Primorski dnevnik NEDELJA, 10. JANUARJA 2016 št. 7 (21.547) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , PARIZ - Na 3. strani Charlie Hebdo se ni pokoril Razmišljanje ob obletnici pokola TRST - Na 5. strani Slovensko-italijanske jezikovne zagate Nekaj nasvetov za nepoklicne prevajalce RONKE - Na 14. strani Občina obnovila športno palačo Nazadnje so prišli na vrsto vhod in slačilnice TRST - Težave z osebnimi izkaznicami na relaciji FJK-Dolina Aoste Trinajstletna zgodba TRST - Koncert v Kulturnem domu Jazzva in Spritz for Five za večer glasbenih užitkov TRST - Tržaška prefektura je že leta 2003 pozvala notranje ministrstvo, naj reši problem dvojezičnih izkaznic, saj se je izkazalo, da ima več slovensko-italijanskih izkaznic enako serijsko številko kot franco-sko-italijanske izkaznice v Dolini Aoste. V letih so sledili pozivi, opozorila in prizadevanja. Decembra 2011 je notranje ministrstvo izdalo odlok, s katerim naj bi problem rešilo, vendar samo po izčrpanju zalog »napačnih« izkaznic. Teh je očitno še veliko, saj so slovenski politiki še naprej zahtevali odpravo težav s »kloniranimi« izkaznicami. V našem uredništvu pa se je pred dnevi oglasil bralec, ki mu v banki niso mogli odobriti posojila, ker naj bi se njegova osebna izkaznica leta 2012 izgubila blizu Aoste. Medtem pa je tržaška občinska uprava že pred časom tiho poskrbela za pozitiven premik, saj je v svoje dvojezične izkaznice vnesla tudi slovenski naziv »Trst«. Na 4. strani NEMČIJA V Kölnu nasilni neonacisti KÖLN - Policisti v Kölnu so včeraj razpustili shod neonacistov, ki so na poziv do islama in priseljencev sovražnega gibanja Pegide in manjše skrajno desne stranke Pro, protestirali proti dogodkom na silvestrsko noč, ko je kakih tisoč moških, večinoma arabskih in severnoafriških korenin, napadalo in nadlegovalo ženske. Policija je proti nasilnim demonstrantom uporabila solzivec in vodni top. Na 2. strani GORICA-NOVA GORICA - Transalpina Hotel na skupnem trgu bodo prodali na dražbi _- ■-- ' "_ r-">JK. i VjP Ctoik j na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store ZSŠDI Jutri 50 let košarke na Rouni TRST - Jutrišnji večer bo v telovadnici na Rouni v znamenju domače košarke. Praznovali bodo namreč njenih 50 let. Košarkarska komisija pri ZSŠDI je izoblikovala pester program, ki bo potekal od 19. ure dalje v Večnamenskem centru pri Briščikih. Program bo v znamenju odprtja Stene slavnih s portreti zamejskih Slovencev, ki so v tem času pisali zgodovino naše košarke, v današnjem dnevniku pa predstavljamo tudi publikacijo 50 let naše košarke, ki jo je uredil Branko Lakovič. Na 23. strani Skepsa glede nakupa glasbil Pisana zasedba Na 4. strani iz Barcelone v Trstu Na 6. strani SSG med otroke z novo produkcijo Na 16. strani Jaslice Aleksija Bense so prave mojstrovine Na 16. strani Odbojkarji Olympie dosegli prvo zmago Na 21. strani GORICA - Vreme Čakajo nas suše, plazovi, neurja, požari in poplave GORICA - Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje, je včeraj o podnebnih spremembah predaval dijakom slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici. »Zaradi podnebnih sprememb nas v prihodnosti čakajo višje temperature, ki bodo poleti v kombinaciji z manjšim številom padavin privedle do pogostejših in daljših suš. Pozimi pa lahko pričakujemo več padavin, ki jim je treba dodati segrevanje, kar pomeni, da bodo pogoji za razvoj škodljivcev ugodnejši, snega pa bo manj. Pričakujemo lahko tudi več izrednih dogodkov, kot so neurja, plazovi, požari in poplave,« je med drugim napovedal Bergant. Na 15. strani t&cwe¿ Tel. +39 040 637025 info@ventustravel.it Pefe^Vnj)- ToUr ^ Via San Lazzaro, 13 Trst SKUPINSKI ODHODI V PRAVI DRUŽBI: Skupina maksimalno 35 oseb BERLIN za MLADE po DUŠI od 22.4. do 25.4.2016 (3 noči/4dni) PREVOZ IZ TRSTA + LETALO = O 730 EVROV)na osebo NORVEŠKA PRAVLJICA iz OSLA do BERGENA prek FJORDOV odl.6. do 7.6.2016 (6 noči / 7 dni), PREVOZ IZ TRSTA + LETALO = i 1. h0 0 EVROV ) na osebo jfrinU VPISOVANJA Z MINIMALNO AKONTACIJO: Berlin do 20.1.2016 akontacija - 50 evrov po osebi DVJVH» Norveška do 29.1.2016 akontacija = 100 evrov po osebi POGOJI IN PROGRAMA V AGENCIJI Pokličite nas na 040637025 ob ponedeljkih od 15.30 do 18.00, od torka do petka od 9.30 do 13.30 in od 15.30 do 18.00, ob sobotah od 9.30 do 12.0" 9771124666007 2 Nedelja, 10. januarja 2016 AKTUALNO / ITALIJA Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Referendum in plebiscit Ustavna reforma, ki odpravlja dvodomni sistem kot smo ga poznali doslej, zopet zbuja pozornost še pred svojo dokončno odobritvijo. Za to je odgovoren premier Matteo Renzi, kije med srečanjem z mediji ob koncu lanskega leta, včeraj pa spet, slovesno izjavil, da se bo umaknil iz politike, če volivci ne bodo odobrili reforme na potrditvenem referendumu, ki bo predvidoma letošnjo jesen. Referendum ni obvezen, a ga bo vlada sama predlagala, je povedal. Spet je s svojimi izjavami največ slabe krvi ustvaril med pripadniki leve struje svoje stranke. Očitajo mu, da tako pomembnega dejanja, kot je ustavna reforma, ni mogoče spremeniti v plebiscit »za« vlado ali »proti« njej oz. za Renzija ali proti njemu. Opozicija je manj glasna in morda celo upa, da bo na referendumu morebiti le zrušila Renzija, kije v parlamentu zdaj celo močnejši kotje bil na začetku svojega mandata. Drugi, kot na primer starosta italijanskega novinarstva Eugenio Scalfari, pa se sprašujejo, ali je referendum, na katerem ni potreben kvorum, sploh legitimen, saj lahko na njem teoretsko reformo (kije lahko sporna, je pa tudi resnično epohalna) potrdi ali zavrne tudi peščica volivcev. Spet tretji Renzija opozarjajo, da se igra z ognjem, ker na referendumu zmeraj zmagajo tisti, ki predlagani reformi nasprotujejo. Nijhov glas je ideološki, so torej bolj motivirani, pravijo poznavalci. A to ni povsem res, saj so volivci leta 2001 (slabo) reformo leve sredine vendarle podprli. Toda, če dobro premislimo, Renzi s svojo napovedjo ni le pokazal veliko mero političnega poguma, temveč tudi znova prepričuje Italijane, da se raje neposredno »pogovarja« z njimi kot s »kasto«. Za tiste, ki tako pomembni reformi nasprotujejo, bo ljudi težko prepričati, da ni dobro »modernizirati« države in zmanjšati števila poslancev. To so strune, na katerih bo igral Renzi. Zato je za premiera v bistvu referendum le ključ, ki odpira vrata do volilne zmage z novim volilnim sistemom. Če reforma prodre na referendumu, bo še močnejši in bo sam določil čas za volitve, na katerih si stranka (lider), ki doseže 40 odstotkov glasov (ali prevlada v drugem krogu proti srečnemu poražencu) zagotovi absolutno večino v poslanski zbornici, ki bo poslej edina pristojna za podelitev zaupnice vladi in odobritev pomembnejših zakonov. NEMČIJA - Napetosti v Kölnu Policija razpustila neonacistični shod 1 n Ö 1 i 5 S tú HD Nacisti in policisti v nemškem Kölnu KÖLN - Dogajanje v v nemškem Kölnu na silvestrovem večeru je še vedno v ospredju pozornosti javnosti. Na trgu pred železniško postajo, kjer je na silvestrovo kakih tisoč moških, večinoma arabskih in severnoafriških korenin, napadalo in nadlegovalo ženske, se je na poziv do islama in priseljencev sovražnega gibanja Pegide in manjše skrajno desne stranke Pro Köln zbralo kakih 1700 ljudi, od tega jih je bila približno polovica nasilnih huliganov, po navedbah Pegide pa se jih je zbralo kar okoli 3000. Obenem so nedaleč stran potekale protidemonstracije proti rasizmu, ksenofobiji in seksizmu. Desničarji so bili opremljeni z nemškimi zastavami ter napisi, kot sta »Rapefugees not welcome« (begunci-posiljevalci niso dobrodošli) in »Nemčija je preživela vojno, kugo in kolero, ali bo Merklovo?«. Vzklikali so »Mer-klova ven«, na kar so njihovi nasprotniki odgovarjali z vzkliki »Nacisti ven«. Policija je pričakovala izgrede in je namestila 1700 lokalnih in več sto zveznih policistov. Proti skrajno desnim protestnikom, ki so policiste obmetavali s steklenicami in petardami, uporabila solzivec in vodni top. Vsi protestniki, tudi tisti mirni, so se morali po ukazu policije raziti. Prihajalo je do prerivanja, več ljudi je utrpelo lažje poškodbe, več je bilo tudi aretiranih. Že pred popoldanskimi protesti se je danes okoli poldneva pred kölnsko katedralo zbralo kakih 500 žensk, ki so mirno, a s precej hrupa - med drugim s piščalkami in lonci - izrazile svojo jezo zaradi spolnega nasilja. Nosile so napise, kot sta »Ne pomeni ne!« in »Zaščitimo ženske in otroke!«. Število vloženih prijav zaradi nasilja na trgu pred železniško postajo, je medtem naraslo že na 379. Policija je k temu dodala, da je bilo kar okoli 40 odstotkov prijavljenih primerov povezanih s spolnimi napadi. Policija je sporočila, da med osumljenci prevladujejo prosilci za azil in nezakoniti migranti. Na pritisk iz svoje lastne stranke, vladajočih krščanskih demokratov CDU, se je kanclerka Angela Merkel odločila za spremembo zakona, ki predvideva iizgon le tistih prosilcev za azil oz. beguncev, ki bi bili obsojeni na več kot leto dni ali več kot tri leta zapora. Odslej naj bi izgubiti pravico do bivanja v Nemčiji, če so »zaradi kaznivega dejanja pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, tudi če je ta le pogojna«. To naj bi bilo potrebno predvsem zato, da bi lahko ukrepali tudi proti serijskim storilcem kaznivih dejanj. Kanclerka je v govoru poudarila, da so to, čemur smo bili priča na sil-vestrovo v Kolnu, »odvratna kriminalna dejanja, ki terjajo odločen odgovor«. Predlagane spremembe zakonodaje so po njenih besedah »v interesu državljanov, a tudi v interesu velike večine beguncev«. IZPOSOJENI KOMENTAR LJUBLJANA - Zlomom kitajskih borz je ta teden sledil pravi globalni potres. Še prezgodaj je, da bi sedanje medvedje borzne trende že lahko označili za uvod v novo veliko svetovno finančno krizo, nekakšen zlovešči Lehman Brothers 2.0, povsem gotovo pa bodo ti pretresi še pospešili ohlajanje kitajskega gospodarstva. Ob črednih premikih ter paniki kitajskih in svetovnih investitorjev je jasno, da se razvite države niso nič naučile iz uničujočih posledic poka prejšnjega borznega balona. Paradoksalno je, da se nov krizni vihar iz Kitajske razširja po svetu zaradi denarnih ukrepov za blažitev prejšnje krize, ki se v bistvu sploh ni končala. In kako je na potencialni kolaps kapitalskih trgov in globalni gospo- darski zastoj v 2016 pripravljena Slovenija? V primerjavi z zadnjič nimamo močno pregretega domačega gospodarstva in borze, zaradi kreditnega krča je tudi manj potencialnih novih slabih kreditov. Sicer pa imata premier Cerar in finančni minister Mramor zdaj lahko še dodaten razlog za glavobol: od padcu Lehman Brothers 2008 je naš javni dolg znašal le nekaj več kot 20 odstotkov BDP - in vlade Janeza Janše, Boruta Pahorja in Alenke Bratušek so imele v kriznih letih manevrski prostor, da so s primanjkljaji in zadolževanjem lahko blažile posledice recesije. A posledično je zdaj naš javni dolg z več kot 80 odstotki BDP skoraj štirikrat višji in štirikrat več plačujemo tudi za njegovo servisiranje. To pa po- meni, da so državi Sloveniji skopnele varnostne zaloge in rezerve za obvladovanje morebitne nove recesije. Poleg begunske, schengenske, varnostne in še kar nerazrešene evr-ske krize nas zato aktualno agresivno praznenje svetovnih borznih balonov opozarja, da bo 2016 za Slovenijo in Evropo še bolj turbolentno in nepredvidljivo, kot se je zdelo vsega teden dni tega. Da, davkoplačevalci, kar primite se za denarnice, navaja komentator. Miha Jenko/Delu * -m ITALIJA Priseljenci: sodniki za ukinitev zakona RIM - Zakon, ki ilegalno priseljevanje spreminja v kazenski prekršek, eden od paradnih konjev zadnje italijanske desnosredinske vlade, je škodljiv, trdi združenje italijanskih sodnikov in ga je treba čim prej ukiniti, ker zaradi tisočih primerov onemogoča normalno poslovanje uradov na sodiščih in predstavlja velik stroške za državno upravo. Predsednik združenja Rodolfo Sabelli je pojasnil, da zakon, s katerim se je desnica v Italiji hvalila, da bo zajezila vprašanje ilegalnih priseljencev, predvideva v resnici le globo. »Noben tujec, ki želi priti v Italijo, se bo temu odpovedal zaradi globe, ki je ni zmožen plačati, država pa je ni zmožna izterjati,« je pojasnil Sabelli. Zakon ima še eno veliko slabost. Dejansko ovira preiskave zoper trgovce z ljudmi, ki nesrečneže pripeljejo v Italijo s čolni. Če je namreč begunec sam obtoženec, ne more biti priča proti tem ljudem. Sabelli se zavzema za »evropsko« rešitev tega vprašanja oz. za bolj učinkovite upravne ukrepe, v skrajnem primeru tudi za izgon, če je to potrebno. Vendar si je vlada vzela čas za razmislek. Boji se namreč, da bi zaradi pregretega proti begunskega ozračja naletela na nerazumevanje javnosti in bi bila tarče demagoških kritik opozicije. Kaj jo čaka, pove reakcija vodje stranke Fratelli d'Italia Giorgie Meloni. Ta zdaj pravi, da bo Italija postala zatočišče vseh priseljencev, če bo njena zakonodaja na tem področje še naprej med najbolj blagimi, pozablja pa, da je bila sama na oblasti, ko je parlament izglasoval zdajšnji zakon. prej do novice www.primorski.eu SEVERNA KOREJA Jedrska bomba kot zavarovalna polica za Kima Kim Jong-un ansa PJONGJANG - Severna Koreja se je v bran svojemu zadnjemu, že četrtemu jedrskemu testu, s katerim je pred dnevi razburila mednarodno skupnost, postavila z navajanjem usode dveh strmoglavljenih bližnjevzhodnih voditeljev - pokojnih Moamerja Gadafija in Sadama Huseina. Obenem so na državni televiziji pokazali posnetek domnevno novega preizkusa balistične rakete.Tokrat naj bi šlo za testiranje balistične rakete, izstreljene iz podmornice, medtem ko naj bi Pjongjang pred tremi dnevi preizkusil kar mini vodikovo bombo, čeprav mnogi poznavalci v to dvomijo. Tudi glede novega, v petek zvečer objavljenega posnetka južnokorejski mediji poročajo, da bi lahko šlo za montažo posnetkov dveh starih poskusov -enega iz decembra in drugega iz leta 2014. Na posnetku je sicer videti severnokorejskega voditelja Kim Jong Una na vojaški ladji, v zimskem plašču in s klobukom, kako spremlja izstrelitev rakete izpod gladine v zrak. Prav tako v petek je severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA objavila komentar, v katerem spomni na strmoglavljenje in smrt nekdanjih diktatorjev Libije in Iraka, Gadafija in Hu-seina. Kot doda, je prav njuna usoda najboljši dokaz, kaj se zgodi državam, ki se odpovejo svojim jedrskim ambicijam. »Zgodovina dokazuje, da je močno jedrsko zastraševanje najdragocenejši meč za onemogočanje zunanje agresije,« je še zapisala. Južno Korejo, ki je po jedrskem poskusu obnovila svojo propagando preko zvočnikov, postavljenih ob korejski meji, so v Pjongjangu obenem posvarili, da pelje s svojimi dejanji Korejski polotok «na rob vojne». Separatisti zadnji hip dosegli dogovor BARCELONA - Stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije od Španije, so dober dan pred iztekom roka dosegle dogovor o oblikovanju nove regionalne vlade in tako preprečile ponovne volitve. Dosedanji premier Ar-tur Mas naj bi popustil in se umika z vrha vlade, nasledil naj bi ga župan Gi-rone Carles Puigdemont. Dogovor prihaja povsem nepričakovano, saj je bilo videti, da so se bolj ali manj vsi v Barceloni, vključno z Ma-som, sprijaznili, da kompromisa ne bo in da bodo morale slediti predčasne volitve. Na septembrskih volitvah v Kataloniji je največ glasov prejelo Masovo zavezništvo separatističnih strank, poimenovano Skupaj za da, ki pa mu z 62 sedeži v 135-članskem regionalnem parlamentu ni uspelo osvojiti absolutne večine. Za to bi potrebovalo še podporo leve stranke CUP, ki pa se je pred tednom dni odločila, da nove vlade z Masom na čelu ne bo podprla, saj da je preveč konservativen, njegova stranka CDC pa skorumpirana. / AKTUALNO Nedelja, 10. januarja 2016 3 PARIZ - Charlie Hebdo, ob obletnici pokola Proti »verskemu totalitarizmu« z veliko mero sarkazma, ki bode PARIZ - Charlie Hebdo je prejšnjo sredo izšel v milijon izvodih. Če sta ga brata Kouachi hotela utišati, ko sta 7. januarja lani vdrla v njegovo uredništvo in pokončala 11 ljudi, v tem nista uspela. Prej bi lahko trdili nasprotno. Charlie Hebdo je bil pred terorističnim napadom na robu propada. Po tem tragičnem dogodku je povečal naklado in postal razpoznaven povsod - postal je simbol boja za svobodo tiska. A cena za uspeh je bila izredno visoka: med napadom so umrli odgovorni urednik Charb, Kogar moti njegova neizprosna satira, lahko časopis zmečka, vrže v koš in ga nikoli več pogleda očaki francoskih karikaturistov Wolinski, Honoré, Cabu in še sedem urednikov in sodelavcev. Na naslovnico posebne sredine številke je karikaturist Riss postavil oboroženega boga nič kaj milega pogleda, karikaturo pa opremil z napisom: »L'assassin court toujours« (morilec še vedno na begu). Riss, sedanji odgovorni urednik tednika, se je tokrat zameril tudi Cerkvi, saj je upodobil to, kar bi si lahko predstavljali kot katoliškega Boga. Kdor ob tem pomisli, da so se pri Charlie Hebdo s tem hoteli izogniti jezi muslimanov, se moti. Na notranjih straneh namreč srečamo več upodobitev preroka Mohameda. Pri Charlie Hebdoju so s tem hoteli poudariti svojo povsem laično usmeritev, ki v bistvu ne upošteva pojma bo-goskrunstva, ko gre za satiro. Zanje je pomembnejša svoboda tiska - pravica, da se lahko norčujejo iz kogarkoli in česarkoli. Novinar Antonio Fischetti je v sredini izdaji zapisal, da se borijo proti »verskemu totalitarizmu«, ki čedalje bolj preprečuje vsakršno kritiko veri. To počenjajo na svoj način: z veliko mero sarkazma, ki bode. Zato mnogim tednik ni všeč. Ne nujno muslimanskim fundamentalistom in klerikalcem. Veliko ljudi zmernih nazorov se ob določeni karikaturi skremži in reče: »Tokrat pa so šli malo predaleč.« Nihče ni prisiljen brati tednika Charlie Hebdo. Kogar moti njegova neizprosna satira, lahko časopis zmečka, vrže v koš in ga nikoli več pogleda. Nekateri urednikom francoskega satiričnega časopisa očitajo, da s svojimi karikaturami izziva sveto vojno. A teroristi bodo že našli pretvezo, da bodo to vojno lahko nadaljevali. Fundamentalisti imajo namreč le občutek, da verjamejo in branijo svojega boga, v bistvu pa tu ne gre za vprašanje vere. Slavoj Žižek je po lanskem januarskem napadu zapisal: »Kako krhka mora biti ta vera, da jo povsem vrže iz tira že pogled na karikaturo ali pa na žensko ruto?« Na vogalu stavbe na ulici Nicolas Appert, kjer se je 7. januarja lani izvršil pokol, so zapisane besede padlega urednika Charba: »Ne bojim se represalij. Nimam otrok, nimam žene, nimam avta, nimam posojil. Mogoče zveni malo domišljavo, a raje umrem pokonci, kot pa da bi živel na kolenih.« sm Redna naklada tednika je pri okoli 200.000 izvodih. Charlie Hebdo je uspešen, a obenem doživlja težke čase. Uredništvo se je preselilo v nov sedež, pravi zastražen bunker na levem bregu Sene, naslov pa javnosti ni znan. Nekateri ured- niki so dali odpoved, ker so se čutili preveč ogroženi. Na sedmi strani sredine posebne izdaje je karikaturistka Coco ironično prikazala, kako se s sodelavci čutijo osamljene: trofejo za njihove zasluge v boju za svobodo izražanja so jim namreč podelili izmišljena društvo jedcev klobas, zveza ljubiteljev golobov, narodno društvo proizvajalcev amortizerjev... Kdor je ostal, si svobodo tiska jemlje kot poslanstvo. Ravno tako kot je počenjal bivši odgovorni urednik Charb, ki je umrl pod streli bratov Kouachi. Na vogalu stavbe na ulici Nicolas Appert, kjer se je 7. januarja lani izvršil pokol, so zapisane njegove besede: »Ne bojim se re-presalij. Nimam otrok, nimam žene, nimam avta, nimam posojil. Mogoče zveni malo domišljavo, a raje umrem pokonci kot pa da bi živel na kolenih.« Karikaturistka Catherine je v jubilejni izdaji Charba upodobila v vlogi Kristusa na zadnji večerji, ki svojim apostolom -sodelavcem zagotavlja, da se bodo še dolgo smejali skupaj. Tudi bralci njegovega tednika se bodo. A ne vsi. Nekateri bodo ob listanju še vedno škrtali z zobmi, namesto, da ga sploh ne bi vzeli v roke. Samo Miot SLOVENIJA - Imajo veliko gradiva Na Prevaljah načrtujejo Muzej bralne značke PREVALJE - Na Prevaljah, kjer so bile 22. maja 1961 podeljene prve bralne značke in kjer se je začelo bralno gibanje za mlade, že dlje časa načrtujejo Muzej bralne značke. Denarja za ureditev muzeja še ni, imajo pa precej gradiva. Pri Društvu Bralna značka Slovenije - ZPMS preverjajo tudi možnosti vpisa Bralne značke v seznam nesnovne dediščine Unesca. Na Prevaljah so v sklopu lani zaključenega čezmejnega projekta REGKULT Žive vezi/Vitaler Kulturkontakt zbirali gradivo, povezano z bralno značko. Med drugim imajo zbirko vseh bralnih značk, poimenovanih po različnih pisateljih. Prva, podeljena na Prevaljah pred skoraj 55 leti, se je imenovala Prežihova bralna značka. Kot pravijo na prevaljski občini, imajo gradiva toliko, da bi že sedaj lahko vzpostavili muzej, a sredstev za izgradnjo oz. ureditev muzeja še nimajo, zato iščejo različne možnosti pridobitve sredstev na razpisih. Društvu Bralna značka Slovenije -ZPMS, ki ima sedež v Ljubljani, se zdi zamisel o muzeju imenitna. Tako bi na enem mestu širši javnosti lahko predstavili to dolgoletno dejavnost za spodbujanje branja, hkrati pa bi muzej omogočal tudi hrambo različnih dokumentov bralne značke, so na društvu pojasnili za STA. Postopki za vpis na Unescov seznam so še povsem na začetku. Bralna značka je sodobno gibanje za razvijanje bralne, knjižne in književne kulture na Slovenskem, ki ima izjemno uspešno 55-letno zgodovino in ne poteka le v Sloveniji, temveč tudi v zamejstvu ter v zdomskem oz. izseljenskem prostoru, pojasnjujejo na društvu. »Vsekakor je bralna značka po trajanju, prostorskem obsegu in številu bralcev, mentorjev in prebranih knjig unikum v svetovnem merilu,« so zapisali v društvu. Za bralno značko vsako leto bere več kot 70 odstotkov vseh osnovnošolcev, pri tem pa z njimi sodeluje 6500 mentorjev branja. Potekajo tudi predšolske bralne značke v vrtcih in splošnih knjižnicah, prav tako delujejo bralni klubi v srednjih šolah. Tu so še bralne značke za odrasle, medgeneracijsko branje in druge oblike spodbujanja branja. Vsako leto bralci preberejo več kot pol milijona knjig. (sta) SLOVENIJA - Urad za Slovence opozarja Aplikacija za učenje treh jezikov hkrati »Pravljica o Luni« za zgodnje učenje jezikov LJUBLJANA - Izšla je prva slovenska mobilna aplikacija za zgodnje učenje jezikov. Mobilna aplikacija »Pravljica o Luni«, je nastala na podlagi istoimenske knjige MINI POLIGLOTINI za zgodnje učenje jezikov. Avdio zapis pravljice je v aplikaciji dostopen v kar sedmin jezikih: slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem, ruskem in španskem jeziku. Slovenski start-up www.minipoliglotini.com ki ustvarja večjezične knjige za otroke MINI POLIGLOTINI z novonastalo aplikacijo posega tudi v digitalne medije. Razvoj aplikacije je potekal v celoti v Sloveniji, le dva jezika sta bila posneta v avdio studiih v tujini. Razviti sta različici za Apple in za Android platformi. Najboljša uporabniška izkušnja je seveda na tablicah. V uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pričakujejo, da čim več slovenskih otrok po svetu in otrok Slovencev prisluhne slovenskemu jeziku preko aplikacije. Protestni shod v Prištini PRIŠTINA - Pred poslopjema vlade in parlamenta v Prištini so tri glavne opozicijske stranke na Kosovu organizirale protestni shod proti oblikovanju avtonomne skupnosti srbskih občin na Kosovu, za katero sta se v dialogu pod okriljem EU dogovorili vladi v Beogradu in Prištini, pa tudi dogovoru o meji s sosednjo Črno goro. Po njihovih navedbah se je shoda udeležilo rekordnih 100.000 ljudi, največ od konca oboroženega konflikta na Kosovu leta 1999. Povzročitelj nesreče in hkrati žrtev je bil star 41 let LJUBLJANA - Preiskava prometne nesreče, ki se je v petek popoldne zgodila na dolenjski avtocesti pri predoru Debeli hrib, je pokazala, da je 41-letni povzročitelj v razcepu Malence obrnil svoje vozilo in vožnjo proti Grosupljem nadaljeval v nasprotni smeri Povzročitelj je umrl na kraju nesreče. Omenjeni voznik je pri Debelem hribu s svojim fiatom puntom trčil v vozilo švicarskih registrskih oznak. V njem so bili trije potniki, poleg 56-let-nega voznika še dve sopotnici. Vsi trije švicarski državljani so se v nesreči lažje telesno poškodovali. Nato so trčila še štiri vozila, ki so se umikala posledicam nesreče. Nihče od teh udeležencev se ni telesno poškodoval. Gibanje 5 zvezd se strinja s senatorjem Russom TRST - Svetniška skupina Gibanja 5 zvezd je po polemiki v zvezi z mafijskim vmešavanjem v občini Quarto na jugu Italije, ki jo upravlja omenjene gibanje, podprla poziv tržaškega senatorja Russa, da bi »skupaj tekmovali proti mafijskim infiltracijam«. »Tokrat pozdravljamo predlog senatorja Russa, vendar iskreno upamo, da se pri tem obrača tudi na kolege Demokratske stranke in vse druga svetnike v FJK. Ze dva meseca je minilo, odkar smo vložili zakonski predlog o boju proti organiziranemu kriminalu v naši deželi, vendar za predlog še čaka, da ga uvrstimo na dnevni red,« so zapisali v sporočilu. V službo s kolesom VIDEM - Dežela uprava je odobrila 100 tisoč evrov vreden prispevek za pilotski projekt spodbujanja uporabe koles za prevoz od doma v službo za prebivalce občin Premariacco, Buttrio in Moimacco. Najprej bodo ugotovili, koliko je ljudi, zaposlenih v zasebnem sektorju, nato pa kakšno je stanje kolesarskih stez, da bi jih povezali v celovito mrežo. Z delodajalci bodo razmišljali, kako naj spodbudijo svoje uslužbence, da pri prevozu v službo avtomobil ali motorno kolo zamenjajo s kolesom. SKGZ - Slovenska kulturno-gospodarska zbornica vabi na predstavitev knjige Milan Kučan, prvi predsednik Sodelovali bodo: predsednik Kučan, avtor Božo Repe in novinar Dušan Udovič V sredo, 13. januarja 2016, ob 18. uri v foyerju Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 PrimorskiD . facefaook m 1 4 Nedelja, 10. