rojstva obratovodja tovarne papirja in lepenke na Sladkem Vrhu g. Kukec Andrej. Ni mu bila lahka življenjska pot. Z muko in neverjetno energijo si je ustvarjal položaj, ki danes zavzame. Življenje je izklesalo >z njega kamenit značaj, saj je malo takih. ki bi presojali vsak življenjski pojav s tako prirojeno objektivnostjo kakor on. Jubilant je rojen na Vinici. Hrepeneč po strokovni izobrazbi je prepotoval — lahko bi rekli — vse države srednje Evrope, kjer je videl, koliko je trpel pred in med svetovno vojno v teh državah slovanski živelj. Kot pravi Zagorec si je v teh dneh prisegel, da bo vedno in Povsod podpiral moralno in' materialno vse nacionalne korporacije. Tako ga vidimo danes v vseh nacionalnih organizacijah na najvidnejših mestih. Saj vodi kot starosta sokolsko četo na Sladkem vrhu od njene ustanovitve do danes s tako požrtvovalnostjo, doslednostjo in vztrajnostjo, da ga ima vso članstvo v čislih kot nenadomestljivega očeta. Tudi Pri krajevni organizaciji NO vodi predsedniške posle ter je odbornik podruž-ce CM. Jubilant je vzoren zakonski so-Prog ter srečni oče štirih krepkih ter 7-dravih otrok: kot obratovodja pa je neizprosen zagovornik socialnih pravic delavstva. Jubilantu želimo iz dna srca ^nogo let zdravja ter zadovoljstva, da ^ dočakal ponovno Abrahama. Smučarska šola Mariborskega smučarskega kluba. Smučarska gimnastika za dame in gospode vsako sredo. Po zimi tečaji za: deco. začetnike, zaključene družbe, splošni tečaji v Mariboru in pri Pohorskem domu. Prijave, informacije istmene in pismene v Jurčičevi ulici 8 trgovina Stoiec). Odprta noč in dan so groba vrata . . . V Košakih na Alehsandrovi cesti št. 17 'e umrl v starosti 53 let znani tvorničar Sfnerih Wogerer. — V splošni bolnišnici preminul v cvetu mladosti trgovski ^°rnočnik Otmar Finžgar, star 21 let. — ^ Zgornjem Radvanju št. 9 pa je izdihni-‘3 71 letna Magdalena Kolman. Pokojnim £asten spomin, žalujočim naše toplo so-Sutje. Redek lovski plen. Šolski upravitelj g. erenčak iz Ivanjca in trgovec J. Pinter sta ustrelila vsak po enega velikega žepnega orla, od katerih so bili glasom ^tatistike v zadnjih 25 letih ustreljeni ?a'T