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRST - Občan brez bančnega posojila, ker so njegovo izkaznico leta 2012 izgubili v Aosti Že trinajst let nevšečnosti zaradi »kloniranih« izkaznic TRST - Naziv občine od lani ni več enojezičen Na osebnih izkaznicah tudi slovenski »Trst« Stari problemi z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami se ponavljajo. Več slovensko-italijanskih izkaznic, izdanih v Furlaniji - Julijski krajini, ima isto serijsko številko kot francosko-italijanske izkaznice v Aosti, zaradi česar prihaja do manjših in večjih zapletov. Neverjetno je to, da vprašanje kljub prizadevanjem krajevnih politikov in tozadevnemu ministrskemu odloku izpred petih let še ni povsem rešeno, čeprav je o tem govor že več kot desetletje. Pred kratkim je posledice upravne napake, ki je v rimskem birokratskem kolesju očitno sploh ni enostavno popraviti, na svoji koži okusil naš bralec. Tržačan Egidio Smotlak je povedal sledeče: »Na banki sem zaprosil za manjše posojilo, a mi ga niso mogli odobriti. Razložili so mi, da s svojo osebno izkaznico tega ne morem storiti, ker izhaja, da jo je nekdo pred leti izgubil.« Smotlak se je obrnil tudi na karabinjerje, banka je medtem poizvedovala, kaj se dogaja. Z notranjega ministrstva je prispel odgovor. »Državni urad za kriminalistično policijo je sporočil, da je osebno izkaznico z navedeno serijsko številko lastnik izgubil. Prijavo je 31. avgusta 2012 vložil na karabinjerskipostaji Donnas - Pont Saint Martin v pokrajini Aosta.« Smotlak se je odpravil na pristojni urad Občine Trst, kjer so mu po nadaljnjem poizvedovanju pojasnili, da morajo zadevo urediti v Rimu. »Hotel sem obnoviti izkaznico, a so mi svetovali, naj zaenkrat raje počakam,« je povedal. Do posojila se je naposled le dokopal, in sicer z vozniškim dovoljenjem, lahko pa ga doletijo še druge nevšečnosti. Tržaška prefektura je rimske oblasti prvič opozorila na ta problem že leta 2003, Občina Trst izdaja dvojezične osebne izkaznice od 12. decembra 2007, ko so občinski uslužbenci v Ulici Giotto izročili občanom prve primerke. Za razliko od okoliških občin, ki so po statutu dvojezične, pa je bilo samo ime občine še naprej navedeno z enojezičnim »Trie-ste«, kar je v slovenski javnosti povzročilo negodovanje. V ostalih občinah je namreč tudi ime občine napisano v obeh jezikih, kakor se dogaja na Južnem Tirolskem. V letu, ki se je pravkar izteklo, pa se je nekaj spremenilo, prišlo je do pozitivnega premika. Brez vsakršne javne napovedi se je na osebnih izkaznicah pojavil tudi slovenski naziv »Trst« (na sliki), tako da so izkaznice zdaj res dvojezične. (af) in sicer po prejemu sporočil dolinskih kara-binjerjev, ki so naleteli na »prekrivanje« serijskih številk iz Doline Aoste in FJK. Izkaznica nekega dolinskega občana je imela isto številko kot izkaznica, ki so jo nekomu ukradli na drugem koncu Italije. Takih primerov je bilo še veliko, notranja ministrica Anna- maria Cancellieri pa je 12. decembra 2011 po prizadevanjih južnotirolskih poslancev izdala odlok, ki naj bi rešil problem, vendar samo po izčrpanju starih (napačnih) obrazcev za izdajanje dvojezičnih izkaznic. O tem, da težav še ni bilo konec, priča poslansko vprašanje, ki ga je na naslednjega notranjega mi- nistra Angelina Alfana decembra 2014 naslovila poslanka Tamara Blažina. Poslanka se je tako kot deželni svetnik Igor Gabrovec večkrat ukvarjala s tem vprašanjem, očitno pa je v posameznih občinah na zalogi še vedno veliko »kloniranih« izkaznic. Aljoša Fonda Jutri vpisovanje za izlete Primorskega dnevnika 2016 Cenjene bralce obveščamo, da bo vpisovanja za izlete Primorskega dnevnika jutri, 11. januarja od 9. do 13. ure na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Mon-tecchi 6 (4. nadstropje). Letos bosta potovalna agencija Aurora in krožek Krut organizirale izlete v Valencio in Barcelono skupaj, v Argentino, v Toskano in na Sardinijo. Programe izletov smo objavili 27. decembra. Občanska lista proti škedenjski železarni Na letošnjih upravnih volitvah za obnovo tržaške in miljske občinske uprave, ki bodo v juniju, utegne nastopiti tudi občanska lista Železarna ne - Trst da (»No ferriera - Si Trie-ste«). Nastop nove liste je v sporočilu za javnost napovedal krožek Mia-ni, ki kot znano že več let opozarja na škodljivost emisij škedenjske železarne. Po mnenju krožka Miani bi morala nova občanska lista končati z dosedanjo politiko, ki jo bolj zanimajo posli maloštevilni kot pa zdravje občanov. Pri tem opozarja na stalne in celo naraščajoče emisije prašnih delcev in izpuste plina iz plavža, neverodostojen naj bi bil tudi sistem meritve onesnaženosti zraka. Zaprtje tržnice sadja in zelenjave na debelo Občina Trst obvešča, da bo tržnica sadja in zelenjave na debelo na Nabrežju Ottaviano Augusto 12 od 14. januarja do 3. marca zaprta ob četrtkih. TRST - Skepsa Enrica Rossonija o prispevkih za nakup glasbil »Vse je zelo megleno in nimam pojma, kako bodo to upravljali« Določilo o prispevku v višini tisoč evrov za študente kon-servatorijev in javno priznanih glasbenih ustanov za nakup novih glasbil, ki ga vsebuje državni zakon o uravnoteženju javnih financ za leto 2016, ne prepriča preveč prodajalcev glasbenih instrumentov. To izhaja iz mnenja, ki ga je o omenjenem določilu za naš dnevnik dal Enrico Rossoni, lastnik znane tržaške trgovine z glasbili v Ul. sv. Frančiška. Rossoni je prejel že več telefonskih klicev, v katerih so ga ljudje prosili za informacije o možnosti koriščenja prispevka, ki pa jih ni mogel nuditi. Sam močno dvomi v izvedljivost teh določil, saj izvršilnega odloka, ki bi določal način izvajanja in nadzorovanja, še ni (moral bi ga izdati direktor Agencije za prihodke v roku tridesetih dni od začetka veljave zakona), drugi problem pa predstavlja dejstvo, da je država za kritje teh prispevkov namenila petnajst milijonov evrov: »Poglejmo, koliko študentov je vpisanih, ne vem, kako bodo nadzorovali in porazdelili. Če damo tisoč evrov vsakemu, pomeni to 15.000 oseb, ki pa jih pokrijemo takoj. Potem se ne razume, kako bodo lahko nadzorovali, da ista oseba ne bo zaprosila za prispevek v več trgovinah. Vse je zelo megleno in prise- V trgovini je že več ljudi prosilo za informacije fotodamj@n gam, da nimam pojma, kako bodo to upravljali,« pravi Rossoni, po čigar mnenju bi morali dati prispevek vsaj tistim, ki prvo leto študija zaključijo z določenimi ocenami. »Žal mi je, a po mojem mnenju gre samo za politično potezo in nič drugega. Sam bi to naredil na drugačen način, saj so ljudje, ki so zares potrebni, in ljudje, ki to niso. Prepričan sem, da ko bo stvar prišla ven, bodo najbolj prebrisani že pograbili denar, kdor zares potrebuje nov instrument, a za to nima denarja, pa bo ostal z dolgim nosom,« pravi Enrico Rossoni, ki ga muči tudi drugo vprašanje. Kaže namreč, da bodo do prispevka upravičeni vsi. V slučaju, da obiskuje tržaški konservatorij kakih štiristo študentov in to vsoto pomnožimo z vsemi konservatoriji v Italiji, bo to tekmovanje v potrati, je prepričan Rossoni: »Želel bi razumeti, kako bodo stvar blokirali, ko bo presežena meja petnajstih milijonov. To bodo vedeli šele ob koncu leta. Kaj bo, če bo presežena meja petnajstih milijonov? Komu bomo vrnili denar?« Enrico Rossoni zato upa, da bodo določila o izvajanju zakona čim prej izdana in da ne bo šlo za, kot sam pravi, »običajne ultra-komplicirane zadeve«: tako on kot ostali trgovci se namreč stalno borijo proti birokraciji, ki je po Rossonijevih besedah vedno slabša. Ivan Žerjal TRST - Podjetje Knez žrtev nočne tatvine Že drugič so jim vdrli v dostavno vozilo Tržaško podjetje Knez, ki se ukvarja z vzdrževanjem kurilnih peči in s tem povezanimi dejavnostmi, je bilo v noči na soboto že drugič v enem letu žrtev tatvine. Lani poleti so tatovi vdrli v dostavno vozilo v Drevoredu DAnnunzio, tokrat pa v Ulici Matteotti. Neznanci so v noči na soboto v Ulici Matteotti (pri hišni številki 8) spretno odprli vrata parkiranega dostavnega vozila podjetja Knez, ne da bi jih pri tem poškodovali. Ukradli so za približno 1500 evrov orodja in nadomestnih delov, med drugim tudi vrtalnik in torbo z elektronskimi deli peči oziroma elektronskimi karticami. »To je že druga podobna tatvina v letu dni. Lani poleti so tatovi vdrli v naše drugo vozilo, parkirano v Drevoredu DAnnunzio. Takrat je bila škoda večja,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal podjetnik Gabriele Knez, ki je dogodek včeraj prijavil ka-rabinjerjem. Zaposleni, ki je v petek zvečer parkiral vozilo, je najbolj dragoceno orodje k sreči odnesel domov, tako da so tatovi pobrali nekoliko manj drage reči, kljub temu pa so podjetnika seveda spravili v slabo voljo. Tako on kot karabinjerji so se med drugim čudili, da so tatovi poleg orodja ukradli tudi nadomestne dele peči, za katere menda ni tako velikega povpraševanja. »S tem nam samo Elektronski del kurilne peči mečejo polena pod noge. Podjetniki pa tega ne potrebujemo, saj imamo že veliko skrbi,« je dejal Knez. Kriminaliteta je žal le ena izmed nadlog, s katerimi se soočajo podjetja. Gabriele Knez je opozoril na težave, ki jih podjetjem povzročajo birokratske ovire, zapleteni sistem za ravnanje z odpadki ter stranke, ki storitev ne plačujejo. To se dogaja še zlasti v stanovanjih, ki jih lastniki oddajajo v najem. »Glede plačevanja storitev se slika v zadnjih letih ni izboljšala, prej nasprotno. Še dobro, da je naše podjetje zdravo, saj imamo veliko dela in promet raste, tako kot število zaposlenih. Teh je zdaj osemnajst. Žal pa se mora dober del zaposlenih v pisarni ukvarjati s papirji, namesto da bi delali na terenu,« je potožil podjetnik. (af) / TRŽAŠKA Nedelja, 10. januarja 2016 5 TRST - O zagatah slovensko-italijanskega jezikovnega stikanja Vsaka zavest izboljšuje jezik »Prva reakcija na napako je seveda čustvena: največkrat nas prevzame psihološka zadrega, ki pa vsakogar bogati, saj tako izboljšujemo koncentracijo in spodbudimo razmišljanje ob pisanju. Vsak korak, pravzaprav vsaka zavest nato izboljšuje jezik.« Tako sta članici Lektorskega društva Slovenije Kristina Pučnik in Andreja Kalc nagovorili novinarje, publiciste in druge, ki so se udeležili včerajšnje delavnice Zagate slovensko-italijanskega jezikovnega stikanja: lektorska in prevajalska pomoč v stiski, ki jo je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slo-vik) priredil za vse, ki se dnevno soočamo s tvorjenjem besedil v slovenskem jeziku ali s sprotnim prevajanjem iz italijanščine v slovenščino. Srečanje je bilo priložnost za izpostavitev kritičnih točk in iskanje rešitev iz zagat. Gostji sta se najprej lotili obravnave nekaterih besedil: člankov iz našega dnevnika bogatih s primeri, ki jih slovenski govorec vidi na straneh časnika. Zaustavili sta se pri vse bolj razširjenih in včasih neprimernih množinah - mafije, oblasti, moke - pri tem, da raje ne uporabljamo osebnega zaimka na začetku stavka, pri prevečkrat uporabljenih besedah pobuda (raje dogodek) ali poseganje (raje predavali so, nastopili so) ali pri tem, da lahko pri intervjuju slogovno posegamo vanj in ga popravimo. Ugotavljali smo tudi, da je pravilno, če zapišemo nestični vezaj (se pravi kratek pomišljaj s presledkoma) med besedama Furlanija in Julijska krajina, saj gre za dve enoti, pa čeprav ga je dežela v svoji italijanski različici po novem odpravila. Pučnikova je Matejka Grgič, Kristina Pučnik in Andreja Kalc fotodamj@n orisala vlogo lektorja, kako obdeluje gradivo in postregla s seznamom osnovnega orodja lektorjev in profesionalnih piscev, to so portal Fran, korpusi (npr. Gigafida) za preverjanje rabe besede v raznih virih ali portala Termania in Evrokorpus, kjer najdemo koristne besedne zveze. Drugi del predavanja, ki ga je oblikovala direktorica Slovika Matejka Grgič, je bil posvečen prevajanju; kako se ga lotevamo TRST - Od 25. januarja do 6. februarja Kmalu vpisovanje v občinske jasli in vrtce Od ponedeljka, 25. januarja, do sobote, 6. februarja, bo v Trstu potekalo vpisovanje v občinske otroške jasli, oddelke za t.i. »minimalčke« v otroških vrtcih ter v otroške vrtce in igralne kotičke (spazi gioco) za šolsko leto 2016/2017. Na to v sporočilu za javnost opozarja služba za izobraževanje, univerzo, raziskovanje, kulturo in šport Občine Trst, ki med drugim obvešča, da bo vpisovanje možno bodisi preko spletne strani občinske uprave www.retecivica.trieste.it (s klikom na besedo »Educazione«) bodisi preko neposredne spletne strani službe za izobraževanje www.triestescuolaonline.it. Prav tako bodo prijave zbirali v uradu v Ul. Capitelli 8, ki bo deloval ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah med 9.30 in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa med 14. in 16. uro. Poleg tega bodo od četrtka, 14., do četrtka, 21. januarja, v vseh občinskih jaslih, vrtcih, oddelkih za »minimalčke« in igralnih kotičkih med 16. uro in 17.30 potekali dnevi odprtih vrat, ko bodo zainteresirani starši lahko obiskali omenjene ustanove ter se pogovorili z osebjem, ki jim bo lahko nudilo vse potrebne informacije. Naj še omenimo, da v okviru tržaške občinske uprave delujejo ene jasli in trije vrtci v slovenskem jeziku. Tako v okviru jasli Semidimela v Ul. Veronese 14 deluje slovenski oddelek (telefon 040309082), dalje na Rebri za Greto 34/4 deluje slovenski oddelek otroškega vrtca Modri delfin (telefon 040-420606), v Ul. Cave 4 pri Sv. Ivanu deluje slovenski oddelek vrtca Nuvola Olga/Oblak Niko (telefon 040-53457), slovenski občinski vrtec pa deluje, kot oddelek vrtca Oblak Niko, tudi v Dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72 (telefon 040-55166). Vpisi bodo tudi v slovenske vrtce arhiv kot nepoklicni prevajalci, ko povzemamo in preoblikujemo gradivo iz italijanskega v slovenski jezik. »Danes predstavljajo dvojezični ljudje 60-70 odstotkov svetovne populacije, kar pomeni, da je dvojezičnost neko normalno stanje in ne več dodana vrednost,« je ocenila predavateljica in demantirala mit, da kdor je dvojezičen, zna prevajati. »Dvojezi-čnost je izhodišče, ne zadosten pogoj za prevajanje. Ravno dvojezični ljudje potrebujemo največ discipline in izobraževanja, saj naši možgani včasih ne zaznajo meje med tujim in domačim jezikom, zato nastajajo kal-ki, lažni prijatelji in spačene strukture.« Pri prevajanju namreč ne pretvarjamo besed, pač pa operiramo s pojmi, sporočili, mislimi in vsebinami, ki jih prenesemo v drug kulturni prostor, kjer veljajo druga pragmatična pravila. Po metodah prevajanja pa smo prešli še k analizi napak, ki se pojavljajo tudi na naših straneh. Morda bo komu koristilo, če jih nekaj zapišemo: naša »davčna prijava« je v slovenščini napoved za odmero dohodnine, »stalež« je stalna zaposlitev, »odvisni delavci« nimajo težav z mamili, pač pa so stalno zaposleni delavci, »komercialisti« so računovodje, »občni zbori« so v primeru bank, družb in zadrug skupščine, »ravnatelj banke« pa je v resnici direktor. Ne pozabimo na »dopolnilno blagajno«, ki je dodatek za delavce na čakanju in na »občinske izpostave« ter občinske upravne enote ... Pri Sloviku so se odločili, da organizirajo še eno srečanje v Gorici, in sicer v soboto, 30. januarja, od 9. do 13. ure. Prijave zbirajo do petka, 15. januarja, na naslovu in-fo@slovik.org. Sara Sternad TRST - V začetku februarja Prispevki za 1800 tržaških družin v stiski 1800 tržaških družin bo lahko v začetku februarja koristilo prispevke, ki jih je Dežela Furlanija-Julijska krajina namenila za pomoč občanom v ekonomski stiski. Za dvig prispevkov v banki, ki jih bo izplačala Občina Trst in gredo od najmanj 70 do največ 550 evrov mesečno, bodo koristniki prejeli sms sporočilo na mobilni telefon z vsemi potrebnimi podatki. Od 22. do 31. oktobra lani so zbrali kar 2059 prijav (približno dvesto na dan), pri čemer so bili med zahtevanimi pogoji količnik Isee do 6000 evrov in vsaj 24-mesečno stalno bivališče v FJK, poleg tega so morali prosilci tudi podpisati dokument, s katerim so se obvezali, da bodo iskali novo zaposlitev. Koristniki bodo prejeli 12 mesečnih prispevkov, kar bodo lahko obnovili le še enkrat, višina prispevka pa je odvisna od višine količnika Isee, pa tudi od števila otrok v družini oz. od dejstva, da le-ta ne razpolaga z večjim avtom. ^iLfil1;! rriCIH.j TRST - Društvo slovenskih izobražencev Eseji Marije Pirjevec o tržaški literaturi Z avtorico se bo pogovarjala Magda Jevnikar - Jutri ob 20.30 v Donizettijevi ulici Po prazničnem premoru bodo jutri spet zaživela tedenska srečanja Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici. Ponedeljkov večer bo posvečen spoznavanju novega dela o slovenski literaturi za Italijane, ki ga je pripravila prof. Marija Pirjevec. Zbirka trinajstih esejev z naslovom Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slo-vena (Ta Trst ... Pahor, Rebula, Košuta in drugi eseji o slovenski literaturi) razkriva neslovenskemu bralcu zgodovinske, kulturne in politične sledi slovenske prisotnosti v mestu, predstavi nekatere slovenske avtorje iz Trsta in take, ki so bili v stiku s tržaškim svetom. V prvem delu knjige avtorica obravnava pisateljsko delo Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Srečka Kosovela, Miroslava Košute in Edvarda Kocbeka ter predstavi družbeno-kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji od začetkov, in sicer od delovanja Primoža Trubarja do današnjih dni. V drugem delu knjige pa se loteva pojma populizma in kozmopolitizma v nekaterih slovenskih avtorjih 18. stoletja in 19. stoletja, piše o italijanskih odzivih na prevode Prešernovih del v italijanski jezik, poroča o stikih med slovensko in italijansko kulturo med 17. in 18. stoletjem (obravnava predvsem stike med slovenskimi in italijanskimi akademijami), raziskuje odnos italijanskega pisatelja Ippolita Nieva do Slovencev v Benečiji, o katerih piše v svojem romanu Il conte pecoraio, ter izpostavlja pomen antologije slovenskih avtorjev, ki jo je leta 1951 v Rimu izdal italijanski slavist Luigi Salvini. O delu, h kateremu je spremno besedo napisal tržaški italijanist Elvio Gua-gnini, se bo na ponedeljkovem večeru v Peterlinovi dvorani z avtorico pogovarjala Magda Jevnikar. Srečanje se bo začelo ob 20.30. SV. IVAN - V organizaciji društva Kogoj in SP Gala koncert kot voščilo krajanom K lepemu vzdušju so prispevali svetlobni efekti in citre fotodamj@n Društvo Marij Kogoj pri Sv. Ivanu je tudi letos skupaj s Slovensko prosveto in ob podpori Zadružne kraške banke poskrbel za glasbeno voščilo krajanom ob pravkar končanih božičnih in novoletnih praznikih. Tako je v domači župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v petek zvečer izzvenel boži-čno-novoletni gala koncert v znamenju instrumentalne in vokalne glasbe, za katerega so poskrbeli izvajalci, ki so prihajali iz pretežno gorenjskega konca Slovenije, če izvzamemo dolinskega glasbenika Marka Manina, tako nastopajoče kot občinstvo pa je v imenu organizatorjev priložnostno nagovoril predsednik društva Kogoj Francesco Biancuzzi. Koncertni spored, ki ga je povezoval Franci Černe in je v svetoivansko cerkev privabil lepo število poslušalcev, je obsegal skladbe, ki so izhajale iz božičnega izročila, pa tudi iz slovenske na-rodnozabavne glasbene zakladnice, vedno seveda z božičnim pridihom. Med nastopajočimi je treba omeniti Manin Ensemble, ki ga poleg Marka Manina pri harmoniki sestavljajo še Renato Verlič-kitara, Timotej Štritof-tro-benta, Jure Valjavec-klarinet in Primož Urbanc-kontrabas. Skupina je nastala leta 2011 kot študijska zasedba harmonikarja Marka Manina, v njej pa igrajo izkušeni glasbeniki, ki so v glavnem doma iz okolice Ljubljane, redno pa deluje in koncertira po Evropi. Poleg ansambla so nastopili še sopranist-ka Tina Debevec in Rok Ferenčak ter Slovenski citrarski kvartet, ki je edini tovrstni sestav v Sloveniji, ki redno deluje že od leta 2000, sestavljajo pa ga štirje učitelji citer: Peter Napret (di-skantne, kvintne citre ter violina), Anita Veršec (diskantne in kvintne citre), Irena Zdolšek (diskantne in altovske ci-tre) in Tomaž Plahutnik (basovske citre). Skupina nastopa v Sloveniji in raznih evropskih državah, doslej je izdala že tri plošče, večkrat je že snemala tudi za RTV Slovenija. Lep glasbeni dogodek so pomagali ustvariti tudi člani Pritrkovalskega ansambla iz Kamne Gorice in posebni svetlobni efekti, ki so poskrbeli za čarobno vzdušje. 6 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / INTERVJU - Barcelona Gipsy balKan Orchestra nocoj v gledališču Miela Za novo glasbeno tradicijo bodoče Evrope Z njimi sodelovala tudi Vlado Kreslin in Ferus Mustafov Če imate po nedeljskih kosilih, izletih in sprehodih še moči, vam za poslastico priporočamo plesni večer. Nocoj ob 20. uri bo namreč v tržaškem gledališču Miela nastopila mednarodna skupina Barcelona Gipsy balKan Orchestra. Gre za klezmer balkan glasbeno zasedbo, doma iz Barcelone, sestavljajo pa jo glasbeniki iz sedmih različnih držav in sicer: katalonska pevka Sandra Sangiao, italijanski harmonikar Mattia Schirosa, srbski kontrabasistIvan Kovačevic, francoski kitarist Julien Chanal, grški bobnar Stelios Togias, španski klarinetist Joaquín Gil in ukrajinski violinist Oleksandr Sora. O mladem glasbenem projektu smo se pogovorili z italijanskim članom benda, harmonikarjem Mattio Schiroso. Kako je nastal glasbeni projekt Barcelona Gipsy balKan Orchestra? Bend smo ustanovili pred tremi leti v Barceloni. Na razno raznih jam session koncertih sem takrat spoznal glasbenike, ki so tako kot jaz zaljubljeni v cigansko glasbo, klezmer in balkan ritme ter nasploh vse glasbene zvrsti vzhodne Evrope. Člani skupine izhajamo iz različnih glasbenih kontekstov, kot so jazz, rockabilly, reggae, gospel, afriška glasba, fla- menko, grška glasba, idr. Bend sestavljajo člani iz številnih držav. Kako usklajujete različne glasbene kulture? Pri izbiri novih komadov se soočamo dan za dnem, to pa nam uspe predvsem s pomočjo glasbene empatije in posluha. Radi eksperimentiramo z različni- ZGONIK - Koncert v cerkvi sv. Mihaela Keltske melodije Nastopila je skupina Girotondo d'Arpe, ki jo sestavljajo harfistke, violinist in pevka Gostje so poskrbeli za zelo prijeten večer Pletenje in Gran Torino V prostore bara-knjigarne Knulp v Ulici Madonna del Mare 7/a se na veliko povpraševanje vrača srečanje Stitch'nd Spritz'nd Swap za ljubiteljice oz. ljubitelje pletenja in šivanja. Danes od 16. do 19. ure bo svoje volnene klobčiče mogoče zamenjati z drugimi, svoje veščine in nasvete pa deliti z ostalimi. S seboj prinesite tudi kakega izmed vaših volnenih izdelkov, lahko pa se boste novih lotile kar tam. Jutri ob 20.30 pa vabi Knulp z Me-tropolisom na ogled filma Gran Torino Clinta Eastwooda. Poezija v Ubiku V knjigarni Ubik v Pasaži Tergesteo bo jutri ob 18. uri goriški avtor Roberto Marino Masini predstavil svojo pesniško zbirko Per disperata osti-nazione, ki je izšla pri založbi LAr-colaio. Na srečanju v okviru projekta »Astrolabio. Incontri di arte e po-esia« (Astrolab. Srečanja o umetnosti in poeziji) bo govoril tudi pesnik in umetnostni kritik Enzo Santese. fotodamj@n V zgoniški cerkvi sv. Mihaela je v petek zadonela neobičajna glasba: umirjene in harmonične melodije, ki jih večina skorajda ni vajena poslušati. Protagonistke večera v pozdrav novemu letu so bile namreč harfe oziroma zasedba Girotondo dArpe. Skupina deluje od leta 2003 pod umetniškim vodstvom profesorice Ta-tiane Donis in združuje glasbenice in glasbenike od Gorice do Trsta. Poleg šesterice harf sestavljajo zasedbo še violinist Elia Vigolo in pevka Marina Sabbadin. Koncert so si zamislili Župnijska družinska skupina in Župnija sv. Mihaela ter društvi SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Skupina Girotondo dArpe je poslušalcem, ki so napolnili zgoniško cerkev, postregla z bogatim programom glasbe irsko-keltske ljudske tradicije ter z melodijami italijanske in južnoameriške tradicije (iz albuma Mirando al Sur); pre-mierno so zaigrali tudi nekaj skladb iz novega cd-ja Angry Harps. V imenu organizatorjev sta pozdravila zgoniška občinska odbornica za kulturo Katrin Štoka in domači župnik Jože Markuža: prva je zbranim zaželela vse dobro v novem letu, drugi pa je spomnil, da so bili Kelti tudi malo »naši«, saj so v drugi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem ustanovili mesto Celje. (sas) Vpiši se na petkov defile' 49. Kraškega pusta na tematiko Rožice na www.kraskipust.org Včeraj danes mi tradicionalnimi glasbami in to počnemo vse dokler ne dosežemo želenega sounda. Na svojih koncertih preigravate razno razne tradicionalne pesmi. Kako se pa odločite, katere komade dati v repertoar? Postopek je enostaven. Vsak izmed nas posluša veliko glasbe, na vajah predstavi svoje ideje in nato se začne dolg postopek glasbenega improviziranja. Pogosto dodamo v pesmi še kak intro, nove melodije, zamenjamo ritme, dodamo instrumente, dokler ni končni rezultat zadovoljiv. Komade nato zaigramo v živo in šele takrat nam je jasno, če smo dosegli to, kar smo si bili zastavili: želimo se predvsem dotakniti glasbenih čustev ljudi različnih starosti in kultur. Gotovo imate veliko glasbenih vzornikov. Ste s katerim izmed teh že sodelovali? Nastopili smo že s številnimi izvrstnimi glasbeniki. Pri snemanju naše druge plošče Balkan reunión (izšla je septembra lani op.ur.) nam je priskočil na pomoč makedonski kralj gypsy saksofona Férus Mustafov, poleg njega pa še slovenski kantavtor Vlado Kreslin. V zadnjih letih smo koncertirali še z veliko drugimi mednarodnimi glasbeniki, med katerimi bi najraje omenil poljsko pevko Kayo. Oktobra smo se podali na glasbeno turnejo po Balkanu. Nastopili smo v Sarajevu, Skopju, Zagrebu, Novem Sadu, Kra-gujevcu in Ljubljani. V vsakem izmed teh mest pa smo na oder povabili lokalne glasbenike in pevce. O tej izredni izkušnji smo posneli tudi glasbeni dokumentarec, ki bo izšel v naslednjih mesecih. Kar se pa tiče naših glasbenih vzorov, moram priznati, da jih je kar nekaj: Esma Redzepova, Romica Puceano, Olivera Katerina, Kočani Orkestar, Ivo Pa-pazov, Taraf De Haidouks, Mostar Sevd-ha Reunión, Saban Bajramovic, Laiko Félix, Farfaria Ciocarlia, Mala Rai banda, Robi Lakatos, Giora Feidmann in še bi lahko našteval. Začeli ste z glasbenimi jam session na barcelonskih Ramblah, danes pa nastopate na evropski turneji. Vaša kariera se razvija res hitro in uspešno ... Za nas se, po pravici povedano, ni nič spremenilo. Morda le to, da lahko danes predstavljamo svojo glasbo veliko širši publiki. Ljubezen nastopanja v živo pa ostaja taka, kot je bila na začetku te naše glasbene avanture. Do kam pa se lahko povzpne Barcelona Gipsy balKan Orchestra? Končni cilj je predstavljanje naše glasbe celemu svetu, želimo pa tudi razširiti glasbeno družino našega orkestra z novimi glasbeniki, sodelavci in mentorji. Radi bi soustvarili novo glasbeno tradicijo bodoče Evrope. Rajko Dolhar Danes, NEDELJA, 10. januarja 2016 GREGOR Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56 - Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 17.32. Jutri, PONEDELJEK, 11. januarja 2016 PAVLIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1007,1 mb ustaljen, vlaga 100-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s padavinami, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. OKLICI: Enrico Biacca in Inna Burla-ka, Gaetano Testa in Ester Matrullo, Andrea Sergi Sergas in Lidia Calcina. [I] Lekarne U Kino Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 - 040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 10. januarja: Ul. Rossetti 33 -040 633080; v ponedeljek, 11. januarja: Ul. Brunner 14 - 040 764943. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Quo vado?«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Little sister«; 18.30 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Bella e perduta«; 17.30, 21.00 »Cinema Ko-munisto«; 19.15 »La Isla Minima«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.10, 18.50, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.50, 20.10, 22.20 »Carol«; 20.30 »Franco-fonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Božič pri Cooperjevih«; 18.10, 20.30 »Dansko dekle«; 12.00, 14.00, 15.40 »Dobri dinozaver«; 11.40, 14.10 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 11.45 »Mali princ (sinhr.); 16.10, 18.00, 21.10 »Peklenski val«; 14.30, 17.40, 20.20 »Podlih osem«; 12.10, 18.30, 20.50 »Sestri«; 12.20, 14.20, 16.20 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 11.30, 13.25, 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.20, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Skrivnost njihovih oči«. NAZIONALE - 11.00, 15.30, 17.30, 19.50, 21.50 »Il piccolo principe«; 20.20 »Franny«; 11.00, 16.00, 21.45 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 18.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.00, 18.15, 19.50, 22.10 »La grande scommessa«; 11.00, 15.15, 16.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Assolo«; 18.20, 22.30 »The Vatican tapes«; 11.00, 15.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 11.00, 21.00 »Quo vado?«. SUPER - 15.20 »Le ricette della signo-ra Toku«; 17.20, 19.20, 21.30 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«. THE SPACE CINEMA - 10.45, 13.20, 16.00, 18.45, 20.50, 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 11.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«;11.00, 13.00, 14.40, 15.00, 17.00 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 10.45, 13.00, 15.15, 16.40, 17.30, 19.45 »Il piccolo principe«; 11.30, 19.00, 21.50 »Il ponte delle spie«; 11.10, 13.15, 15.10, 16.40 »Masha e Orso -Amici per sempre«; 20.15, 22.10 »Natale col boss«; 10.50, 12.45, 13.40, 14.40, 15.30, 16.35, 17.30, 18.30, 19.00, 19.30, 20.25, 21.30, 22.00, 22.20 »Quo vado?«; 18.10 »Vacanze ai Caraibi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; Dvorana 2: 15.10, 17.15, 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«; Dvorana 3: 15.50 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 17.30, 19.50, 22.10 »La grande scom-messa«; Dvorana 4: 16.00, 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 15.00 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 16.10, 18.00, 19.50 »Assolo«; 21.30 »Quo vado?«. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. januarja 2016 7 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI v nedeljo, 17. januarja 2016, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana, instrumentalna komorna skupina, Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana in organist Tilen Bajec Božična misel Jadranka Cergol Ü3 Obvestila JUS REPEN obvešča člane, da se vrši akcija (čiščenja poljskih poti in se bo nadaljevala do izvršitve zastavljenih ciljev. Za podrobnejše informacije pokličite odbornike. KOLEDOVANJE V KRIŽU: Združenje staršev Križ in SKD Vesna obveščata, da letos bodo kriški koledniki izjemoma obiskali domove vaščanov danes, 10. januarja. Zbirališče ob 11.00 pred cerkvijo sv. Roka. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi danes, 10. januarja, ob 18. uri v Ul. Ma-saccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone. OBČINA DOLINA IN DRUŠTVA IZ BREGA, v sklopu dogodkov »Božič v Bregu«, organizirajo tradicionalno srečanje starejših občanov s pogostitvijo, kulturnim programom in zdravico. Danes, 10. januarja, v centru Antona Ukmarja pri Domju z začetkom ob 18. uri. Večer je namenjen občanom, ki so dopolnili 65 let. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje danes, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Bri-ščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta do danes, 10. januarja, ob sobotah in praznikih, od 16. do 20. ure. V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo danes, 10. januarja, ob 11. uri ma-ševal v našem jeziku novomašnik -Barkovljan don Davide Chersicla. Pel bo domači zbor. Med mašo tradicionalni »ofer« za zbor in blagoslov otrok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na prvi večer v letu 2016: v Peterlinovi dvorani bo 11. januarja srečanje s prof. Marijo Pirjevec. Njeno knjigo esejev »Questa Trieste«, ki je izšla pri založbi Mladika, bo predstavila in se z avtorico pogovarjala prof. Magda Jevnikar. Začetek ob 20.30. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo v naslednjih dneh odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za l. 2016. V ponedeljek, 11. januarja, 19.00-20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v sredo, 13. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 14. januarja, 10.00-13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo »Kako razumeti fenomen Islamske države«. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Prvo srečanje bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu. Naslednja srečanja bodo 27. januarja ter 3. in 17. februarja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prva seja v novem letu v sredo, 13. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. pc^grebno poddie^je t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! SPDT vabi v četrtek, 14. januarja, ob 19. uri v foyer SSG, Ul. Petronio 4, na odprtje dokumentarne razstave Med morjem in gorami. Razstavo je pripravil Meddruštveni odbor primor-sko-notranjskih planinskih društev, ki združuje 10 planinskih in 5 športno plezalnih društev z območja slovenske Istre in Trsta, Krasa ter od Brkinov do Postojne. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti! Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). SZSO vabi vse svoje člane na deželni občni zbor, ki se bo odvijal v nedeljo, 17. januarja, na Kontovelu. Sveta maša ob 9.15, sledijo občni zbor, kosilo ter popoldansko srečanje in pogovor z duhovnikom Mariom Vatto. KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30. Zapustil nas je naš dragi Bogomil Gruden (Milko) Žalostno vest sporočajo žena Giuditta, sin Boris in hči Sandra z družinama Pokojnik bo ležal v torek, 12. januarja, od 12.30 do 14. ure v mrtvašnici v ul. Costalunga. Sledil bo pogreb ob 14.30 pred spomenikom v Križu. Križ, 10. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Hvala za vse, dragi nono Erik in Petra z družinama Ob izgubi dragega Bogomila Grudna sočustvujem s svojci Peric Franko Draga Sandra, ob smrti tvojega ljubljenega očeta Milkota izrekamo tebi, mami, bratu in vsemu ostalemu sorodstvu najiskrenejše sožalje kolegice iz osnovne šole Virgilija Ščeka iz Nabrežine Po pogrebu oznanjamo smrt našega dragega Umberta Pontela Žena Luci, sinova Paola s Stefanom in Claudio z Maro ter nečakinja Samoa z družino Kot glas harmonike, ki se v vetru izgubi, zaigral si zadnji valček, potegnil zavese in odšel si. t Nepričakovano nas je zapustil Tiberio Mauri M Žalostno vest sporočajo žena Angela, hči Laura z Gannijem, Markom in Alekom ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 11. januarja 2016 od 10.30 do 12.00 v ulici Costalunga. Sledila bosta sveta maša ob 12.30 v Bo-ljuncu in pokop na vaškem pokopališču. Lakotišče, Prebeneg, 10. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nono Tiberio! Za vedno v naših srcih Alek in Mark Za dragim bratom in stricem žalujejo Jolanda, Miranda, Mirko in Claudio z družinami Zadnji pozdrav Tiberio Edvin, Ondina, Franco, Sandra, Thomas in Asia Ciao Tiberio! Zadnji objem Edi, Erika, Andrina, Maurizio, Marta in Pietro Ob boleči izgubi dragega očeta sočustvujejo z Lauro in družino Nives, Kevin in družina Perossa Ob izgubi dragega prijatelja Tiberija Maurija žalujejo z družino Meri, Aleš in Mitja z družinama Ob težki izgubi očeta in nonota izrekamo Lauri, Aleku in Marku iskreno sožalje vsi pri AŠD Breg Poslovil si se nepričakovano in mnogo prezgodaj, dragi prijatelj Tiberio. Hudo te bomo pogrešali. Marijan Spetič z družino Gospa Angela, Laura, Gianni, Mark in Alek, ob tem bolečem trenutku sočustvujemo z vami. Družine Vescovo, Bandi, Olenik, Locatelli, Razem, Biekar, Buzzai, Baldi, Livieri in Antinozzi Globoko užaloščeni ob smrti prijatelja ter dobrega soseda Tiberia izrekamo svojcem iskreno sožalje družine Kofol, Ghersinich, Sever, Kozina, Glavina, Križman in Bandi Adriano z družino Nenadoma je odšel naš dragoceni prijatelj Tiberio Maver. Za njim žaluje in se klanja njegovemu spominu TFS Stu Ledi Prerano nas je zapustil naš nenadomestljivi prijatelj Tiberio. Njegov nasmeh in dobra volja nam bosta ostala v trajnem spominu. Angeli, Lauri in svojcem občuteno sožalje KD Fran Venturini Ob izgubi dragega očeta Tiberia izrekamo Lauri in družini iskreno sožalje Kolegi Tržaške Kmetijske Zadruge Ob izgubi dragega Tiberia izrekamo Angeli, Lauri in družini naše iskreno sožalje Vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega Ob nenadni izgubi priljubljenega Tiberia izreka KK Bor občuteno sožalje vsem svojcem + Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in pranono Giuseppe Ghezzo Pino Žalostno vest sporočajo sinovi z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 14. januarja, ob 13.45 iz ulice Costa-lunga v gropajsko cerkev. Ob 14.15 bo sledila maša in nato pokop na bazov-skem pokopališču. Gropada, 10. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav nonotu Pinotu Dani, Sabrina in Gabriel Ob težki izgubi dragega očeta Pinota izrekajo Flaviotu in družini iskrene sožalje MPZ Skala Slovan, KD Skala in gospodarska zadruga Skala t Zapustila nas je naša draga Nevia Barnaba por. Vivoda Za njo žalujejo mož Franco, sestra Eleonora ter ostalo sorodstvo Pozdravili jo bomo v torek, 12. januarja od 11. do 13. ure v ulici Costalunga. Boljunec, 10. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda S sosedom Francom sočustvujejo Sergij, Graziella, Valentina in Marco Boneta 8 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / VBoljuncu slavi danes Livia svoj 80. rojstni dan. Da bi bila še dolgo let zdrava in vesela ji želita Marko in Mojca Med piščanci in paštiči se je njuna ljubezen vila, na silvestrovo pa sta 60 let poroke slavila. Draga Silva in Fernando, še na mnoga leta in naj se med lonci in kožicami vajina ljubezen prepleta! Vsi domači ¿i Čestitke Jadralni Klub Čupa vabi na predstavitev knjige Jasne Tuta "MOJ SVET SREDI OCEANA" s predavanjem in fotografijami, v četrtek, 14. januarja 2016, ob 19.30 v dvorani ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 M Izleti Danes praznuje LIVIA okrogli rojstni dan! Vse najboljše, še veliko srečnih in veselih dni ti želimo Nadia, Sergij, Tanja, Alenka in Sonja z družinami. Naša prijateljica LIVIA ŽERJAL praznuje danes okrogla leta. Vse najboljše ji želijo Meri, Angela, Zorka, Vanda, Nada in Magda. LIVIA ŽERJAL iz Boljunca je danes osemdesetico zadela. Vse najboljše, bodi zdrava in vesela še dolgo v naši družbi ti kliče klapa '36. Draga LIDIA OTA, da bi te spremljala zdravje in veselje, to za tvojih 80 let so moje želje. Prijateljica Vida. Jutri bo MAGDA KARIŠ slavila 70-letnico rojstva. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi veselo praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. Danes je vesel dan, ko dva bra-trancapraznujeta rojstni dan. V Boljuncu MATIJA 17 let in v Sežani EVA 4 leta. Zdravih in srečnih dni jima nona Anica želi. Draga žena, mama in nona GINA, danes praznuješ rojstni dan. Vse tisto kar te najbolj razveseli, ti naše srce danes želi! Vsi, ki te imamo radi. Dragi nono LUČO! Vse kar te najbolj razveseli, ti na ta dan želimo vsi! Srečo, zdravje in kup želja voščimo ti iz srca! Samuel, Deva, Petra in Veronika. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo predstavitev šole v sredo, 13. januarja, ob 18.00 v šolskih prostorih, Ul. Edoar-do Weiss 15. Dan odprtih vrat pa bo v soboto, 23. januarja, od 9.00 do 12.00. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v četrtek, 14. januarja, ob 18.30 za tehniški zavod, ob 19.15 za poklicni tečaj grafike - GriD. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. ROKA NABREŽINA vabi danes, 10. januarja, ob 16.30 na Božični koncert v cerkvi sv. Roka. Pojejo: MePZ Igo Gruden - Nabrežina in združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst. BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo danes, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana Darujte za KD Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 10. januarja, na božični koncert uveljavljene Dekliške vokalne skupine Bodeča neža, ki jo vodi Mirko Ferlan, ob 16.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo ponovno zavrtel danes, 10. januarja, s predstavo Petelin se sestavi v izvedbi LG Maribor. Predstavi bosta ob 16.00 in ob 17.30. Vabljeni otroci, starši in nono-ti, abonenti in občasni gledalci! KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita danes, 10. januarja, ob 10. uri k sv. maši med katero bosta pela mladinski in zbor odraslih s solisti »Mednarodne operne akademije Križ pri Trstu«. Po maši se bodo predstavili z izborom mednarodnih božičnih pesmi »Božič v svetu«. MTK IN VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na otvoritev spomenika padlim v 1. svetovni vojni danes, 10. januarja: ob 10.00 maša zadušnica v farni cerkvi v Trebčah, ob 11.00 zbiranje na vaškem trgu in shod do kraja otvoritve, ob 11.30 svečana otvoritev spomenika (na levi od pokopališča). NATIVITAS MILJE - DSMO K. Ferlu-ga vabi na koncert v sklopu revije Na-tivitas »S pesmijo vam želimo...«, ki bo potekal danes, 10. januarja, ob 15.30 v miljski stolnici na Trgu Marconi. Koncert bosta oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in ŽVS Barko-vlje, ki ju vodi Aleksandra Pertot. PIHALNI ORKESTRER ARCOBALE-NO vabi na novoletni koncert »Big Concert Band«, ki bo danes, 10. januarja, v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 3. Dirigent Erik Žerjal, solistka na pikolu Sara Brumat. Pod vodstvom Walterja Grisona bo zaigral tudi novo nastali big band »The 1000 Streets Orchestra«, s pevko Alino Oganjan. S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo danes, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). RAZSTAVA »Mirabilitas«, keramika Gabrijela Ozbič in fotografije Sonja Ozbič na ogled do nedelje, 31. januarja, v Ul. Battisti 18. Odprtje v torek, 12. januarja, ob 18. uri. Predstavitev Igor Pison. SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na tradicionalni večer »Pozdrav novemu letu«, v petek, 15. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Družabni večer in možnost včlanjevanja. Toplo vabljeni vsi! TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, Podjetje, ki deluje na področju evropskega projektiranja, išče osebo, ki bo opravljala tajniška dela, in sicer: - priprava računov, vodenje računovodskih evidenc in spremljanje finančnega toka (preko spletnega bančništva), - prijava in urejanje celotne dokumentacije za javne razpise, - sprejem strank in organiziranje sestankov, - ostala različna administrativna dela. Zahteva se odlično znanje slovenskega, italijanskega ter angleškega jezika in po možnosti izkušnje na dotičnem področju. Življenjepis pošljite na naslov f.gherlani@osmanagement.it ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine: do 16. januarja razstava Vojka Ražma »Kamnita suhozidna dediščina Krasa«. Urnik: 16.00-19.00. BOŽIČNI KONCERT PRI SV. JUSTU -Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranist-ka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferla-na ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cergol. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo komemoracija v spomin na umorjenega mladega partizana Marjana Što-ko, v nedeljo, 17. januarja, ob 11.00 v Štorjah. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt do 10. januarja vsak dan. Tel. 040-208987 [HI Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. PrimorskiD . facebook m Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 -na - predstavitev knjige esejev prof. Marija Pirjevec Questa Trieste... Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena Knjigo bo predstavila in se z avtorico pogovarjala prof. Magda Jevnikar Začetek ob 20.30 S Poslovni oglasi PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE z odobrenim gradbenim načrtom v kraju Repen. Tel. 328-2485769 ponedeljek - petek od 17.00 do 18.00. 0 Mali oglasi 4 ŽELEZNA PLATIŠČA z rabljenimi zimskimi gumami Goodyear 195/65R15, prodam za 40,00 evrov. DIPLOMIRANA FIZIČARKA pomaga pri učenju matematike in fizike ter pri pisanju domačih nalog nižje in višje-šolcem. Tel. št. 388-4747909. PRODAM nintendo DSi, malo uporabljen, bele barve, vključene tri igre. Cena 60,00 evrov. Tel. št.: 3299841041. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIV MOŠKI s 4-letno izkušnjo kot skladiščnik išče delo. Tel. št. 3277409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-57530127. Loterija 9. januarja 2016 Bari 29 40 7 89 59 Cagliari 89 87 86 14 61 Firence 74 55 20 23 84 Genova 86 19 49 44 84 Milan 40 43 56 31 46 Neapelj 15 10 30 6 23 Palermo 12 33 79 28 40 Rim 78 82 18 81 69 Turin 11 84 34 35 39 Benetke 33 69 35 64 82 Nazionale 71 82 24 35 22 Super Enalotto št. 4 20 26 36 50 51 74 jolly 83 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 543 dobitnikov s 4 točkami 22.569 dobitnikov s 3 točkami Superstar 37.459.640,23 € --€ --€ 82.224,90 € 456,81 € 21,92 € 60 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 45.681,00 € 106 dobitnikov s 3 točkami 2.192,00 € 2.100 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 14.155 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.655 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. januarja 2016 9 Angleži poznajo ritual pitja čaja ob petih popoldne, ves ostali svet pa v glavnem pije kavo. In to ne zgolj ob petih popoldne, ampak kar od jutra do večera. Misel na prvo skodelico jutranje kave mnogim olajša vstajanje tudi ob dnevih, ko bi sicer raje poležavali v topli postelji. Čez dan se številna srečanja s prijatelji odvijajo ob kavi, avtomati s kavo so že skoraj v vsaki trgovini, uradu, bolnišnici, s skodelico kavo se konča kosili ali večerjo, kavo pijemo ponoči med postanki v avtogrilih, saj upamo, da bomo le tako ostali dovolj budni za še tistih nekaj deset ali sto kilometrov do vrnitve domov. Je kava božji dar? Kavo kot poživljajoči napitek so bolj ali manj zagotovo odkrili v času, ki ga poznamo kot srednji vek, vsekakor pa so jo na islamskem Orientu poznali prej kot v katoliški Evropi. V Perziji je še živa legenda, da je Mohamedu, ki je kavo poslal sam Alah. Prinesel mu jo je nadangel Gabrijel, ki naj bi islamskega preroka obiskal prvič leta 610. Beseda kaweh pa označuje nekaj poživljajočega, in je bila dolgo časa sopomenka za vino. Druga zgodba govori o pastirju, ki se je zbal, da je njegove koze obsedel hudič, saj so bile ves čas nemirne, ponoči so blejale, skakale in počele same vragolije. Šel je k bližnjemu samostanu in prosil menihe za pomoč. Učeni možje niso šli takoj izganjat sovra-ga, temveč so preverili, s čim se koze hranijo, in ker so med travo in grmičevjem odkrili tudi njim neznan grmiček, so na sebi preverili učinek pre-vretka iz listov in plodov tega grmička. Ugotovili so, da jih poživlja, in nočne molitve jim odsihmal dalje niso več povzročale težav. Tretja zgodba pripoveduje o der-višu iz Moke v Jemnu, ki je bil leta 1250 izgnan iz samostana na bližnjo goro, kjer naj bi se z molitvijo v osami odkupil za storjene grehe. Asketa je mučila lakota, zato si je iz listov in plodov grmička, ki je rasel na gori, skuhal juho. Ko jo je popil, se je počutil kot prerojen. Navdušen je začel napoj ponujati vsem, ki so ga prišli obiskat. Zgodba je prišla na ušesa princu iz Moke, ki je derviša povabil k sebi, mu odpustil grehe in posebej zanj dal sezidati samostan, kjer je derviš še naprej kuhal kavo za mimoidoče. V štirinajstem stoletju je postalo pitje kave v muslimanskih samostanih že dnevna praksa, ki se je od svečenikov kmalu razširila tudi med običajne smrtnike. Čudne turške navade S tem pa so se začele za kavo kaj kmalu tudi prve težave. Ko so se v bližini mošej pojavile kavarne, in ko je bilo teh vse več, kava pa vse boljša, so se verni možje zbali, da ljudje ne bodo pili kave zgolj kot poživila, ki naj bi pomagalo k večji zbranosti ob molitvi, ampak da bo pitje kave postalo samemu sebi namenjen užitek. In - kar se jim je zdelo še bolj nevarno - spoznali so, da se ljudje radi zbirajo v kavarnah, se na dolgo pomenkujejo in tratijo čas. Zato so bili zdravniki kalifov zadolženi, da začno opozarjati na škodljivost pitja kave, toda bilo je prepozno. Gojenje kavovca in trgovanje z zrni je postalo nadvse donosen posel in poti nazaj ni bilo več. Zagovorniki kave so po potrebi zaigrali še na verska čustva: vino, ki je bilo pijača Judov in kristjanov, naj bi povzročalo zaspanost in otopelost, kava, pijača muslimanov, pa naj bi poživljala duha in bistrila misli. Spretni arabski trgovci so trgovali z obojim in prav v krajih, kjer se je sklepalo največ kupčij, je bilo tudi največ kavarn. Prva prava kavarna naj bi bila odprta za časa Sulejmana Velikega leta 1554 v Istanbulu. »Kava kaneta« so bili razkošno opremljeni lokali, v katerih je prevladovalo udobje in lagodje, obenem pa so tu pesniki recitirali svo- KAVA (1) v Črna pijača belega dne Besedilo: Toni Gomišček Slike: Marjetka Plesničar in Toni Gomišček Bilo je nekoč na Dunaju Turška kava Dolga in kratka za lepše jutro Kavarna Procope v Parizu je nove stihe, misleci so modrovali, trgovci so sklepali kupčiji. Giovanni Francesco Morosini, beneški ambasador v Bizancu za časa Murata III, je tri desetletja pozneje poročal dožu o čudni navadi Turkov, da se zbirajo ob gosti temni tekočini, ki ohranja ljudi budne. Istočasno je beneški senat obvestil o kavovcu in pitju kave botanik Prospero Alpini, ki je bil v spremstvu beneškega ambasadorja v Kairu, kjer je prebil tri leta. V Evropi ga je sicer s prvim zapisom o kavovcu za eno leto prehitel nemški botanik Leonhard Rauwolf, vendar se noben trgovec ni zganil. Alpini je kasneje razpravo o kavi vključil v knjigo o egiptovski medicini (De Medicina Egyptiorum, 1591), toda miniti je moralo še več desetletij, preden so v Benetkah dobili prvo kavarno v katoliškem delu Evrope, pa še to je v začetku sedemnajstega stoletja odprl nek podjetni Turek. Trgovci Serenissime so takoj zatem zaslutili možnost dobrega posla in vreče kave so kmalu polnile beneške galeje. V šestnajstem stoletju ni nihče več kuhal »juhe« iz listov in plodov kavovca, ampak se je razširila navada praženja in mletje kavnih zrnc, ki se je bolj ali manj nespremenjena ohranila do danes. Kavo kot napitek so pripravljali tako, da so mleto kavno vkuhali v vrelo vodo. Kavo so običajno odišavili s cimetom in nageljnovimi žbicami, slajenje z medom (sladkorja še niso poznali) pa je prišlo v navado kasneje. V sedemnajstem stoletju so kavi pripisovali predvsem zdravilne učinke, v osemnajstem stoletju so poudarjali, da spodbuja ustvarjalnost, v devetnajstem stoletju je postala pijača, ki odganja zaspanost in utrujenost. To je bilo obdobje pospešene industrializacije in premor za skodelico kave je bil edini počitek, ki so ga gospodarji omogočali delavcem. S kavo so začenjali dan tudi vojaki številnih vojska. Glede na to, da je denar za njihovo skodelico kave šel iz državnega proračuna, so mnoge vlade prisilile trgovce, da so znižali izvozne in uvozne dajatve. Na kavo se ni zgolj skočilo Pa vendar, slavo kavi ni prinesla njena vse večja dostopnost, ampak predvsem obredje, povezano s pripra- vo in pitjem kave. Kavarne so bile istočasno pražarne, saj so kavna zrnca sproti pražili in mleli oziroma drobili. Mamljiv vonj se je širil daleč naokrog in vabil na skodelico. V pripravi je prevladovalo kuhanje kave na turški oziroma, kot istemu postopku pravijo drugod, grški način. Zanimivo je, da so po velikih evropskih mestih prve kavarne vedno odpirali prišleki. V Benetkah, kot rečeno, se morajo za kavarno zahvaliti podjetnemu Turku, v Parizu je leta 1643 Café Procope odprl Sicilijanec Procopio Custelli, v Londonu se morajo za Virginia Coffee House (ki še vedno sprejema goste) pokloniti Grku z imenom Pasqua. Na Dunaju naj bi prvo kavarno odprl neki Poljak, ki se je kuhanja kave naučil neposredno od Turkov, ki so leta 1683 oblegali prestolnico Habsburžanov. V spomin na premagane Otomane naj bi začel v sodelovanju s sosednjim pekom ponujati h kavi rogljiče (kipfel), ki imajo obliko polmeseca, zvijanje testa pa spominja na turbane. Na Dunaju so bili prvi, ki so kavo postregli z mlekom. Toda dunajske kavarne so bolj znane po domiselnem Krammarju, ki je za svojo kavarno naročil vse pomembnejše evropske časopise in jih ponudil gostom v listanje in branje. V takratne evropske kavarne se ni nikoli zgolj skočilo na skodelico kave. To so bili prostori za druženje, razpravljanje, sklepanje kupčij, tajne ljubezenske zmenke, delo in zabavo. Zato se tudi ni čuditi, da so bili obiskovalci kavarn za številne tajne policije avtoritarnih režimov zelo sumljivi ljudje in da je večina rednih gostov kaj kmalu dobila kartoteko. Revni so pravo kavo imeli le za goste Kava je bila dolgo časa vse prej kot vsem dostopna pijača. Kavo so si privoščili predvsem premožnejši meščani, na podeželje pa je bolj poredko zašla. Ker je bila prava kava drag špas, so bolj varčni kmalu ugotovili, da lahko dobijo nekaj kavi podobnega s pra-ženjem korenik cikorije ali ječmenih zrn. Ponekod so manj pošteni trgovci pravo kavo naskrivaj rezali s kavnimi nadomestki, drugod pa so to počeli odkrito ali celo s kraljevim blagoslovom. Ko je pruski kralj Friderik Veliki leta 1766 prepovedal uvoz kavnih zrn, se je podjetni gostilničar Christian Gottlieb Förster iz Brunswicka domislil, da bi na veliko pražil korenike cikorije. Pridobil si je koncesijo in pred koncem osemnajstega stoletja je samo v takratni Prusiji delovalo že 24 pražarn cikorije. Napitek iz cikorije je postal spremljevalec vseh hudih časov. Napoleonovih vojnih pohodov, ameriške državljanske vojne, prve in druge svetovne vojne, mižerije z razlogom in brez. Mnogim se je mešanica kave in cikorije ali sama cikorija tako priljubila, da je za nič na svetu ne bi zamenjali za pravo kavo. Pa vendar, za številne je bila le kava iz praženih zrn kavovca tista prava. V slovenski pesmarici najdemo šaljivo pesem o mami, ki kuha kafe iz cikorije, o čikorji an kafetu prepeva kantav-tor Iztok Mlakar, prav poučno pa je pričevanje pokojnega železničarja Luciana Chiabudinija iz Podbonesca doma, v Beneški Sloveniji, ki je v čedaj-skem kulturno-verskem časopisu Dom objavljal črtice z utrinki iz domačega življenja. Za kavo je zapisal, da je bila v letih pred drugo svetovno vojno takšna redkost v domovih revnejših družin, da so jo gospodinje skrbno hranile kot največji zaklad. Kuhale so jo le ob posebnih priložnostih in za posebne goste, na primer za župnika in zdravnika. Usedlino so potem še večkrat pokuhale za domačo rabo. Povsem drugi časi so prišli z vojno, pravzaprav po vojni, ko so se v bližini njihovega kraja nastanili ameriški vojaki. Iz zavezniškega tabora se je stalno širil omamni vonj po kavi in otro-čaji so se vrteli med vojaškimi lonci in nosili domov kavno usedlino. Te je bilo nenadoma toliko, da so jo matere uporabile samo še enkrat, potem pa zavrgle. Nekaj let kasneje, ko je Luciano že hodil v šolo za železničarje v Vidmu, je dobil priložnostno delo v tovarni aparatov za kuhanje espressa. Pri prvih tovrstnih strojih je bilo treba pritisk vroče vode, ki gre skozi mleto kavo, ustvariti mehansko: posebna ročka je bila preko vzmeti povezana z batom, ki je vodo stisnil do želenih atmosfer. Sprva ni bilo vzvodov, ki bi lajšali delo, zato so v tovarni potrebovali krepke fante, da so neumorno potegovali ročaj in kuhali kavo, saj so morali po eni strani ugotoviti vzdržljivost vzmeti in drugih mehanskih delov, po drugi strani pa določiti najprimernejše razmerje med pritiskom vode in količino kave, potrebne za pripravo ene skodelice. Logika je preprosta: večji kot je pritisk, manj kave je treba nasuti na filter, toda brez tisočih in tisočih poskusov ni šlo. Naš Luciano je takrat nosil dnevno domov na litre že skuhane kave in na kilograme kavnih usedlin in mati je bila ponosna na sina, ki je našel tako dobro delo, da jim kave nikoli ne zmanjka. Še več, usedlino je delila sosedam, ki so bile tega daru nadvse vesele. Nadaljevanje sledi 1 0 Nedelja, 10. januarja 2016 KULTURA / KONCERT V SSG Poljanka Dolhar__ poljanka.dolhar@primorski.eu Moč popa (in teveja) V neki neravno oddaljeni preteklosti sta bila med manjšinskimi predstavniki dokaj priljubljena dva lajtmotiva: da smo Slovenci od Milj do Trbiža del iste skupnosti in zato od države zahtevamo iste pravice; da želimo biti most med italijansko in slovensko kulturo. Koliko s(m)o bili pri tem uspešni oziroma neuspešni, ni predmet teh vrstic, na tisti toliko opevani most pa sem se spomnila med petkovim koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Na njegovem velikem odru sta namreč na povabilo Slovenskega stalnega gledališča nastopili dve uveljavljeni vokalni skupini: Jazzva in Spritz for Five - prva iz Slovenije, druga iz Trsta. Pred skoraj razprodano dvorano sta zapeli in spregovorili vsaka v svojem materinem jeziku, predvsem pa v angleščini, ki pač obvladuje svetovno glasbeno sceno. Prisluhnili so jima tako italijanski kot slovenski ljubitelji petja a cappella, med njimi veliko najstnikov in mladih, predvsem članov pevskih zborov. Marsikateri Italijan je po vsej verjetnosti prvič prestopil prag slovenskega teatra zato, da bi prisluhnil petim mladim fantom (Spritz for Five), ki so pred dvema letoma zasloveli v televizijski oddaji X Factor. A je naposled z bučnim ploskanjem nagradil tudi vrhunsko slovensko sedmerico Jazzva, ki ima za sabo deset let uspešnih nastopov; njihova kilometrina je bila na petkovem koncertu več kot očitna, ob njih je zvezda tržaških mladeni-čevsijala nekoliko manj izrazito... SSG skuša resnici na ljubo vse od svojega nastanka graditi most med obema našima kulturama: najprej predvsem z uprizarjanjem italijanskih avtorjev, zadnje desetletje pa tudi tako, da vse predstave opremlja z nadnapisi v italijanščin i. V petek mu je uspelo pod istim mogočnim kristalnim lestencem združiti jezikovno in starostno zelo raznoliko občinstvo in mu, »v paketu«s krajevnimi ljubljenci, ponuditi tudi delček vrhunske slovenske pevske tradicije. Kar ni zmoglo gledališče, sta zmogla pop in televizija. TRŽAŠKI KULTURNI DOM - SSG priredilo koncert dveh priljubljenih vokalnih skupin Večer glasbenih užitkov Ljubljanska skupina Jazzva TRST - Petje a cappella je zborovsko petje brez instrumentalne spremljave, v primeru vokalnih skupin Jazzva in Spritz for Five pa tudi prav posebnih zvočnih učinkov: njihovega petja res ne spremlja noben glasbeni instrument, zato pa instrumentalno spremljavo ustvarjajo kar s svojimi glasovi, telesi in mikrofoni. Jazzva in Spritz for Five sta v petek, na pobudo Slovenskega stalnega gledališča in v sodelovanju z Glasbeno matico, nastopili v tržaškem Kulturnem domu. Pred skoraj razprodano dvorano (zasedena sta bila tako parter kot balkon) sta ponudili prijeten izbor iz svojih raznolikih repertoarjev. Na velikem odru so izzvenele slovenske, italijanske in predvsem angleške pesmi, od ljudskih priredb do avtorskih skladb in svetovnih uspešnic. Publika je njihovo izvajanje spremljala z ritmičnim ploskanjem in ga nagrajevala s prepričanimi aplavzi. Na oder je najprej stopilo pet tržaških fantov. Marco Obersnel, Nicola Pisano, Piero Gherbaz, Giulio Bottecchia in Rocco Pascale so skupino Spritz for Five ustanovili leta 2013, precejšen sloves (predvsem med mlajšimi poslušalci) pa dosegli leto kasneje, ko so se uspešno prebili skozi stroge selekcije italijanskega resničnostnega šova X Factor. Sledili so uspešni nastopi (pod mentorstvom fotodamj@n nekoliko bizarnega pevca Morgana) v štirih nadaljevanjih priljubljene oddaje, po koncu televizijske avanture pa nekateri koncerti: na milanskem Ex-pu, na filmskem festivalu v Taormini, na podelitvi nagrad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin in še kje. Skupina Spritz for Five je pred domačo tržaško publiko predstavila nekatere avtorske pesmi(Calypso, Sono vento, Bastimento) z istoimenskega prvenca in priredbe znanih melodij, na primer Ferrove Rosso relativo in Eurythmicsove Sweet Dreams. Med izvedbo pesmi Just can't get enough skupine Depeche Mode so k sodelovanju povabili tudi poslušalce, ki so se pri petju odlično izkazali ... Kar pravzaprav ne čudi, saj je bilo v dvorani veliko članov slovenskih in italijanskih pevskih zborov, katerim je Slovensko stalno gledališče ponudilo poseben mini glasbeni abonma. Po odmoru pa je poslušalce prevzelo petje sedemčlanske ljubljanske zasedbe Jazzva. Njena glasbena pot je različna od tiste, ki so jo prehodili tržaški fantje. Tudi Maša Simčič, Anja Hrastovšek, Jasna Žitnik, Tadej Pasar, Andrej Perdih, Klemen Dovjak in Jon Leskovec so sicer nastopili v resničnostnem šovu - v oddaji Slovenija ima talent so se lani prebili do polfinala -, a po desetletnem uspešnem nastopanju, za katero je bila skupina večkrat nagrajena tako do- GLASBA - Včeraj je slavila 75. rojstni dan Angažirana Joan Baez NEW YORK - Bila je sinonim ameriškega gibanja za državljanske pravice, navdihovala je odpor proti vietnamski vojni in Vaclava Havla v boju za Češko republiko. Kadar gre za vprašanje osebnih svoboščin, je vedno v ospredju. Čeprav označena za kraljico folka, je domača v različnih zvrsteh. Včeraj je dopolnila 75 let. Joan Chandos Baez se je rodila v New Yorku in si pri 14 letih kupila prvo kitaro. Občinstvo jo je prvič spoznalo leta 1959 na folk festivalu v Newportu, leto kasneje si je na njem že prislužila samostojni nastop. Kot folk pevka je v 60. letih odigrala eno ključnih vlog pri oživitvi žanra in v teh turbulentnih časih ameriške zgodovine skozi glasbo izražala svoja družbena in politična prepričanja. Njena družbena angažiranost jo je ustoličila tudi med vodilne izvajalce protestne pesmi. Glasbeni izraz je kasneje razširila z drugimi zvrstmi. Svojo prvo, po sebi poimenovano ploščo, je izdala leta 1960 in z večinoma priredbami tradicionalnih pesmi dosegla izjemen uspeh tako v ZDA kot širše. Čeprav je tudi tekstopiska, je pretežno znana po občuteni interpretaciji skladb dru- Leta 2004 v Trstu arhiv gih avtorjev. Posnela je pesmi skupin, kot so The Allman Brothers Band, The Beatles in The Rolling Stones, ter kolegov, kot so Jackson Browne, Johnny Cash, Willie Nelson, Woody Guthrie, Paul Simon in Stevie Wonder. Pevka, znana po skladbah, kot so We Shall Overcome, Diamonds & Rust ter The Night They Drove Old Dixie Down, je izdala nekaj ducatov albumov ter Tržaška skupina Spritz for Five ma kot v tujini. Pevkam in pevcem se pozna, da so pred tem nastopali v raznih pevskih zborih in da dobro obvladujejo oder, njihovo izvajanje je res vrhunsko. Po zaslugi ubranih glasov in vokalnega tolkalista (t. i. beatboxer) je dvorana na primer prisluhnila ljud- fotodamj@n ski Zrejlo je žito in slovenski popevki Nora misel - slovenskem prevodu italijanske Pazza idea. A tudi uspešnicam Amy Winehouse (Me and Mister Jones), Christine Aguileira (izvrstna Candyman) in Meghan Trainor (All about that bass). (pd) med mnogimi nagradami in priznanji, ki jih je prejela v svoji karieri, dobila tudi grammyja za življenjsko delo. Leta 1963 je utrla pot Bobu Dylanu in se z njim odpravila na turnejo. Prav ta vez je zaznamovala folk glasbo v 60. letih, Baezova pa je na samostojnem albumu izdala tudi svoje različice danes dobro znanih Dylanovih pesmi. Bila je tudi ena od zvezd festivala Woodstock. Kot aktivistka je leta 1963 korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi. Pela je na prvi turneji Amnesty International, bila udeležena pri svetovnem praznovanju 90. rojstnega dneva Nelsona Mandele, pridružila se je protestnikom proti vojni v Iraku. Sodelovala je na številnih dobrodelnih koncertih po vsem svetu. Slovensko občinstvo je nazadnje navdušila lani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pred tem je leta 2007 nastopila v Hali Tivoli. Leta 2004 je uspešno nastopila tudi v starorimskem gledališču v Trstu. (sta) SSG - Jutri premiera nove produkcije Otroci vabljeni v Malo šolo za klovne Adriano Giraldi in Patrizia Jurinčič TRST - Slovensko stalno gledališče vstopa v novo leto z dvema novima domačima produkcijama: v pričakovanju predstave za odraslo publiko Pes, noč in nož bavarskega dramatika Mariusa von Mayenburga, ki bo premierno uprizorjena v četrtek, bo tudi najmlajša publika prišla na svoj račun in spoznala delo drugega nemškega avtorja - Friedricha Karla Waechterja. Od jutri bo po osnovnih šolah in vrtcih tržaške pokrajine gostovala predstava Mala šola za klovne, ki je zabavna priredba teksta Šola za klovne. Režiserka Renata Vidič je starostni stopnji, kateri je predstava namenjena, prilagodila tekst, ki bo v svoji izvirni obliki zaživel marca tudi v nagradni predstavi za odrasle. Friedrich Karl Waechter (19372005) je bil zelo priznan in velikokrat nagrajen nemški pisatelj, dramatik, ilustrator, satirični karikaturist. Kot avtor knjig za otroke, je spodbujal aktivno sodelovanje malega bralca z dopolnjevanjem risb, pisanjem, izrezovanjem podob. V tem duhu bo tudi predstava spodbudila k uporabi domišljije, v šaljivem in pisanem duhu klovnovske govorice. Režiserka Renata Vidič, ki prvič sodeluje s Slovenskim stalnim gledališčem, je idealna ustvarjalka za tovrstno predstavo, saj se ob bolj »tradicionalnih« zvrsteh umetnosti, ukvarja tudi z uli- tone stojko čnim gledališčem, improvizacijo in cirkuško govorico. Mala šola za klovne je učna urica v nenavadnem razredu, kjer strog, a niti ne preveč dosleden, profesor Doktor Pamet skuša naučiti discipline in klovnovske umetnosti simpatični in zelo živahni učenki, ki na svoj način razumeta vsa navodila in ukaze, seveda vedno narobe. V zelo dinamični in zabavni predstavi je pantomima enakovredna besedilu, saj učenki v posameznih prizorih duhovito uprizarjata kratke zgodbe, ki jih učitelj predlaga, z variacijami, svojevrstnimi interpretacijami in klasičnimi štosi klovnovskega zaklada. Slovensko stalno gledališče bo kot rečeno poskrbelo za dvojno različico predstave: v Mali šoli za klovne bodo nastopili Adriano Giraldi kot Doktor Pamet, Nikla Petruška Pani-zon in Patrizia Jurinčič v vlogah porednih učenk, v predstavi za odrasle, ki bo na sporedu marca meseca, pa se jim bosta pridružila še Romeo Gre-benšek in Maja Blagovič. Scenografijo predstave je podpisal Bine Skrt, kostume pa Meta Sever. Pri dramaturški obdelavi teksta in oblikovanju govora je sodelovala Kristina Mihelj. Premiera predstave bo jutri ob 10.30 na sedežu društva v Barkovljah, ponovitve pa bodo na sporedu skoraj vsak dan do konca februarja. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 10 . januarja 2016 1 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V nedeljo, 17. januarja, ob 17.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Mi-sterij buffo«. Mala dvorana V četrtek, 14. januarja, ob 20.30 / Marius von Mayenburg: »Pes, noč in nož«. / Ponovitev: v petek, 15. in v soboto, 16. januarja, ob 20.30. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, v nedeljo, 10. januarja / Michele Serra (prevzeto od "Gli Sdraiati" in "Breviario comico"): »Father And Son« / Režija: Giorgio Gallione / Nastopajo: Claudio Bisio in muzikanta Laura Masotto (violina) in Marco Bianchi (kitara). VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 15. januarja, ob 20.45 / Georges Feydeau: »Sarto per signora« / prevod, gledališka preureditev in režija: Valerio Binasco. / Ponovitve. v soboto, 16. ob 20.45 in v nedeljo, 17. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V sredo, 13. januarja, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«, ponovitvi v četrtek, 14. in v petek, 15. januarja. LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder V torek, 12. januarja, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«. Mala drama V ponedeljek, 11. januarja, ob 20.00 / Vesna Hauschild: »Inventura«. MGL Veliki oder V ponedeljek, 11. januarja, ob 19.30 / Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. V torek, 12. januarja, ob 19.30drama / Henrik Ibsen: »Peter Gynt«. Mala scena V petek, 15. januarja, ob 20.00 / črna komedija / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V soboto, 16. januarja, ob 20.00 / ljubezenski triler / Jaša Koceli, Eva Mah-kovic: »Do zadnjega diha«. V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.00 / drama / Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca): »Samorastniki«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 12. januarja, ob 20.30 / mu- zikal / Billy Elliot / libretto in teksti Lee Hall prevzeto od filma Stephena Dal-dryja. / glasba: Elton John / Režija: Massimo Romeo Piparo / Ponovitve: od srede, 13. do petka, 15. ob 20.30, v soboto, 16. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 17. januarja, ob 16.00. V soboto, 13. februraja, ob 21.00 / koncert / Nastopa Carmen Consoli. Gledališče Verdi V petek, 29. januarja, ob 20.30 / opera / Alexandre Soumet: »Norma (Norma ou L'infanticide)« / Libretto: Felice Romani / Glasba: Vincenzo Bellini / Dirigent: Fabrizio Maria Carminati / Režija: Federico Tiezzi / Ponovitve: v soboto, 30. in v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00, v torek, 2. v četrtek, 4. in v soboto, 6. februarja, ob 20.30. Gledališče Miela Danes, v nedeljo, 10. januarja, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: »Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra«. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass, 20) V petek, 15. januarja 2016, ob 20.30 uri, bo v veliki dvorani že peto leto zapored, dobrodelni koncert z glasbo mitične angleške skupine Pink Floyd. Na odru goriškega doma se nam bodo tokrat ponovno predstavili izurjeni člani goriške glasbene skupine Pink Passion _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Kino Šiška V četrtek, 21. januarja, ob 21.00 / koncert / Nastopa: Manu Delago Handmade & All Strings Detached. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20.00 / Januarska kataklizma / Nastopajo: »Ka-taklysm, Septicflesh in Aborted«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV južnoameriška želva stopnja pridevnika moder, izkušen starec nasa parlamentarka blažina grška filozof. smer am. band (the gutter) pas pri kimonu prva slov. igralka mesto v rusiji trava tretje košnje Španski slikar (salvador) Šved. igralka bergman igor malinovski pripadnica nekdanje sl. politične tvorbe izdelovalec velik. reset jug. vodja (josip broz) / otoček v jadranskem morju onassisov vzdevek tuje žensko ime irena tavčar anton aškerc dionizov spremljevalec samuel adams ivan cankar veda o kulturi ene od azijskih držav mike clifford organ voha nacional-socialist uganka am. igralec eckhart najst. geološka doba edgar wallace kožica, ki pokriva oko slov. glasbenik savin moško ime (ljubk.) it. Sahist in pesnik nas pomorski klub mesto v rusiji sodec znak za množenje rod stewart ital. pevec (bobby) knockout rimska boginja plodnosti nemški politik (hugo) revolucionar guevara italijanska pesnica, nobelovka negri mesto v fjk del stanovanja anton petje tomaž simčič pristanišče na floridi v zda priljubljena popevka, uspešnica voda vtrdem stanju primorski dnevnik, tvoj dnevnik viseč snežni zamet pivski vzklik desni pritok volge SLOVARČEK - BOI = italijanski šahist in pesnik (Paolo, 1528 - 1598) • ERGI = tuje žensko ime • HAASE =nemški politik • SIT = otoček v Jadranskem morju, zahodno od Pašmana • TAMIL (Nadu) = indijska zvezna država 12 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / 27. november 2015 se je zapisal v zgodovino Znanstveneg V sklopu projekta Erasi na srečanju v Reykjavik 27. november 2015 se bo zapisal v zgodovino Znanstvenega liceja Franceta Prešerna kot Involve Me and I learn Day, to je dan, ko šole iz šestih evropskih držav (Slovenije, Italije, Grčije, Španije, Finske in Islandije) istočasno počastijo evropsko sodelovanje tako, da na razstavnih panojih predstavijo svojo in partnerske šole in predstavitev okrasijo s slikami in logi, s katerimi so posamezne šole tekmovale v lanskem šolskem letu, nadalje s powerpoint predstavitvami, filmi in drugimi izdelki, ki so nastali v okviru projekta , ter organizirajo različne medkulturne dogodke. Evropski projekt Erasmus + Involve Me & I learn ( "Povej mi in slišal bom, pokaži mi in videl bom, dovoli, da sam naredim in naučil se bom" Konfucij) je nastal iz želje, da bi izboljšali osnovne veščine dijakov in dijakinj predvsem v znanju jezikov in komunikacijsko informacijskih tehnologij in da bi jih ob aktivnem vključevanju v učni process še bolj motivirali za šolsko delo. Ob projektu je tako nastala spletna stran le-tega, blog, wiki platforma ter tudi eTwin-ning projekt na evropskem portalu eTwinning. Predvsem petim razredom bi radi omogočili uspešno iskanje njim ustreznim študijskih možnosti in poti v nadaljnji študij in bodoče delo ob uporabi mednarodne usmerjevalne platforme v angleškem jeziku. V prvem polletju letošnejga šolskega leta dijaki in dijakinje tretjih razredov ustvarjajo posamezno ali v sku- pinah bloge, sodelujejo na Wiki platformi in primerjajo šolske sisteme, šolsko življenje in pravilnike na posameznih šolah ter odgovarjajo na različne ankete. V drugem polletju se bodo tudi ubadali s tehnikami reševanja konfliktov in bodo v sklopu pouka tudi uporabljali različna digitalna orodja. Na Wiki platformi bodo profesorji objavljali primere dobre prakse na posameznih šolah in jih delili s kolegi partnerskih šol; projekt jim ponuja priložnosti primerjave različnih šolskih sistemov in metod dela, izoblikovanja didaktičnih dejavnosti za skupno uporabo, odkrivanja posebnih zanimanj in veščin dijakov in dijakinj in njihovega usmerjanja, medtem ko se pripravljajo na pomembne odločitve pri izbiranju nadaljnjega študija. Končni produkt dvoletnega projekta, ki se bo letos sklenil v prvi polovici maja 2016 v Španiji, bo elektronska knjižica dobre prakse in usmerjanja. Projekt tudi omogoča dijakom in profesorjem, da se osebno srečujejo in neposredno spoznavajo nove šolske stvarnosti po Evropi. Mednarodni sestanki profesorjev in dijakov so organizirani kot mednarodna srečanja in izmenjave. Novembra 2014 je Finska gostila prvo srečanje koordinatorjev, v marcu 2015 so profesorji in dijaki obiskali Trst in Ljubljano, septembra 2015 pa so se udeležili 4. 1 mednarodnega srečanja v Reykjaviku na Islandiji. Majhen otok sredi Atlantskega oceana, kjer kraljujeta led in ogenj in šteje le 320.000 prebivalcev, jih je sprejel medse z umirjeno lepoto nedotaknjene narave presenetljivo zelenih barv, ki krasijo tudi nebesni svod tako podnevi kot ponoči. Prvič so lahko opazovali tundro, se čudili mogočnemu ledeniku v daljavi, opazovali v temni zemeljski skoriji vulkansko aktivnost, zaznali nemir in moč narave v nenadnih izbruhih toplih vrelcev in mogočnem padcu slapa ter občudovali lepoto rastlinstva ob presenetljivo lepem in toplem vremenu, ki so ga naši najsevernejši prijatelji doživljali kot tipično poletno. V ponedeljek, 14. septembra, je skupina profesorjev in dijakov liceja Pre- šern prispela v Reykjavik, kjer so jih pričakali profesorji in družine gostiteljice. V torek zjutraj so obiskali šolo in se podali na organiziran ogled mesta, kjer so jim dijaki predstavili mestne znamenitosti, sedež parlamenta, slavno opero, ki se nahaja v mestnem pristanišču in je prav tiste dni gostila slavno angleško pevsko skupino King's Singers, in moderno cerkev, eno izmed najvišjih zgradb v Reykjaviku. Popoldne so se profesorji odpeljali do Modre Lagune - enega najbolj obiskanih kopališč na Islandiji. Tam so uživali v termalnih vodah in zdravilni maski iz belega blata. Nekateri so preizkusili tudi turško in finsko savno. Izkušnja je bila enkratno sproščujoča pred prvim delovnim sestankom v sredo dopoldne. Medtem ko so profesorji sestankovali in se dogovarjali o nadaljnjem delu na projektu, so se dijaki udeležili spoznavnih iger v parku v Reykjaviku. Za kosilo so vsem postregli s tipičnimi hot dogi, ki jih servi-rajo s posebnimi polivkami in dodatki, med katerimi je tudi ocvrta čebula. Nato je težko pričakovano opazovanje kitov zaradi slabih razmer na morju odpadlo, zato je bil prosti čas zapolnjen s sprehajanjem in nakupovanjem v središču Reykja-vika. Islandci so tistega dne za dijake organizirali piknik s sladkarijami, medtem ko so profesorji po večerji z živo glasbo odkrivali nočni utrip prestolnice v pričakovanju polarnega sija, ki je najbolj pogost pred polnočjo. V četrtek zgodaj zjutraj so se vsi skupaj odpeljali z avtobusom po poteh 'The Golden Circle'. Po dveh urah vožnje so prispeli v kraj, kjer so snemali popularno serijo Game Of Thrones - v Nacionalni park \\u00DEingvellir, kjer se razmikata evrazijska in severnoameriška tektonska plošča. Tam so / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. januarja 2016 13 a liceja Franceta Prešerna kot Involve Me and I learn Day #> tt t |tt i t nus profesorji in dijaki tu na Islandiji slikovno in besedno gradivo zbrala in uredila prof. Melita Valič se sprehodili po očarljivi pokrajini in obiskali zgodovinski kraj Almannagja, kjer se je leta 930 sestal Althing, prvi parlament, ki je imel zakonodajno, sodno in izvršilno oblast. Bil je prva taka ustanova na svetu in je del svetovne dediščine UNESCA. Potovanje so nadaljevali do skrivnostnih in nemirnih gejzirjev v dolini Haukadalur. Največji gejzir, po katerem so ti naravni pojavi dobili svoje ime (Geysir), izbruhne le še občasno; so pa občudovali izbruhe nekoliko manjšega gejzirja, ki se pojavijo vsakih 5 do 10 minut. Njihov zadnji postanek pa je bil ob veličastnem slapu Gullfoss. 32 m visok »zlati slap« na reki Hvita izvira iz mogočnega ledenika, ki so ga lahko videli na obzorju. Po povratku v Reykjavik, so gostitelji odpeljali dijake in dijakinje v Modro Laguno, kjer so tudi oni končno uživali v termalnih vodah, medtem ko so se profesorji zbrali na zaključni večerji v restavraciji v pristanu. V petek, 18. septembra, so povi me je zelo presenetila, saj je tako raznolika in edinstvena. Občutila sem, da so Islandci zelo ponosni na svojo kulturo in državo. Mislim, da so res lahko, saj Islandija ni podobna nobeni drugi državi. To izkušnjo bom vedno nosila v svojem srcu in se je stoljubni in sta uresničili vse moje želje. Drugi večer sta me peljali v posebno temen kraj, iz katerega je bilo mogoče občudovati izredno lepo auroro borealis -neverjetno sanjski prizor. Šli pa smo tudi v Blue Lagoon, v modro oazo sredi niča, v toplovodni bazen, kjer smo se lahko kopali in uživali. Islandska naravna pokrajina s fascinantno temno vulkansko prstjo, geysirji, mahovi, jezeri in sla- Mednarodno srečanje na Islandiji je bilo res edinstvena izkušnja predvsem za tri dijakinje in enega dijaka li-ceja Franceta Prešerna. Linda Cappel-lini, dijakinja 5. razreda klasičnega li-ceja ni pričakovala tako toplega sprejema ob svojem prihodu. S svojo gostiteljico Roso je takoj navezala prijateljstvo in se spustila v zanimiv pogovor. " Izvedela sem, da sta z mamo protestantske vere in se zavzemata za pravice homoseksualcev (Islandija je tudi med prvimi državami, ki je odobrila poroko gayev) in da se je rodila v Camerunu, zato je bilo stanovanje etnično zaznamovano s posebnimi predmeti in naslikanimi sloni na zidu, kar se mi je zdelo še posebno zanimivo. Rosa in njena mama sta bili zelo go- spominjala z radostjo in upanjem, da se bom še kdaj lahko vrnila." Tudi Veronika Pučnik, dijakinja 5.B razreda znanstvenega liceja, je bila vzhičena nad izkušnjo, saj je " Islandija ena izmed držav, ki sem si jih najbolj želela obiskati. Izmenjava mi je ponudila možnost, da sem v živo občudovala severni sij pri jasnem nebu. Bivala sem pri zelo prijazni in gostoljubni družini, ki mi je pripravila vrsto tipičnih jedi in mi predstavila nekaj islandskih navad. Projekt je bil zame edinstvena izku- šnja. Spoznala sem vrstnike iz različnih držav, prišla v stik s čudovito kulturo in si ogledala prelepe in neverjetne kraje." Tudi Daniele Fonda iz 5.A razreda liceja uporabne znanosti je bil z izmenjavo zelo zadovoljen, " saj je družina, ki me je gostila, bila izredno gostoljubna in prijazna ter vedno na razpolago za katerokoli moje vprašanje ali dvom. Ta izkušnja je bila zame enkratno doživetje, eno najlepših v mojem življenju. Sara Zaccagna, dijakinja 5.C razreda jezikovnega liceja meni, da je bil teden na ledenem otoku res izreden, tako posebno čudovit, da bi se najraje spet vrnila tja. " V družini, kjer sem bivala, smo bili po mojem prihodu v treh. Mami je ime Greta, hčerki pa Johanna. Obe sta bili do mene zelo prijazni. Prvi dan mi je mama pojasnila navado, da se na Islandiji po končanem obedu vedno zahvalimo osebi, ki je hrano pripravila z besedami "thank you for the food" (hvala za hrano). Ta stavek je prišel v navado v letih, ko so ljudje na Islandiji trpeli hudo lakoto. Med drugim sem okušala tudi islandsko pizzo in moram priznati, da je bila izvrstna! Na Islandiji so prav čisto vsi ponosni na svoje sladkarije, tako me je Johanna povabila v tipično sladoledarno, kjer si kupec lahko izbere okus sladoleda in nato še razne dodatke, npr. piškote, kokosove drobtine, čokolado, bonbone.... Tudi vožnja v njihovem avtomobilu je bila izredna: Johanna je poslušala glasbo na ves glas in vse tri smo prepevale pesem Can't Feel My Face, ki je med bivanjem na Islandiji postala moj najljubši hit'. O vsem zapisanem in še kaj več si lahko preberete na razstavljenih panojih v veži liceja Franceta Prešerna, kjer so že stekle priprave na naslednje mednarodno srečanje profesorjev in dijakov partnerskih šol, ki bo na začetku februarja v Grčiji. Pri projektu, ki ga koordinira podravnateljica prof. Barbara Lapornik, sodelujejo profesorice Valentina Korošec, Alja Stergon-šek, Melita Valič, Jana Veljak in profesorji Walter Auber, Boris Grgič in Marko Kalc. 1 4 Nedelja, 10. januarja 2016 APrimorski r dnevnik TRG DVEH GORIC Aleksija Ambrosi aleksija.ambrosi@primorski.eu Neizkoriščen potencial Ko so ga odprli, je stal na strateški točki. Zgradili so ga namreč tik ob novi železniški postaji na Bohinjski progi, ki jo je leta 1906 prišel otvarjat nič manj kot avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Svet se je od takrat spremenil, z njim pa tudi usoda hotela Transalpina, ki sto let kasneje ne more več računati na zavidljivo lego, s katero se je ponašal v času Avstro-Ogrske. Stavba nekdanjega hotela namreč danes gleda na trg, kije edinstveno stičišče dveh mest, a vseeno ne zna zaživeti. Zanemarjenost skupnega trga obeh Goricje dejstvo: leta 2004je bil prizorišče osrednje prireditve ob vstopu Slovenije v EU, bil je simbol zbliževanja med sosednjima mestoma in Evrope brez zidov - tiste, kiji danes grozijo bodeče in britvičaste žice -, po dvanajstih letih pa je bolj kot zgoraj navedenem u podobna navadnemu parkirišču, ki ga na pol delijo cvetlična korita. Pri Vecchietovem mozaiku sicer občasno še vedno prirejajo slovesne dogodke in druge prireditve, občutek pa imamo, da je zlasti Gorica na ta kraj skoraj pozabila. Čeprav sodi Trg Evrope/Tran-salpina med goriške turistične zanimivosti, ostaja njegov potencial neizkoriščen. V stavbi železniške postaje, ki že gosti muzej državne meje in tako med Novogoričani kot med Goričani priljubljeni bar Bordo, naj bi sicer novogoriški Kulturni dom in zavod Area 57/15 odprla kulturno-informacijsko točko, na goriškem delu trga pa se nič ne dogaja. Kdo ve, morda bi ovrednotenje tega kraja le koga spodbudilo k odkupu nekdanjega hotela Transalpina in ponovnemu zagonu dejavnosti, saj so se hotelske nastanitvene zmogljivosti občine Gorica v zadnjih letih precej zmanjšale. Za mesto, ki stavi na turistični razvoj, to ni najboljše znamenje. o w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Nastanitveni gostinski obrat na skupnem trgu je zaprt že štiri leta Hotel Transalpina februarja na dražbo Hotel Transalpina gre na dražbo. Stavbo na vogalu Caprinove ulice in trga pred novogoriško železniško postajo, v kateri se skriva delček goriške zgodovine, saj so v njej nastanitveni gostinski obrat odprli že davnega leta 1909 po zaključku gradnje Bohinjske proge, bodo prodali na licitaciji 9. februarja. Obvestilo o dražbi je objavljeno na spletni strani goriškega sodišča, na katerem se je postopek izvršbe na to nepremičnino začel leta 2013. Hotel Transalpina že dalj časa žalostno sameva. Na vhodnih vratih od leta 2012 visi napis, ki v polomljeni italijanščini obvešča, da bo hotel zaprt do zaključka obnovitvenih del. Napovedana »restruturazione« pa se ni po vsej verjetnosti nikoli začela, saj je bila stavba zarubljena. Občina Gorica, piše v poročilu geometra, ki mu je sodišče zaupalo opis in cenitev nepremičnine, je 11. maja 2012 odvzela upraviteljem dovoljenje za opravljanje hotelske nastanitvene dejavnosti, 24. decembra 2013 pa še dovoljenje za strežbo hrane in pijače. Lastnica stavbe je takrat že bila družba Alpina Group: sedež je imela v Vidmu, sestavljalo pa naj bi jo več slovenskih družbenikov. Oktobra 2012 je neimenovani predstavnik te družbe za italijanski krajevni časopis povedal, da naj bi hotelsko stavbo nameravala odkupiti avstrijska družba in jo preurediti v zasebni klub. Kaže pa, da se ta načrt ni izšel; stavba na skupnem trgu obeh Goric, ki jo je družba Alpina Group leta 2009 prevzela od Maura Gubane in Antonelle La-povich (potomke družine Grusovin, ki je hotel ustanovila), še naprej propada. Februarja bodo 520.000 evrov vredno stavbo hotela, ki je potrebna temeljite obnove, skušali prodati že tretjič. 8. in 22. septembra 2015 se ni na vabilo odvetnika Maria Corubola, ki mu je sodišče poverilo izpeljavo postopka, odzval noben ponudnik, zato so izklicno ceno še dodatno znižali: nekdanji hotel s 30 sobami, barom, več jedilnicami in dvoriščem prodajajo za 292.500 evrov, najnižja ponudba za sodelovanje na dražbi je 219.375 evrov. (ale) Občina Sovodnje ob Soči v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja "18. Across the border" vabi na TRADICIONALNO NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v nedeljo, 17. januarja 2016y ob 17.30f v občinski telovadnici Nastopajo solisti, zbori domačih društev, Kraški muzikanti in istrski kantavtor Rudi Bučar. Hotel Transalpina bumbaca RONKE - Občina obnovila športno palačo Stavijo na šport V objekt skupno vložili preko milijon evrov - Nazadnje so prenovili slačilnice in vhod »Ta objekt mora postati referenčna točka za športna društva in za vso našo skupnost. Seveda upamo, da bo naša mladina uspešna tudi na športnem področju, predvsem pa si želimo mladih, ki bi prek športnih dejavnosti spoznali temeljne vrednote življenja v skupnosti. Potrebujemo občane, ki jim lahko zaupamo našo prihodnost.« Ron-ški občinski odbornik za javna dela Li-vio Vecchiet je včeraj nagovoril udeležence slovesnosti, ki je potekala v obnovljeni športni palači Armando Fili-put. Okrog 50 tisoč evrov je občinska uprava vložila v obnovo vhoda in skladišča, ob telovadnici pa so uredili tudi kuhinjo. »Ko smo se leta 2006 umesti- li, je bila športna palača v tragičnem stanju. Streha je namreč puščala. Ob tem smo ugotovili, da je občina že imela na razpolago nekaj denarja za obnovo, a ga je izgubila, ker ga ni pravočasno uporabila,« je dejal Vecchiet, po katerem je uprava župana Roberta Fontanota med leti 2009 in 2010 vložila 500 tisoč evrov v obnovo strehe, leta 2014 pa še enkrat toliko za obnovo slačilnic in vhoda. Dalje je občina obnovila stranišča in ko-talkališče, saj si želi, »da bi v teh prostorih potekalo čim več športnih dogodkov«. »Skušali bomo poiskati denar za za dograditev tribun, saj morajo imeti športni dogodki tudi publiko,« je dejal Vecchiet. o k m I Ln ni i l i u h r Loj/t lírntuí K nih-li P Ji Itliir CtT)(i)tL-]r SREČANJA POD LIPAMI ERIKA KISS KOLES 0 PÜRA6SKIH SLOVENCIH OalioLetna učiteljica slovenščine na gimnaziji v Monoslru je bita na zadnjih volitvah, kot prva $(avenifca kandidatka v zgodovini, Izvoljeni v parlament v Budimpešti. Večer bo vodil mag. Dejan Vale nt iniič. V i Hrte*, ffl i 011, afr urt Kulturni ¿enter Loju Bratui - Gwlca Odprtje športne palače bonaventura Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika Cenjene bralce obveščamo, da bo vpisovanje za izlete Primorskega dnevnika jutri, 11. januarja, od 9. do 13. ure; v Gorici bodo vpise zbirali v Kulturnem domu v Ulici Brass. V Brucku taborišču Na Gradu Kromberk v Novi Gorici bodo v torek, 12. januarja, ob 20. uri predstavili knjigo Vilija Prinči-ča »V Brucku taborišču«. Z avtorjem publikacije se bo pogovarjala zgodovinarka Petra Svoljšak. Santinelli gost oddaje Geo Lastnik goriškega podjetja Biolab Massimo Santinelli bo v torek, 12. januarja, ob 16.45 gost oddaje Geo, ki jo vsak dan od 15.50 dalje na tretjem kanalu Rai vodita Sveva Sa-gramola in Emanuele Biggi. Santi-nelli bo spregovoril o delovanju podjetja Biolab in o goriški roži -rdečem radiču, ki ga zadnjih nekaj let goji na posestvu na solkanskem polju na območju goriške občine in iz njega prideluje namaze, testenine, žganje in druge proizvode. / GORIŠKA Nedelja, 10. januarja 2016 15 GORICA - Klemen Bergant o podnebnih spremembah Pomlad se začenja štirinajst dni prej Klemen Bergant in dijaki fotoa.v. Podnebne spremembe so z meritvami in opazovanji potrjeno dejstvo. S tem so se lahko seznanili dijaki slovenskega višješolskega centra v Puccinijevi ulici v Gorici, ki so včeraj prisluhnili zanimivemu predavanju Klemna Berganta, direktorja urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje. »Pravilna je sicer tudi pripomba podnebnih skeptikov, češ da so se podnebne spremembe dogajale tudi v preteklosti. Podnebje ni neka stalnica, saj se je vedno spreminjalo. Zakaj pa takšna zaskrbljenost? Nikoli v zgodovini nismo bili priča tako hitrim spremembam, kot smo jih lahko opazili v zadnjih 100 letih. Za omenjene pojave je bil v preteklosti človek nedolžen, sedaj je ravno on zanje kriv,« razlaga Klemen Bergant. Klimatske spremembe so opazne tako na svetovni ravni kot v naših krajih. »Tako prizemne kot satelitske temperaturne meritve zgovorno pričajo o porastu globalne temperature od leta 1880 do današnjih dni, saj se je zemlja ogrela za približno eno stopinjo. Sicer se kopno in oceani različno segrevajo. Na celini smo zabeležili bistven porast temperatur, ki so se povišale za skoraj dve stopinji v 130 letih. Zemlja pa se ne ogreva enakomerno; ob Atlantskem oceanu v bistvu sploh ni bilo sprememb, prišlo je celo do ohlajanja, ponekod pa beležimo tudi do 2,5 stopinje več,« pojasnjuje strokovnjak. Kaj pa na slovenskem ozemlju? »Nahajamo se nekako na prehodu med srečevanjem dveh različnih podnebnih vplivov, saj nas pogojujeta tako Sredozemsko morje kakor alpska gorska veriga. Temperature so se povišale, veliko variabilnost beležimo pri številu padavin. Na območju, ki je pod vplivom Sredozemlja, je mogoče zaznati trend upadanja, v alpskih predelih pa povečanja,« pravi Klemen Bergant. Dijakom je predstavil nekatere meritve, ki so jih opravili na prizemnih postajah v Portorožu, Postojni, Biljah in na Vojskem. Pojasnil je, da so v Gorici prve meteorološke meritve izvedli že leta 1781. »To so bile druge najstarejše meritve na slovenskem ozemlju, prve so izvedli približno deset let prej v Trstu. Po Gorici sta meteorološko postajo dobila Piran in Tolmin, zatem so meritve začeli izvajati tudi po celinski Sloveniji.« Meritve potrjujejo postopno dviganje temperatur, saj beležijo v Sloveniji povprečen porast 0,3 stopinje na deset let. »Poletja so se najbolj segrela, pomladi tudi, v jesenskih mesecih pa v bistvu ne beležimo nikakršnih razlik. Če se bodo omenjeni trendi nadaljevali, lahko pričakujemo, da se bo v tem stoletju temperatura povišala za dodatno stopinjo,« razlaga direktor urada za meteorologijo. Posledice globalnega segrevanja so že danes opazne. »Triglavski ledenik se je v zadnjih šestdesetih letih izrazito zmanjšal. Naj navedem tudi primer divjega kostanja v Ljubljani. Njegovo cvetenje je zgodnejše, tako kot tudi njegovo oli-stanje. V primerjavi s petdesetimi leti prejšnjega stoletja se v bistvu pomlad začenja 14 dni prej,« poudarja Klemen Bergant. Kaj pa lahko storimo, da omilimo posledice podnebnih sprememb? »Teh žal ne moremo več preprečiti, saj je prepozno. Prav zaradi tega je zelo pomembna trojica besed oz. načel: blaženje, prilagajanje in preventiva,« zaključuje Klemen Bergant. Albert Voncina GORICA - Kaj nas čaka v prihodnosti? Vode bo manj Pogostejši bodo suše, neurja, plazovi, požari in poplave Goriški obisk Klemna Berganta smo izkoristili za krajši pogovor o nekaterih aktualnih temah, ki so vezane na meteorologijo. Dr. Bergant, na Goriškem smo bili priča rekordno suhemu decembru. V merilni postaji v Biljah so namerili 3,4 milimetra dežja, medtem ko je večletno decembrsko povprečje 129,7 milimetra. Gre res za nekaj izrednega? Lanskoletni december je bil res ekstremen. Padavin je bilo rekordno malo, enega samega leta pa ne moremo povezovati s podnebnimi spremembami. Se pa dejansko povečujejo razlike med posameznimi leti oz. medletna spremenljivost je izrazitejša. Na splošno beležimo določen trend upadanja padavin, saj se spreminjajo vremenski vzorci, ki pri nas krojijo padavinske razmere. Lanski december je bil zato res izreden, ne moremo pa trditi, da bo to sedaj stalnica. Meteorologija je zelo privlačna stroka. Vse več je aplikacij in virov informiranja, pri napovedih pa večkrat prihaja do napak. Ali je napovedovanje vremenskih razmer manj zanesljivo v primerjavi s preteklostjo? Ne strinjam se s tem. Statistike kažejo, da so vremenske napovedi vse bolj zanesljive. Kakovost napovedi se z leti povečuje, saj s tako gotovostjo, s kakršno smo pred desetimi leti napovedovali vreme za tri dni naprej, lahko danes napovedujemo vremenske razmere za štiri dni. V desetletju se je torej zanesljivost izboljšala za en dan. Je pa res, da smo priča pravi poplavi vremenskih informacij, ki so danes dostopne. Te prihajajo iz globalnih modelov, ki imajo preslabo ločljivost, da bi lahko opisali posebnosti lokalnega vremena. Zaradi tega je treba bolj zaupati državnim ali regionalnim meteorološkim službam, ki za to območje specifično poganjajo svoje modele. Bergant med predavanjem fotoa.v. S katerimi spremembami se soočamo oz. se bomo soočali v naših krajih v bližnji prihodnosti? Čakajo nas zagotovo višje temperature, ki bodo poleti v kombinaciji z manjšim številom padavin privedle do pogostejših in dolgotrajnejših suš. Pozimi lahko pričakujemo več padavin, ki jim je treba seveda dodati segrevanje, kar pomeni, da bodo pogoji bolj udobni za razvoj škodljivcev, snega pa bo manj. Pričakujemo lahko tudi več izrednih dogodkov, kot so suše, neurja, plazovi, požari in poplave. To bo kmetijstvu povzročalo veliko škodo, saj bo pridelek manjši, pridelovanje hrane bo dražje, strokovnjaki napovedujejo tudi nižjo kakovost poljskih pridelkov. Lahko pričakujemo tudi težave z vodnimi viri. Manjše število padavin, intenzivnejše izhlapevanje in taljenje ledenikov bo povzročalo težave pri oskrbi s pitno vodo, z namakanjem in s pridobivanjem elektrike. Dvig temperature bo vplival tudi na zdravje ljudi. Zaradi vročinskih valov bomo priča večji pogostosti bolezni pljuč, srca in ožilja. Prav zaradi tega so zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, prehod na obnovljive energetske vire in skrbno ravnanje z vodo izrednega pomena. (av) DOBERDOB - Zgodovina življenje dvajsetih občanov V četrtek bodo predstavili knjigo, ki jo je bitki posvetil Luciano Patat Na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo v četrtek 14. januarja, ob 18. uri predstavitev knjige La battaglia partigiana di Gorizia. La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 set-tembre 1943). Poleg avtorja, poznanega raziskovalca zgodovine druge svetovne vojne v naših krajih, Luciana Patata bosta na večeru sodelovala še tajnik centra Ga-sparini iz Gradišča Dario Mattius-si in predsednik sekcije VZPI-AN-PI Jože Srebrnič iz Doberdoba Mario Lavrenčič. Na predstavitvenem večeru v organizaciji krajevne sekcije VZPI-ANPI in sodelovanju centra Ga-sparini, kulturnega društva Jezero in občine Doberdob bo poudarjena tudi vloga padlih partizanov iz doberdobske občine, ki je v od- Luciano Patat bumbaca porništvu in NOB največ darovala. Samo na Goriški fronti, o kateri bo govora v četrtek, je padlo 20 partizanov iz doberdobske občine, 18 moških in dve ženski. Predstavitev knjige bo popestril ansambel NOBEL, pri katerem sodelujejo tudi z glasbenim komentarjem dogodkov Bruno Lasca, Dario Pacor in Claudio Regeni. SOVODNJE - Družina Pelicon Po sto letih ohranjajo stike s kraji begunstva Družina Pelicon in njihovi gostitelji v Novem Mestu O begunstvu izpred stotih let, ki so ga okusili tisoči prebivalcev iz celotnega Posočja, so se spletle številne zgodbe, ki ponekod imajo svoj odmev še danes. Kot je znano, so naši ljudje preživljali begunsko obdobje v raznih krajih Avstro-Ogrske in Italije. V veliki večini primerov se je s koncem vojne in z velikimi upravno-političnimi spremembami v Evropi prekinil sleherni stik s kraji prisilne nastanitve naših beguncev. Obstajajo pa še primeri, ko se stiki še po stotih letih ohranjajo živi. Ljudi, ki so vse to doživeli na lastni koži, seveda že zdavnaj ni več, spomin na preživete dogodke pa so se prenesli na njihove naslednike, na sinove, vnuke in celo na prav-nuke. To je tudi primer družine Pelicon iz So-vodenj, ki je pred stoletjem zatočišče našla v vasici Krka, le kak kilometer stran od Novega Mesta na Dolenjskem. Po nekaterih, sicer skopih podatkih je v Novem Mestu in okolici živelo kar nekaj beguncev z Goriškega in so tam našli dobre ljudi, ki so pregnancem nudili vso potrebno pomoč. Sovodenjsko begunsko družino Pelicon so sestavljali oče Ivan, mama Terezija in otroci France-Franič, Marička in Zalka. Po ohranjenih pričevanjih se je v prvem letu vojne družina umaknila v Batuje v Vipavski dolini. Šele po avgustu 1916, ko je Italijanom uspelo zavzeti Gorico, Doberdobsko planoto in tudi Sovodnje, je bilo tudi Peliconovim ukazano, da si najdejo zatočišče čem dlje od fronte. Sicer ni znano, ali je sovodenjska družina odpotovala na Dolenjsko, ker je tam koga poznala, ali so jo tja napotile oblasti. Ka- korkoli že, so Peliconovi v okolici Novega Mesta ostali do konca vojne in še kako leto dlje. Tudi po povratku domov, januarja 1920, so Peliconovi ohranili stike z družinama, pri katerih so bivali in delali. To sta bili družini Gor-še in Hočevar. Po že nekoliko zamegljenih pričevanjih naj bi delali pri Goršetovih, bivali pa so pri Hočevarjevih v kraju Krka št 5. Predvsem so se ti stiki ohranili in utrdili z družino Hočevar, ki so se iz občasnega pisemskega oglašanja, spremenili v obojestranske obiske. Na to nas je opozoril Edi Pelicon, ki nam je povedal, da je jeseni letos, na pobudo Draga Tomsiča iz Sovodenj, številna odprava naslednikov Peliconov obiskala Novo Mesto in potomce družine Hočevar, ki je pred stoletjem nudila zatočišče sovodenjski družini. Obisk je organizirala potomka Hočevarjev, Živa Pečavar skupaj s svojima se-stričnama Danilo in Matjano. Edi Pelicon nam je povedal, da so bili v Novem Mestu lepo sprejeti in da so jim gostitelji pokazali vse kraje, ki so povezani z usodo Peliconov. Edi Pelicon nam je pri klepetu pokazal tudi neke vrste tovorni list z datumom 21.1.1920 in žigom železniške postaje Kan-dija, ki je danes del Novega Mesta. Na dokumentu, ki je bil kljub že nastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencem, še vedno tiskan v nemščini in francoščini, je na roko v slovenščini zabeleženo, kaj je družina pri po-vratku iz begunstva odpeljala domov. Domov so peljali voz, kravo, dva prašička in sedem kokoši. Kot končna postaja je navedena železniška postaja Rubije-Sovodnje. (vip) 16 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / Odprtje razstave v vili Vicentini Miniussi bonaventura RONKE - Renzo - Re Moreu Še posebno navezan je bil na domači kraj »Renzo - Re Moreu je bil izreden umetnik. Ukvarjal se je s slikarstvom in kiparstvom, ljubil je tudi glasbo. Vseskozi je bil zvest figurativnemu ekspresionizmu, posebno je bil navezan na svoj domači kraj - Ronke, ki jih je rad upodabljal na svojih slikah.« Tako je povedal umetnostni kritik Umberto Miniussi na petkovem odprtju retrospektivne razstave likovnega umetnika Renza Moreua, ki je eden izmed najbolj znanih, sicer že pokojnih ronških občanov. Razstavo so postavili na ogled v vili Vicentini Miniussi na Trgu Unita. Umberto Miniussi je orisal tudi umetnikovo ustvarjalno pot. Povedal je, da se je Moreu rodil leta 1934 v Ronkah, kjer je nato živel in ustvarjal. Diplomiral je na umetniški šoli v Opatiji, kjer se je posvetil študiju grafike in se izučil tudi v slikanju fresk. Študijsko pot je nadaljeval na likovni akademiji v Benetkah. S svojimi deli se je prvič predstavil v 70. letih minulega stoletja v Trstu. V Italiji, Franciji, Rusiji, Kanadi, Argentini in Japonski je skupno postavil več kot 130 samostojnih razstav in se udeležil preko 40 skupinskih razstav. Leta 1978 so v Opatjem selu odkrili spomenik padlim garibaldincem udarnega kraškega bataljona, ki ga je oblikoval po naročilu predsedstva Jugoslavije. Po naročilu škofov iz Kopra in Ljubljane je naslikal freske v cerkvi v Ro-činju v Soški dolini; njegovo zadnje delo je freska s podobo atleta Armanda Fi-liputa v športni palači v Ronkah. »Nekaj dni po odkritju freske nas je zapustil. Zelo navezan je bil na ronško skupnost, spominjamo se ga s hvaležnostjo,« je na odprtju razstave povedal ronški župan Roberto Fontanot. Razstava bo odprta do 20. januarja. Ogledati si jo bo mogoče dopoldne med 9. in 12. uro (ob sobotah in nedeljah med 9.30 in 12. uro) ter ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18. uro. OSLAVJE - Aleksi Bensa že mnogo let izdeluje jaslice Male mojstrovine V zadnjih letih se udeležuje razstave na Sveti Gori, jaslice postavlja tudi v pevmski cerkvi Božični prazniki so za nami in z njimi številni dogodki, vezani na običaje, ki so se v stoletjih ukoreninili v kulturni dediščini mnogih narodov. Med te navade seveda sodijo tudi jaslice, ki so v najrazličnejših oblikah prisotne v mnogih domovih in cerkvah, pa tudi v razstavnih prostorih raznih verskih ustanov. Med izdelovalci jaslic najdemo tudi prave mojstre, ki v uresničitev svojih zamisli vložijo veliko truda in časa, da ne govorimo o domišljiji, ki bržčas odigra ravno tako pomembno vlogo. Pred dnevi smo v cerkvi v Pevmi lahko občudovali res mojstrsko izdelane jaslice z neštetimi lučkami in vodo, ki se je v slapu pretakala iz jezerca v jezerce. Izvedeli smo, da je miniaturno naselje s pastirci in ovčkami izdelal Aleksi Bensa z Oslavja. Poiskali smo ga po telefonu in se dogovorili za obisk na njegovem domu, kjer smo v veži stanovanja ugledali velike jaslice, ki so dobesedno zaživele, čim je Aleksi vklopil električno stikalo. Tekoča voda je pognala mlinček, v prednjem delu se je začel vrteti večji del upodobljene pokrajine, raznobarvne lučke so dajale pravi utrip celotni zadevi. Ob klepetu, ki je nastal med občudovanjem male mojstrovine, ki na oko meri približno poltretji meter v dolžino in en meter v širino, nam je Aleksi začel razlagati, da se s postavljanjem jaslic ukvarja že od otroških let dalje. Najprej mu je pomagal oče, že kmalu pa si je sam zavihal rokave in se lotil »gradnje« jaslic. Poudaril je, da se je od vedno rad predajal domišljiji, ki jo je s pomočjo najrazličnejših materialov pretvoril v pravljično pokrajino, ki ji pravimo jaslice. Do pred petimi ali šestimi leti so s trudom izdelane jaslice krasile le kak kot v njegovi hiši, nato so ga znanci in prijatelji prepričali, da se je s svojimi enkratnimi izdelki začel pojavljati tudi v javnosti. Njegove jaslice so začele biti stalni gost Aleksi Bensa in njegove mojstrsko izdelane jaslice foto vip na mednarodni razstavi na Sveti Gori, pa tudi cerkev v Pevmi in morda še kak kraj krasijo mojstrovine, ki so nastale v Alek-sijevi delavnici na Oslavju. Najprej nekoliko zadržano, nato pa nam je Aleksi začel na dolgo in široko razlagati, kaj vse je potrebno pripraviti, da jaslice »zaživijo«. Čeprav gre v marsikateri »pogruntavščini« za skrivnosti, ki jih izdelovalec kar tako ne zaupa vsakomur, smo razumeli, da za svoje izdelke uporabi raznovrstne materiale in se poslužuje različne tehnologije. Razen redkih izjem gre za materiale, ki so na dosegu roke, zlasti še za človeka, ki živi na deželi. To so mah, ki je glavna sestavina vsakih jaslic, nato drevesne čulje, ki jih je narava obdarila z neverjetnimi oblikami, v poštev pridejo tudi kamni raznih oblik in barv, nazadnje pa še vejice raznih rastlin, ki na jaslicah igrajo vlogo dreves, pa lubje raznih dreves, ki se dobro vklopi v razgibano malo pokrajino. Potem pridejo v poštev, je nadaljeval Aleksi, tudi razne kovine, mreža, vezana plošča, papir in le- penka, poliuretanska pena in najbrž še kaj. Ne nazadnje še električna napeljava z lučkami, črpalke za pretakanje vode, električni motorčki za premike figuric in raznih naprav. Izdelati je potrebno tudi razne hišice, hlevčke, kozolce in druge miniaturne objekte. Končno podobo jaslice dobijo, ko izdelovalec namesti figurice pastirjev, ovc in drugih živali ter seveda hlevček s sveto družino. Skratka, izdelava takih jaslic zahteva veliko ur dela, ki se pogostokrat razpotegnejo pozno v noč. Aleksi je tudi povedal, da so vse njegove jaslice izdelane v enem delu, tako da nastajajo velike težave pri njihovem prevozu in nameščanju v razne prostore. Zadnje tri jaslice je tudi shranil in, kot je sam povedal, jih bo z raznimi popravki in preureditvami uporabil za razne postavitve v prihodnjih letih. Na vprašanje kakšne načrte ima za prihodnost, nam je Aleksi povedal, da ima veliko idej, ki pa jih bo začel uresničevati šele kak mesec ali dva pred prihodnjimi božičnimi prazniki. (vip) GORICA - Monografija Matejke Grgič Identiteta, ideologija in »fetišizacija« jezika Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico (NŠK) predstavljata znanstveno monografijo Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji, ki jo je pripravila raziskovalka, jezikoslov-ka, tolmačica in publicistka Matej-ka Grgič. Knjiga predstavlja analizo di-skurzov o jeziku, ki jih oblikujejo govorci slovenskega jezika v Italiji. Kako ljudje pristopamo k jeziku? Kakšen odnos imamo do njega? Kako si jezik predstavljamo in kako ga umeščamo v svoje komunikacijske in didaktične prakse? Na ta in druga sorodna vprašanja poskuša odgovoriti avtorica, ki je zbrala obse- žno empirično gradivo, ki se na to temo pojavlja v Primorskem dnevniku. Monografija, ki posega na področja epistemologije jezikoslovnih ved, antropološke lingvistike in se-miotike, se zaključuje s hipotezo, da prihaja med govorci slovenskega jezika v Italiji do »fetišizacije« jezika. Slovenski jezik, ki ima močno simbolično funkcijo, naj bi postajal torej že fetiš skupnosti, ki se z njim identificira. Založnik knjige je SLO-RI, izdajatelja pa SLORI in Slov.I.K. Predstavitev monografije bo v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v Trgovskem domu v Gorici. O delu se bodo z avtorico pogovarjale Maja Mezgec (SLORI), Tanja Pe-trovic (ZRC SAZU) in Kristina Knez (Dijaški dom Simona Gregorčiča). NOVA GORICA - Tehnološki park Z natečajem spodbujajo mlade k razvoju podjetnosti S svojimi inovativnimi idejami se lahko prijavijo tudi slovenske šole iz Italije Na Primorskem tehnološkem parku so začeli z zbiranjem prijav na vseslovensko podjetniško tekmovanje POPRI. Gre za projekt, ki ima v Goriškem prostoru že desetletno tradicijo, mladim pa omogoča razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti. Osnovni namen projekta je mlade spodbuditi k samoiniciativnosti in jih naučiti veščin, kako prepoznati dobre ideje in kako jih spremeniti v uspešne zgodbe. Mladi lahko svojo podjetniško idejo v treh kategorijah prijavijo do 15. marca. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine osnovnošolcev, srednješolcev ter študentov in mladih do 29. leta starosti. »Na tekmovanje se lahko prijavijo tudi zamejske šole. Zaenkrat sicer tekmovanje ostaja v Sloveniji, torej je pogoj, da oddajo predlogo napisano v slovenščini,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili organizatorji. Vsi, ki se prijavljajo, morajo svojo inovativno idejo zapisati v predlogi, ki je objavljena na spletni strani tekmovanja www.popri.si. Predloga vsebuje nasvete in napotke, ki tekmovalce usmerjajo pri zapisu ideje. Od letos lahko bodoči tekmovalci uporabljajo tudi spletno platformo Mikrobiz, ki več osebam hkrati na enem mestu omogoča izpolnjevanje in urejanje poslovnega modela. Uporaba spletne platforme je brezplačna, potrebna je le registracija. Mladi, ki želijo tekmovati na POPRI, lahko svoje ideje razvijajo in zapišejo sami, lahko pa pomoč poiščejo v okviru podjetniških aktivnosti, ki jih ponujajo nekatere šole, pri mentorjih strokovnih predmetov, v inkubatorjih in tehnoloških parkih, razvojnih centrih, starših in skrbnikih. Izbor zmagovalcev podjetniškega tekmovanja POPRI je dvofazno. V prvi fazi bo regionalna strokovna komisija, sestavljena iz podjetnikov, startup mentorjev in pedagoških delavcev med prejetimi podjetniškimi idejami v vsaki starostni kategoriji izbrala 6 najboljših iz vzhodne in 6 najboljših iz zahodne regije. 12 finalistov iz vsake starostne kategorije iz vse Slovenije se bo uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo potekalo 31. marca. Takrat bodo finalisti s 5-minutno osebno predstavitvijo svojo podjetniško idejo predstavili nacionalni strokovni komisiji. Zaključek tekmovanja POPRI bo 18. aprila v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, kjer bo razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Nagradni sklad tekmovanja znaša 5.000 evrov. V lanskem šolskem letu je projekt k sodelovanju privabil 160 mladih z več kot 50 podjetniškimi idejami. Za nacionalno podporo mladim pri prijavi na tekmovanje je poskrbelo 27 podjetniških mentorjev, poleg tega pa je sodelovalo skupno 44 institucij znanja. Izdelke je ocenjevalo 11 članov strokovne nacionalne komisije, zaključne prireditve se je udeležilo več kot 300 obiskovalcev. Projekt je podprlo več kot 30 podpornikov, partnerjev in sponzorjev. (km) Glasbeno voščilo v Sovodnjah Tradicionalno glasbeno voščilo občine Sovodnje ob začetku leta bo naslednjo nedeljo, 17. januarja, v domači telovadnici. Program bo tudi letos v domeni solistov in domačih zborov ter skupin, ki se bodo predstavili v posebnih priredbah in sestavih. Ob vsakoletnih gostih Kraških muzikantih, ki so jih v Sovodnjah dobesedno »posvojili«, bo tokratni koncert popestril izreden gost, za katerega je poskrbela kulturna zadruga Maja, saj spada srečanje v okvir 18. niza Across the border. Gre za priljubljenega slovenskega kantavtorja Rudija Bučarja, ki je znan predvsem zaradi svojega istrskega repertoarja in pesmi, kot so Sen znala jes (& Frčafele), Drugačna, Ti, Bandiera Rossa, Dam ti jutra, Ištrijanski Maraton, Šaltinka, Bella Istriana mia, Dajte, Dajte in druge. Pričetek ob 17.30, vstop je prost. Ustvarjalna delavnica V galeriji sodobne umetnosti Spazza-pan v Gradišču bo danes ob 16. uri ustvarjalna delavnica »Intrecciare la fantasia«. Namenjena je otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Za udeležbo je obvezna prijava (tel. 0481960816, naslov elektronske pošte gal-leria.spazzapan@gmail.com. Silvestrska sprava bo danes V včerajšnjem dnevniku je bil zapisan napačen datum za gledališko predstavo v dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Društvo Valentin Kokalj iz Visokega bo igro »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič) uprizorilo danes ob 17. uri. Za napako se opravičujemo. Na Lokvah megla in odjuga Zaradi goste megle in odjuge je začetek obratovanja vlečnice na Lokvah prestavljen na čas, ko bodo vremenski pogoji primernejši in bodo zagotavljali varne smučarske pogoje. (km) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. januarja 2016 17 GORICA - Združenje AID jo odpira v središču v Ulici Baiamonti Svetovalnica za disleksijo Obiskovali jo bodo lahko otroci in V Gorici začenja delovati svetovalnica, ki jo bo v občinskem večnamenskem središču v Ulici Baiamonti vodilo združenje za disleksijo AID. Strokovnjaki bodo na razpolago obiskovalcem vsak prvi ponedeljek v mesecu med 10.30 in 12.30, sicer bodo svetovalnico izjemoma odprli tudi jutri, saj je bila minuli ponedeljek zaradi praznikov zaprta. Svetovalnico lahko obiskujejo starši otrok s specifičnimi učnimi težavami, šolniki in sami dijaki. Izve- najstniki, njihovi starši in učitelji - Prvič bo odprta jutri med 10.30 in 12.30 denci jim bodo pomagali pri iskanju odgovorov na vprašanja glede specifičnih motenj branja, pisanja in računanja, obiskovalcem bodo predstavili tudi primerne računalniške programe, ki so v veliko pomoč osebam z bralno-napisovalnimi motnjami. S svetovalnico želi združenje AID iz Gorice pomagati otrokom in najstnikom s specifičnimi učnimi težavami, predvsem pa njihovim staršem, ki se lahko sami obrnejo do svetovalnice; storitve in nasveti bodo na voljo tudi šolnikom, ki bodo starše preusmerjali v Ulico Baiamonti. »Naši strokovnjaki bodo staršem pomagali tako z odkrivanjem omenjenih težav kot s svetovanjem najboljših nadaljnjih učnih metod. Svetovalnica bo tudi koristila šolnikom, saj je pomembno, da učitelji takoj prepoznajo tovrstne težave pri otrocih, tako da jim lahko pomagamo na čim bolj učinkovit način,« poudarjajo pri združenju za disleksijo AID. (av) Dve ovadbi v Gorici Karabinjerji so v prejšnjih dneh pred goriškim županstvom ustavili avtomobil, ki ga je upravljal 22-letni kitajski državljan z bivališčem v Gorici. Pri sebi je imel ponarejeno vozniško dovoljenje, zaradi česar so ga karabinjerji ovadili. V Ulici Caduti di Nassiriya pa so karabinjerji izsledili 45-letne-ga A.G., ki je z avtomobilom vijugal po cestišču; ko je odprl okno avtomobila, je zadišalo po alkoholu, vendar zatem ni hotel opraviti preizkusa alkoholizira-nosti. Zaradi tega so ga ovadili goriškemu sodišču. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče V ŽUPNIJSKI DVORANI V PODTUR- NU, Ul. Veniero 1, v Gorici bo danes, 10. januarja, ob 17.30 nastopila gledališka skupina Noi e Po' Bon z gledališko predstavo »Magari a caval de mia suocera«. Prireja središče za ovrednotenje ljudske tradicije v Pod-turnu; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 11. januarja, ob 20. uri bo komedija »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, igra Denis Avdic; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pri-četkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 10. januarja, »Nudi e crudi«, igrata Maria Amelia Monti in Paolo Calabresi. 14. januarja nastopata violinist Barnabas Kele-men in pianist Jose Gallardo; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 16. januarja ob 16.30 »"Z" Le avventure di Zorro« (Eudald Ferre&Luca Ronga); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Dobrodošla Giorgia! Čestitamo mamici Romini in očku Mavriciju! Lilijana in Benjamin, Sabrina in Erik, Elia in Sofia U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.10 -18.50 - 20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.45 »II piccolo principe«; 20.30 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 -22.00 »Carol«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 15.10 - 17.15 - 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 15.50 »Alvin superstar -Nessuno ci puo fermare«; 17.30 -19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 16.00 - 19.50 »Macbeth«; 18.10 »Quo vado?«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 15.00 »Masha e Orso«; 16.10 - 18.00 - 19.50 »Assolo«; 21.30 »Quo vado?«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 18.50 -20.30 - 22.15 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.50 - 18.45 »Il piccolo principe«; 20.30 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Ca-rol«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.15 - 19.10 »Il piccolo principe«; 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La grande scommessa«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 »Macbeth«; 22.00 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 18.00 - 19.50 - 22.10 »As-solo«. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481-531445, info@center-bratuz.org. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavra-torja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. ~M Koncerti GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: danes, 10. januarja, ob 18. uri bo koncert Simfoničnega orkestra Cantabi-le; možen je vpis abonmaja za šest koncertov uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica. V KULTURNEM DOMU V GORICI, Ul. Brass 20, bo v petek, 15. januarja, ob 20.30 dobrodelni koncert Pink Floyd glasbe »V spomin na Enza Giorgini-ja in Angela Konjedica« skupine Pink Passion. Vstopnina s prostovoljnimi prispevki. Informacije po tel. 048133288 ali info@kulturnidom.it. NA SV. GORI je na ogled razstava jaslic, ki so jo priredili Fračiškanski samostan na Sv. Gori, Krajevna skupnost in Turistično društvo iz Solkana ter Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje; do danes, 10. januarja, od 9. do 18. ure. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 bo v torek, 12. januarja, ob 18. uri odprtje razstave slikarke Stanke Golob. Umetnico bosta predstavila novinar Andrea Bellavite in Vili Prinčič. Razstava bo na ogled do 8. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter med raznimi kulturnimi prireditvami. skim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 13. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Rin-garaja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Štever-janu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 11. januarja, ob 17. uri; Erjavec v Štandrežu v torek, 12. januarja, ob 17. uri; Abram v Pevmi v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri; Zor-zut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo v torek, 12. januarja, od 15.30 do 16.45 prvo srečanje tečaja slikarstva z uporabo akvarelov. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-67496 ali educarewaldorf.fvg@gmail.com. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici, vabijo na Dan odprtih vrat licejskega (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični li-cej P. Trubar) in tehniškega pola (Tehniško - ekonomski zavod za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore. Profesorji bodo nudili informacije o posameznih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v sredo, 13. januarja, od 17.30 do 19.30. M Izleti NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 14. januarja, od 10.45 do 11.45; Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringara-ja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Števerjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Gradnik v Števerjanu v torek, 12. januarja, od 8.30 do 10. ure; Erjavec v Štandrežu v sredo, 13. januarja, od 8.30 do 10. ure; Abram v Pevmi v petek, 15. januarja, od 8.30 do 10. ure; Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Zupančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s sloven- □ Obvestila ODBOR SEKCIJE VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane na volilni občni zbor, ki bo v Jamljah v večnamenskem centru v soboto, 16. januarja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija poskuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od 18. januarja dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali markovicdanie-la@yahoo.com. 81 Prireditve KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi v četrtek, 14. januarja, ob 10. uri na srečanje ob skodelici kave z avtorjem Vilijem Prinčičem, ki bo govoril o svojem delu »V Brucku taborišču 19151918«. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 14. januarja, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami«. Gostja večera bo zastopnica pravic porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kiss Koleš, ki je bila na zadnjih volitvah kot prva kandidatka v zgodovini izvoljena v parlament v Budimpešti. Z gostjo se bo pogovarjal Dejan Va-lentinčič. SKRD Jadro in ŽePZ iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi Nastopata MePZ Klasje in Otroški Pevski Zbor iz Bukovice-Volčje Drage Danes, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah Vabljeni! Prispevki Ob obletnici smrti mame Eme Stanič in bratranca Valerija Radettija daruje Paolo z družino 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jamljah. V spomin na Mici Kršulinvu darujeta Vida in Ciril z družinama 50 evrov za VZPI Vrh, za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Pogrebi JUTRI V GORICI: 12.00, Mirella Viez-zoli vd. Gironcoli de Steinbrun obred v kapelici glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTANDREŽU: 10.30, Maria Anna (Meri) Riaviz iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev ob 10.40 in na pokopališče. JUTRI V ŠTARANCANU: 11.00, Elda Mania vd. Zorzet v cerkvi Sv. Valentina, sledila bo upepelitev. + Zapustil nas je naš dragi Giovanni Zavadlav (Janko) star 84 let Žalostno vest sporočajo žena Ljubka, sin Marjan in hči Silvija ter ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 13. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu. Sledil bo pokop na pokopališču v So-vodnjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Štandrež, 10. januarja 2016 Priznano pogrebno podjetje Preschern Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Pepi (Jožef) Bevčar W Za vedno bo ostal z nami. žena Silva, hčerka Nadja, sinova Marjan in Silvan z družinami, vnukinje Greta, Veronika in Sara, vnuka Manuel in Fabjan Datum pogreba bomo javili. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki ga bodo pospremili na zadnji poti. RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 10. januarja 2016 _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Naš športnik 2015, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puö succedere _RAJ2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Frigo 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache ani-mali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAJ3_ 6.00 Fuori orario 7.20 Serija: Zorro 8.05 Film: Arrivano i titani (pust.) 10.00 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giu-sto 13.15 Correva l'anno 14.30 In \\u00BD ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo _RAJ4_ 14.10 Film: 21 Jump Street (kom.) 15.55 Film: La guerra dei dinosauri (pust.) 17.15 Novice 17.20 Flashpoint 19.30 Once Upon a Time 20.15 Ghost Whisperer 21.10 Film: Get Shorty (kom., '95, i. G. Hackman) 22.55 Film: 48 ore (akc., '82, i. E. Murphy) _RAI5_ 14.15 Capolavori della natura 15.05 Tree Stories 16.05 Cinque buoni motivi 16.15 Gledališče: Tote, letture, suoni, lezioni 18.30 Novice 18.35 Come si guarda un'ope-ra d'arte 18.55 Glasba 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 Human Planet 22.10 Alfa-beta5 23.05 Film: Bright Star (biogr.) RAI MOVIE 13.15 Moviextra 13.45 Film: Manhattan (rom., '79, r. in i. W. Allen) 15.25 Film: La maschera di ferro (pust., '98, i. L. DiCaprio) 17.35 Novice 17.40 Film: Quattro matrimoni e un funerale (kom., '94, i. H. Grant) 19.40 Film: Hoot (pust.) 21.15 Film: C'era una volta in America (dram., '84, i. R. De Ni-ro, J. Wood) RAI PREMIUM 13.05 Serija: Perception 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 Nad.: Tutto puo succedere 16.35 Nad.: Un commissario a Roma 17.40 Novice 17.45 Nad.: Rosso San Valentino 19.25 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Stasera tutto è pos-sibile _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 Confessione Reporter 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Il comandante Florent 13.50 Donnavventura 14.50 Film: Il decimo clandestino (dram., '89) 16.20 Film: Scontro tra titani (pust., '10) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Le nuo-ve comiche (kom., It., '94, i. P. Villaggio) 23.15 Film: Gallo cedrone (kom., It., '98, r. in i. C. Verdone) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Bella piu di prima 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 Film: Un marito di troppo (kom., '08, i. U. Thurman) _ITALIA1_ 6.55 Risanke in otroške serije 8.45 Film: Lupin III - Nome in codice Tarantola (anim.) 10.40 Film: Svitati (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: L'Odissea (pust., '97) 17.50 Nan.: La vita se-condo Jim 18.15 19.00 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Il signore degli anelli - Il ritorno del re (fant., '03, i. E. Wood, O. Bloom) 21.25 Film: Viaggio nell'isola misteriosa (pust., '12, i. J. Hutcherson) 23.20 Film: The Hole (triler, '09) _IRS_ 11.00 Film: Urla del silenzio (voj., '84) 13.40 Film: Un lavoro da grande (kom.) 16.00 Film: The Majestic (dram., '01, i. J. Carrey) 18.55 Film: Dave - Presidente per un giorno (kom.) 21.00 Film: Il momento di ucci-dere (triler, '96, i. M. McConaughey, S. Bullock) 23.45 Film: Pazza (dram., '87, i. B. Streisand) _LA7_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Tagadà 14.00 Kronika 14.20 Serija: La libreria del mistero 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Special Guest 21.10 Film: Pronti a morire (vestern, '95, 1. S. Stone, R. Crowe, L. DiCaprio) 23.30 Film: The Missing (dram., '03, i. T. Lee Jones, C. Blanchett) _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.15 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.15 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del signore 14.00 20.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffe dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Roto-calco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.05 18.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Pos-so dormire da voi? 16.05 Film: Mr. Jones (dram.) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Nad.: Mildred Pierce 23.15 Film: Ricky - Una sto-ria d'amore e liberta (fant.) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 Film: Piranha (horor) 16.00 Film 17.30 Film 19.15 Affari al buio 21.15 Film: Hell - Esplode la furia (akc.) _DMAX_ 12.30 Affare fatto! 14.10 Recupero crediti 15.05 Liquidator 15.55 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Supercar: auto da sogno 18.35 Affari in valigia 19.30 Te l'avevo det-to 20.20 Banco dei pugni 22.001 maghi delle auto 22.55 Nudi e crudi 23.45 Z Nation SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, šport in vreme 13.25 Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti 15.00 Film: Trije mušketirji - Miladyjino maščevanje (pust., '73) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Intervju 21.20 Dok.: Arktična melanholija 22.55 Film: Suzanne (dram.) SLOVENIJA2 7.30 Novoletni koncert z Dunaja, pon. 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja 11.25 Alpsko smučanje: SP, superve-leslalom (ž) 12.10 Biatlon: SP, skupinski start (m) 13.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja 14.40 Biatlon: SP, skupinski start (ž) 15.45 Smučarski skoki (m) 17.40 Smučarski teki (ž), novoletna tekaška turneja, zasledovalna tekma 18.30 Smučarski teki (m), no- voletna tekaška turneja, zasledovalna tekma 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok.: Vse ali nič 21.00 Serija: Vera 22.30 Vikend paket _KOPER_ 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Predstava: Če namesto Ostržka 17.00 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Comacchio 22.15 Slovenski magazin 22.40 5. Mednarodni zborovski festival Koper 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 11.10 13.05 Tv prodaja 11.25 Film: Škratje (kom.) 13.20 Zdravo hujšanje 14.10 Film: Jesse Stone - Hladnokrvni umor (krim.) 15.45 Film: Percy Jackson in olimpijci - Kradljivec strele (fant.) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Zgodilo se je na Manhattnu (rom., '02, i. J. Lopez) I_ 21.55 Film: Prva ljubezen (dram., '91, i. J. Roberts) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.05 18.15 Pozor, priden pes! 8.35 13.30 Serija: Novo dekle 9.0019.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.30 Serija: Veliki pokovci 10.20 Tv prodaja 10.35 Top Gear 11.40 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.35 Serija: Nezmotljivi čut 14.00 Film: Brata (pust.) 15.50 Film: 007 - Dih smrti (akc.) 18.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Kongo (pust.) 21.50 Film: Maščevanje (dram., '89, i. K. Costner) PLANETTV 12.25 Nan.: Vojaške žene 13.15 Hiša vaših sanj 14.05 Stroga ljubezen 15.00 Mladi kuharski mojster 15.55 Film: Jack (kom., '96, i. R. Williams) 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.25 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Mož z železno masko (pust., '98, i. L. DiCaprio) 22.35 Film: Woodcock (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Dan emigranta 2016, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, -/ 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP j VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 10.januarja - Lm Rai movie, ob 21.15 C'era una volta in America ZDA 1984 Režija: Sergio Leone Igrajo: Robert De Niro, James Woods in Elizabeth McGovern Dogajanje Leonejevega filma iz leta 1984 je postavljeno v prvo polovico prejšnjega stoletja, ko sta Max in Noodles še zelo mlada pričela svoje sodelovanje s krajevno tolpo nepridipravih. Njuno prizadevanje na tem področju ju seveda kaj kmalu privede do aretacije, a po nekajletni vrnitvi na prostost, se prijateljska vez, ki ju je do takrat združevala bistveno skali. Veliki italijanski režiser je svoje tretje oko uprl v življenje Noodlessa, židovskega bossa, ki je v East Sideju odločal o usodi marsikaterega sonarod-njaka, a je naposled tudi sam postal žrtev svojega nasilja. Film, svojevrstni prikaz petih desetletji ameriškega vsakdana, je tudi zadnje Leonejevo delo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A & OVEN 21.3.-20.4.: Potrebovali boste veliko pozitivne energije, saj boste le z optimizmom uspešno prestali izkušnje, ki vas čakajo. Pred vami so dinamični dnevi, tako na delovnem kot na zasebnem področju. m^l BIK 21.4.-20.5.: Imeli boste občutek, da niste sposobni slediti dolgoročnim ciljem, ki ste si jih zadali. Zaradi tega boste hitro izgubljali voljo. Posvetite se najbolj pomembnim novoletnim prioritetam. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Začutili boste močno spolno slo, ki bo popolnoma zaposlila vaše misli. Na delovnem mestu se ne boste mogli zbrati, tavali boste v fantazijah, s katerimi se boste popolnoma zaposlili. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Stopili boste * na realna tla in se osvobodi- li sanjarjenja, s katerim ste bili obsedeni v starem letu. Začutili boste nov zagon, ki vas bo na delovnem mestu dvignil nad sodelavce. yLEV 23.7.-23.8.: Za vas se za- (^^r čenja novo obdobje. Osredotočite se nase, začnite novo leto z izpolnjevanjem osebnih izzivov, ki ste si jih zadali. Zdravje: na tem področju se vam obetajo spremembe na bolje. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu se nekako zavarujte pred trenji, saj boste zelo svojeglavi in prepirljivi. Vezane device lahko pričakujete globljo vez s partnerjem. Vložite več energije v svojo zvezo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu se boste odločili za ukrep, ki bo pomembno vplival na vaše življenje. Bodite prepričani vase. Prišli boste do zaključka, po katerem ste hrepeneli. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V partnerskem odnosu se bo spet zapletlo, tokrat boste še manj prepričani o prihodnosti zveze. Čas je, da pridete do dna partnerskemu vprašanju. Potrebovali boste čas zase. STRELEC 23.11.-21.12.: Nekoliko neodločni boste, zapirali se boste vase. Družabno življenje vas ne bo veselilo, največ časa boste preživeli pred računalnikom. Odprli se boste šele ob koncu tedna. KOZOROG 22.12.-20.1.: Občutili boste neverjeten preboj energije, ki bo popolnoma zaposlil vašo zavest. Branje in pisanje vam bosta v veselje, zato si vzemite več časa zanju. Stanje se bo močno izboljšalo. VODNAR 21.1.-19.2.: Vaša samozavest bo na vrhuncu, ne pa tudi vaše sposobnosti in koncentracija. To lahko pripelje do nevšečnosti na delovnem mestu. Zaupanje nadrejenega se bo malce zmanjšalo. RIBI 20.2.-20.3.: Pred vami je pomemben teden, ki lahko prinese veliko spremembo v vaše življenje. Čeprav bo dinamika odvisna predvsem od vaše odločitve, pripravite se na prihod pravega trenutka. V tokratnem Primorskem obzorniku ob 12.00 o aktualno-političnem dogajanju, o 53. Dnevu emigranta v Benečiji, o Nagradi Dušana Černeta, o željah in načrtih za novo leto 2016 v goriškem Kulturnem domu in v Centru Lojze Bratuž, o raziskovalnem projektu Spoznajmo se /Conosciamoci, o knjižnem prvencu Jasne Tuta "Moj svet sredi oceana" in o najodmevnejših športnih dogodkih . Gost oddaje Istrska srečanja ob 14.15 bo Konstantin Rado-slav-Košte, »zadnji še živeči ljudski pripovedovalec«, kot ga imenuje pisatelj Marjan Tomšič. Je čebelar, kmetovalec, oljkar, izdelovalec miniaturnega kmečkega orodja v steklenicah, koše plete po starem istrskem načinu, predvsem pa je neizčrpen vir ljudskega znanja in modrosti. V oddaji Z naših prireditev ob 17.25 bo na sporedu zvočni zapis letošnje 53. izvedbe Dneva emigranta. Za kulturni program je poskrbelo Beneško gledališče ob 40-letnici delovanja s predstavo Nit duga 40 liet. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 10. januarja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Protestantesi-mo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Fi-ve-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Boss in incognito 23.00 Film: Se sposti un posto a tavola (kom.) RAI3 RAI4 13.10 Heroes 15.00 Fairy Tail 15.45 17.20 Streghe 17.15 Novice 18.00 Rookie Blue 19.30 Supernatural 20.15 Ghost Whisperer 21.10 Trono di spade 22.05 Black Sails 23.05 The White Queen RAI5 13.55 Capolavori della natura 14.40 Tree Stories 15.40 Dok. film: Terramatta 17.00 Le lezioni dei maestri 17.30 Grattacieli d'au-tore 17.55 Cinque buoni motivi 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 Teso-ri dell'antico Egitto 19.45 La liberta di Bernini 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.10 Gledališče: Lulu RAI MOVIE 14.00 Film: Appaloosa (vestern, '08) 15.55 Film: Una sconfinata giovinezza (dram., It., '10, r. P. Avanti) 17.30 Novice 17.35 Film: The Burma Conspiracy - Largo Winch 2 (triler, Fr., '11) 19.30 Film: Eccezzziunale... veramente (kom., It., '82, r. C. Vanzina) 21.15 Film: Il ritorno dei magnifici sette (vestern, '66) 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Porta a porta 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.20 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ulisse: il piacere della scoperta 23.05 Il processo del lunedi 23.30 Film: Non ti muovere (dram.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 23.05 Serija: Gotham _IRS_ 13.50 Film: Il massacro della foresta nera (pust., '66) 15.40 Film: Ku-Fu? Dalla Sicilia con furore (kom., It., '73) 17.25 Note di cinema 17.35 Film: Professionisti per un mas-sacro (vestern, '67) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 22.55 Film: La casa di sabbia e nebbia (dram., '03, i. J. Connelly) RAI PREMIUM 11.20 Nad.: Un posto al sole 12.15 Serija: Il maresciallo Rocca 13.05 Nad.: Un matrimonio 14.05 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 14.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.00 Nad.: Cuori ruba-ti 15.50 Nad.: Un medico in famiglia 17.50 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasión Prohibida 19.30 Nad.: Terra nostra 20.15 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Serija: Perception 22.55 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.05 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 21.00 Film: Cloud Atlas (zf, '12, i. T. Hanks, H. Berry, H. Grant) 0.15 Film: Vi-sione di un delitto (triler, '98) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Suspect - Presunto colpevole (tri-ler, '87, i. Cher) 23.00 Nad.: Grey's Anatomy _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 Food Maniac 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Mother and Child (dram., '09, i. N. Watts) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in di-retta 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Ring 23.00 Caso Sigonella 1985 _LAEFFE_ 10.40 13.45, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.45 Bourdain: Cucine segrete 14.50 Chef Sara in Asia 15.45 18.55 David Rocco: Dolce vita 16.50 Jamie: Comfort Food 17.50 Jamie Oliver: Super Food 21.05 Film: Soul Kitchen (kom.) 23.00 Film: Racconti da Stoccolma (dram.) CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Sex Movie (kom.) DMAX 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 Due macchine da soldi 19.30 Come andra a finire? 21.10 Nel-le fauci del predatore 22.00 Caccia all'uo-mo 23.00 Z Nation 23.50 Video del tubo SLOVENIJA1 5.50 Utrip 6.05 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.4010 domačih 11.1018.20 Kviz: Vem! 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Nan.: Peta hiša na levi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.45 Sveto in svet 14.35 Duhovni utrip 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok. serija: V svojem ritmu 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 9.00 Točka 9.45 Dok.: Vitanje v vesolju, Sunita 11.10 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Polnočni klub 15.45 Ljudje in zemlja 18.00 Nan.: Fina gospa 19.35 Kratki film: Praktična matematika 20.00 Nan.: Foylova vojna 21.35 Nad.: Darilo 23.00 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 5. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.50, 11.10, 12.35 Tv prodaja 9.00 12.50 Dr. Oz 10.20 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.25 Velika angleška pekarija 13.50 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Nad.: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 21.50 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Grda resnica (kom., '09, i. K. Heigl, G. Butler) 22.25 Serija: Kosti 23.15 Serija: Kralji bega _KANAL A_ 7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Pazi, kamera! 8.05 12.40 Serija: Odbita rodbina 8.30 13.35 Serija: Mrhi za šankom 9.00 Risanke 9.15 14.00 Serija: Lepo je biti sosed 10.15 11.30, 13.05, 13.20 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Komisar Rex 11.45 17.05 Serija: Detektiv na Floridi 4 Ponedeljek, 11. januarja Laeffe, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Soul kitchen Nemčija 2009 Režija: Fatih Akin Igrajo: Adam Bousdoukos, Moritz Bleibtreu in Anna Bederke Sodobna večkulturna Nemčija, ki jo je Fatih Akin prikazal s kuhinjsko komedijo, si je na beneški Mostri, prislužila posebno nagrado žirije. Zinos je lastnik restavracije v Hamburgu. Zadnje čase ga sreča pušča na cedilu. Njegovo dekle Nadine se je preselilo v Šangaj, stalne stranke bojkotirajo spremenjeni gurmanski jedilnik novega kuharja. Situacija gre na boljše, ko prenovljeni kulinarični načrt privabi novo, tren-dovsko klientelo, kar pa ne zaceli Zinosovega strtega srca, zato se odpravi po Nadine na Kitajsko, restavracijo pa prepusti v upravljanje bratu Illiasu. Obe odločitvi se izkažeta za katastrofalni: Illias izgubi restavracijo, ki pade v roke nepremičninskemu agentu sumljivega videza, Nadine pa ima novega ljubimca. Če bi se Zinos in Illias nehala pričkati in bi stopila skupaj, bi imela morda še zadnjo možnost za uspeh. 15.00 Film: Zgodilo se je na Manhattnu (rom., '02, i. J. Lopez) 18.00 19.50 Svet 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Šakal (akc., '97, i. B. Willis) 23.20 Film: Težave ob meji (krim., '12, i. S. Stone) PLANETTV 13.25 Ellen 14.20 Nad.: Esperanza 15.25 Nad.: Želite, milord? 16.40 Nad.: Talenti v belem 17.35 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.00 Danes 19.25 23.15 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Past (akc., '99, i. S. Connery) 22.20 Serija: Kako se iz-mazati z umorom 23.40 Nan.: Prijatelji RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Ob 10.10 Vračanja h glasbi: avtor niza Tomaž Simčič vas bo spet popeljal v svet Mannovega romana Dr. Faustus in sicer v delu, kjer obravnava Beethovnovo sonato op. 111. V Studiu D po 12.00 bo Iztok Ilich predstavil zgodovino rodbine Plesovih, kot jo je spoznal iz družinske kronike Mitje Mo-čivnika. Pred koncem bo prof. Saša Černic z višješolskega tehniškega pola Cankar- Zois- Vega spregovorila o novi Agrari okoljski smeri, ki bo stekla v prihodnjem šolskem letu. Ob odprtju akademskega leta tržaške univerze pa so podelili častni magistrski naslov v statističnih vedah guvernerju Banke Italije Ignaziu Viscu. V tokratno oddajo Hevreka ob 18.00 uvrščamo prevod "lectio magistralis", s katero je Ignazio Visco sprejel visoko priznanje. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Nedelja, 10. januarja 2016 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E »Hopman« Avstraliji PERTH - Avstralija je še drugič v zgodovini osvojila teniški Hop-manov pokal. Na domačem prizorišču v Perthu je rezervna avstralska postava Avstralija Green (zelena) v včerajšnjem finalu premagala Ukrajino. Daria Gavrilova in Nick Kyrgios sta namreč dobila oba posamična dvoboja, s čimer sta priborila neulovljivo prednost pred dvobojem mešanih dvojic. Avstralija je na tem turnirju, ki sicer velja za neuradno svetovno prvenstvo mešanih parov, še drugič slavila, potem ko je prvo lovoriko osvojila leta 1999. Premagali Hrvate KOPER - Rokometaši Slovenije so včeraj z odliko opravili zadnjo pripravljalno tekmo pred odhodom na evropsko prvenstvo in v Kopru Hrvaško premagali z neverjetnih 32:17. V drugem polčasu je Sloveniji pred 3.200 gledalci v Bonifiki z zunanjo vrsto Dean Bombač (na fotografiji), Miha Zarabec in David Miklavčič uspela izjemna predstava tako v napadu (atraktivnih potez ni manjkalo) kot v obrambi in Hrvaška od 38. do 58. minute sploh ni zadela. SMUČARSKI SKOKI - V Willingenu Premočan veter Slovenija se je morala zadovoljiti s 4. mestom WILLINGEN - Nemčija je zmagala na ekipni tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem Willingenu (538,3 točke). Druga je Norveška (538), tretja Avstrija (506,2), četrta pa Slovenija (487,3), za katero so nastopili Peter Prevc (124 m), Domen Prevc (145,5 m), Robert Kranjec (111 m) in Jurij Tepeš (134 m). Zaradi močnega vetra so izvedli le eno serijo.Tepeš, Peter Prevc, Jernej Damjan in Nejc Dež-man so pred letom dni v Willingenu za več kot 25 točk ugnali vso konkurenco. Teden dni pred svetovnim prvenstvom v poletih na avstrijskem Klumu Slovencem med devetimi sodelujočimi reprezentancami tega podviga tokrat ni uspelo ponoviti. Pred njimi so bili Nemci Andreas Wank, Andreas Wellinger, Richard Freitag in Severin Freund, Norvežani Andreas Stjernen, Daniel Andre Tande, Kenneth Gangnes in Johann Andre For- fang ter Avstrijci Stefan Kraft, Manuel Poppinger, Manuel Fettner in Michael Haybock. Po skoku Tepeša 134 m je bila po uvodni izmenjavi skakalcev Slovenija tretja (124,7) za Avstrijo (130,9) in Češko (130,2), vendar sta bili tesno za njo Nemčija (122,4) in Norveška (122,1). Naslednji je bil na vrsti Kranjec, ki je imel težave pri odskoku. Pred tem je zaradi močnega vetra zelo dolgo čakal, potem pa je dobil sunek vetra v smuči in je brez telemarka pristal pri vsega 111 m. Slovenija je padla na šesto mesto (207.1), pred njo so bile Nemčija (150,3), Norveška (249,7), Avstrija (240), Poljska (233,9) in Češka (229,8). Ko je nastopil Domen Prevc, ki je tudi moral dolgo čakati in so ga umaknili z naleta, tega so znižali za dve mesti, je pristal pri 145,5 m, kar je bila dotlej največja daljava dneva. Slovenija (361.2) je bila četrta, za Norveško (387,5), Nemčijo (385,7) in Avstrijo Petru Prevcu je znova ponagajal močan veter (370,1). Za slednjo je Domen Prevc znižal zaostanek iz 33 na vsega 8,2 točke. Pred nastopom Petra Prevca, zmagovalcem 64. novoletne turneje, je žirija še za dve mesti znižala nalet, med zadnjimi tremi skakalci pa je imel prav Prevc najslabše razmere. Z nemirnimi smučmi med letom je pristal pri 124 m in Slovenija je ostala četrta (487,3). Najboljšo daljavo uvodne serije je dosegel svetovni prvak Severin Freund (149 m), ki je Nemčiji ob «polčasu» zagotovil vodstvo (538,6) pred Norveško (538) in Avstrijo (506,2). Domen Prevc je bil najboljši v svoji izmenjavi, Tepeš tretji, Peter Prevc pe- ti, Kranjec pa je ugnal le dva tekmovalca in bil sedmi. Precej drugače je bilo v poskusni seriji, v kateri so Petru Prev-cu namerili 135 metrov, Tepešu 134 in Kranjcu 133,5 m, Domnu Prevcu pa le 117 m. Nadaljevanje tekme skakalci niso dočakali, ker je tekmovalna žirija, v kateri sta bila tudi Slovenca Jelko Gros v vlogi tehničnega delegata in Miran Tepeš, ki je pomočnik direktorja tekmovanj v skokih, finalno serijo zaradi močnega in spremenljivega vetra odpovedala. Danes bo v Willingenu še posamična tekma, ki se bo začela ob 15.45. Terpinov ACH Volley v pokalnem finalu Odbojkarji ACH Volleyja so prvi finalisti zaključnega turnirja slovenskega pokala v Kamniku. Branilci naslova so v polfinalu s 3:0 (22, 21, 22) premagali Panvito Pomgrad, v finalu pa se bodo danes ob 19. uri merili s Calcitom, ki je s 3:0 premagal Krko. Jernej Terpin (ACH) je dosegel 6 točk. V ženskem pokalu Slovenije je v finalu Nova KBM Branik s 3:0 premagal ljubljanski Calcit. Italiji še ena priložnost Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je na tekmi za 3. mesto na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Riu de Janieru premagala Turčijo s 3:2. »Azzurre« imajo tako še možnost, da si izborijo brazilsko vozovnico. Zanjo se bodo borile maja na Japonskem. V finalu je Rusija s 3:1 premagala Nizozemsko in si zagotovila mesto na OI. Dokovič ujel Agassija Srbski teniški igralec Novak Dokovič je z zmago v finalu turnirja v Dohi osvojil svoj 60. turnir, s čimer se je na devetem mestu najuspešnejših igralcev vseh časov izenačil z Američanom Andrejem Agassijem. Da bo ujel osmega najboljšega Ar-gentinca Guillerma Villasa, potrebuje še dve zmagi.Na lestvici s 109 zmagami vodi Američan Jimmy Connors, 94 jih ima češki Američan Ivan Lendl, 88 pa Švicar Roger Federer. KOŠARKA - Liga ABA: Metalac - Krka. ALPSKO SMUČANJE - Svetovni pokal v avstrijskem Zauchenseeju Rekorderka Lindsey S 36. smukaško zmago izenačila z rekorderko po številu smukaških zmag, Avstrijko Annemarie Moser-Pröll ALTENMARKT - Američanka Lindsey Vonn je zmagovalka smuka za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Zauchenseeju. Vonnova je slavila s prednostjo sekunde pred Kanadčanko Lariso Yurkiw, tretje mesto je pripadlo Avstrijki Corne-lii Hutter (+1,66). Edina Slovenka v finalu Ilka Štuhec je tekmo končala na 13. mestu (+3,16), kar je njen drugi izid sezone. Italijanka Francesca Marsaglia se je uvrstila na 10. mesto. Vonnova, ki je vodila že po prvi vožnji sprinterskega smuka, se je s 36. smukaško zmago izenačila z rekorderko po številu smukaških zmag, slovito Avstrijko Annemarie Moser-Proll. Sicer pa je ameriška šampionka vpisala še 72. zmago v svetovnem pokalu za prepričljivo vodstvo na večni lestvici najuspešnejših alpskih smučark. Zauchensee gosti žensko karavano svetovnega pokala, potem ko so odpovedali tekmovanje v St. Antonu. Na sporedu ni bil klasičen smuk z eno vožnjo, ampak so devetič v zgodovini pripravili sprinterski smuk na skrajšani progi v dveh vožnjah. Nazadnje so se alpske smučarke v sprinterski različici smuka v dveh vožnjah pomerile februarja 2002 v švedskem Aa-reju, ko je slavila Avstrijka Renate Gotschl. Na tem prizorišču bo danes še su-perveleslalom. Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala Lara Gut (658 točk) je odstopila že v prvi vožnji, a je ubranila prednost pred drugouvrščeno Vonnovo (600), ki za Švicarko zaostaja 58 točk. Zato pa je Vonnova ostala vodilna v posebnem smukaškem seštevku s prednostjo 50 točk pred Hutterjevo. Alpski smučarji bi morali tekmovati v švicarskem Adelbodnu, kjer pa so zaradi slabega vremena odpovedali veleslalom. Ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn ansa Tour de Ski: še vzpon na Cermis VAL DI FIEMME - Norveški smučarski tekač Martin Johnsrud Sundby (39:55,2) je zmagovalec predzadnje tekme novoletne turneje Tour de Ski. Drugo mesto v klasičnem teku na 15 kilometrov s skupinskim startom je osvojil njegov rojak Niklas Dyrhaug (+7,7), tretji pa je bil Kazahstanec Aleksej Poltoranin (+12,6). V ženski konkurenci je slavila zmago Norvežanka Heidi Weng (29:16,3). Edina Slovenka Lea Einfalt je bila 37. (3:57,9). Danes čaka tekače in tekačice še zaključni, 9-kilometrski vzpon na Alpe Cermis. Biatlon: Nemka in Avstrijec RUHPOLDING - Nemka Laura Dahlmeier je zmagovalka ženske zasledovalne tekme za biatlonski svetovni pokal v nemškem Ruhpoldingu. Nemka je v finišu 10-kilometrske dirke za dobrih sedem sekund ugnala Čehinjo Gabrielo Soukalovo in osvojila peto zmago v karieri. Tretje mesto je osvojila »azzurra« Dorothea Wierer z zaostankom 53 sekund. V moški konkurenci je zmagal avstrijski biatlonec Simon Eder. Z enim zgrešenim strelom je na koncu za 4,2 sekunde ugnal vodilnega v skupnem seštevku Francoza Martina Fourcada, ki je mimo poslal dva strela. NOGOMET - Pred obratom boje v A-ligi Korak nazaj za Udinese Žvižgi za Fiorentino MODENA/FIRENCE - V Modeni je videmski Udinese prepustil celoten izkupiček Carpiju, ki se je tako približal drugim konkurentom v boju za obstanek. Končni izid je bil 2:1. Prvi gol je v Modeni dosegel Lorenzo Pasciuti, ki je tako postavil svojevrstni rekorder: mrežo je zatresel v petih različnih prvenstvih v dresu enega samega kluba (Carpija). Leta 2010 je s klubom iz Emilije Romagne zadel v D-ligi. Nato je v polno zadel v C2-, C1- in B-ligi. Nazadnje letos v A-ligi. Tako je Pasciuti izboljšal dosežek Raffaeleja Rubina, ki je z Novaro zadel v polno v prvenstvih C2-, C1-, Bin A-lige. »Pa nekoč so mi rekli, da sem povprečen,« se je po tekmi izka-šljal Pasciuti. Za pravi »show« je v Firencah poskrbel rimski Lazio, ki je premagal kvotirano Fiorentino. Lazio je v zadnjih šestih sezonah na Franchiju zmagal kar petkrat. Večerna tekma med Romo in Milanom se je končala neodločeno 1:1. Gostitelji so povedli že v uvodnih minutah, Milan je nato zasluženo izenačil in zaslužil bi tudi nekaj več kot samo točko. A-LIGA 19. krog Carpi - Udinese 2:1 (1:0) Strelci: Pasciuti 26.; Lollo 70., Zapata (U) 72. Fiorentina - Lazio (0:1) Strelec: Keita (L) 46.; 92. Milinko-vič-Savič (L), 93. Roncaglia, 96. Felipe Andreson (L) Roma - Milan 1:1 (1:0) Strelec: 4. Rüdiger (R); 50. Kučka. VRSTNI RED: Inter 39, Fiorentina 38, Napoli 38, Juventus 36, Roma 34, Milan 29, Sassuolo 28, Empoli 27, Lazio 27, Atalanta 24, Udinese 24, Chievo 23, Sampdoria 23, Torino 22, Bologna 22, Palermo 18, Genoa 16, Frosinone 15, Carpi 14, Verona 8. DANES: 12.30 Inter - Sassuolo, 15.00 Atalanta - Genoa, Bologna - Chievo, Frosinone - Napoli, Torino - Empoli, Verona - Palermo, 20.45 Sampdoria - Juventus. Lorenzo Pasciuti (Carpi) ansa / ŠPORT Nedelja, 10. januarja 2016 I1 ODBOJKA - Združena ekipa v moški B2-ligi Prva zmaga Olympia premagala neposrednega konkurenta Olympia - Volley Treviso 3:2 (16:25, 25:17, 25:23, 21:25, 15:12) Olympia: Hlede 7, Juren 13, Zampar 25, Rig-hini 10, Persoglia 4, Visin 1, Corsi 0, Pavlovič 5, Vidotto 7, Princi 0, S. Komjanc 0, Brun nv, Štefan Čavdek (L1), Andrej Čavdek (L2). Trener: Marchesini. Dva asa Pavloviča, dva napada Zampara in ravno toliko blokov Vidotta so v odločilnem skrajšanem nizu uvedli letošnjo prvo zmago goriških odbojkarjev. Kljub visoki uvodni prednosti (6:0), pa so se morali domači krepko potruditi, da so strli odpor trdoživih gostov, ki so se jim sredi niza približali na samo točko razlike (11:10). Tedaj je prišla na dan izkušenost sprejemalca Jurna, ki je s tremi zaporednimi točkami v napadu priigral svojim odločilno razliko, ki jo je dokončno udejanil podajalec Hlede neposredno z napadom ob drugem dotiku. Varovanci trenerja Marche-siniji so po več kot dvournem srečanju premagali v vsem enakovrednega tekmeca in tako le pretrgali serijo negativnih rezultatov. Za zmago gre zasluga celotni ekipi, ki je znala po poraznem prvem nizu pravočasno reagirati in to zbranost ohraniti tudi v zaključni fazi samega srečanja. V prvem nizu po dobrem začetku domače vrste so gostje kmalu prejeli vajeti igre v svoje roke. Gostitelji so poleg slabega servisa in sprejema bili povsem deficitarni v bloku, s katerim so dosegli le eno točko. Začetni del drugega niza je potekal izenačeno, nakar so si domači fantje le priigrali lepo prednost in z delnim izidom 7:1 zaključili set v svojo korist. V tej fazi se je izkazal tudi Matija Cor-si, ki je v obrambni vrsti zamenjal Zampara. V tretjem nizu z vstopom na igrišče izkušenega Vidotta je Olympija izboljšala blok, kar je nekoliko zmedlo goste, ki pa so kljub temu že vodili 11:16. Vstop na igrišče podajalca Princija je dal novega zagona napadalcem in nasprotniku odvzel dotedanjo sigurnost in odločnost, kar je privedlo do preobrata v končnem izidu tega niza. Četrti niz je bil izenačen vse do 19. točke, vendar so bili gostje v zaključni fazi prisebnejši. Sledil je že opisani zmagovalni peti niz, ki je brez dvoma vsaj delno poplačal trud in vnemo celotne ekipe in tehničnega vodstva. (J.P.) MOŠKA D-LIGA Val - Volley Club Trieste 3:0 (25:18, 25:13, 25:19) Val: Juren 13, Faganel 4, Markič 14, Brandolin 7, M. Devetak 3, Černic 8, Zorgniotti 3, R. De-vetak 2, Bajt 1, Fedrigo 1, Frandolič (L). Trener: Corva. Okrnjeni igralci Vala so po hitrem postopku premagali predzadnje uvrščeno moštvo Volley Club. »Kljub odsotnostim smo odigrali solidno srečanje, predvsem pa nismo zabeležili običajnega padca koncentracije po prvem nizu,« je po tekmi dejal zadovoljen trener Vala David Corva. (av) Fiume Veneto - Soča 3:0 (25:22 25:20 25:19) Soča: Cietto 2, M. Černic 8, A. Černic 12, Polesel, Hlede 10, Rutar 7, Cobello. Trener: Kustrin. Proti neposrednemu tekmecu za obstanek je Soča zaradi številnih odsotnosti zaigrala v neobičajni postavi. Kljub solidni igri je bila neuigranost take postave razvidna. Trener Fabrizio Marchesini med minuto odmora fotodamj@n ŽENSKA ODBOJKA - Poraz Zaleta Sloge v C-ligi Zaslužile bi točko Zalet Kontovel v D-ligi izgubil v Roveredu -1. ŽD: Zalet Sloga se je upiral Zalet Sloga - Staranzano 1:3 (21:25, 25:21, 21:25, 19:25) Zalet Sloga: Vitez 2, Vattovaz 0, Spanio 9, Kojanec 9, Balzano 12, Feri 3, Babudri 13, Costantini 1, Zonch 3, Pertot. Trener: Čuturič. Zaletovke so se tokrat pomerile s četrto silo prvenstva iz Štarancana in bile večji del igre enakovredne. Z razliko od Zaleta je bil Staranzano bolj priseben v ključnih trenutkih, delitev točk med ekipama pa bi bilo povsem sprejemljivo. Pri poteku srečanja pa je bil odločilen že prvi set, v katerem bi lahko Babudrijeva in soigralke iztrgale kaj več. Uvodoma so na račun slabše obrambe in deloma tudi predvidljive igre na mreži že zaostajale za šest točk. Pri 7:13 v korist Staranzana je Čuturič zamenjal podajalko. Na mesto Vattovazove je vstopila Vitezova, kar je takoj predramilo domače odbojkari-ce. Zaletovke so kot prerojene zagrizeno igrale tudi v obrambi. Zgledna jim je bila libero Giorgia Ba-rut, ki je z dvema izrednima obrambama požela tudi bučne aplavze publike. Kljub delnemu 6:0, ki je Zalet približal na 2 točki zaostanka, je Staranzano osvojil prvi set, pri čemer sta prispevala tudi dva zgrešena servisa zaletovk v končnici. Sprememba pristopa se je obrestovala v drugem nizu, ki je bil ODBOJKA - Moška C-liga Poznalo se je, da so med prazniki manj trenirali Demar Prata - Sloga Tabor 3:0 (25:16, 25:14, 25:16) Sloga Tabor: Antoni 6, Kante 3, Milič 2, Reggente 0, Taučer 3, Trento 6, De Luisa (L1), Rauber (L2), Fur-lanič 5, Guštin, Jerič 1, Peterlin 1, Vattovaz 0. Trener: Danilo Berlot. V Prati je Sloga Tabor odigrala tipično po-praznično tekmo: med novoletnim premorom so fantje trenirali bistveno manj kot običajno, kar se je na igrišču še kako poznalo. Sprejem je bil sicer še kar soliden, slogaši pa so bili premalo učinkoviti na servisu, predvsem pa v napadu in obrambi, ki je bila vse preveč statična. Vsi trije seti so si bili na las podobni: Prata je takoj visoko povedla in svojo prednost v bistvu do konca mirno upravljala. Slogaši pa skorajda niso reagirali, zdelo se je, da so se že pred samo tekmo vdali v usodo. Trener Berlot je na igrišče poslal praktično vse odbojkarje, a se situacija ni bistveno spremenila in gladek poraz je bil resnično neizbežen. Na »srečo« je bila na drugi strani ekipa, ki je objektivno boljša od naše in torej ni ena od tistih, proti katerim morajo slogaši ciljati na točke v boju za obstanek v ligi. (INKA) vse do 10. točke izenačen, nato je serija uspešnih servisov Vere Balzano na nasprotnice delovala uspavajoče. Skupno je na srečanju Balzanova dosegla 5 asov. Kmalu si je Zalet Sloga nabral do osem točk prednosti in izenačil stanje v setih. Še najbolj izenačen je bil tretji set, v katerem so zaletovke rahlo vodile do delnega 11:8, po katerem so gostje nanizale sedem zaporednih točk. K sreči je tokrat po black-outu prišlo do reakcije. Bal-zanova in Kojančeva sta ponesle Zalet do izenačitve pri delnem 19:19, naposled pa je Staranzano uveljavil svojo premoč predvsem v polju in pove-del na 1:2. Zaključni niz je prav tako postregel z izmenjavo v vodstvu obeh ekip, pri 16:16 pa so Čuturičeve varovanke popustile in utrpele ponovno daljši break šestih točk, ki je dokončno zapečatil srečanje. (mar) ŽENSKA D-LIGA Roveredo - Zalet Kontovel 3:0 (25:13, 28:26, 25:18) Zalet Kontovel: Antognolli 0, Cassanelli 3, Bukavec 11, Kalin 2, Micussi 3, Kneipp 11, Bezin (L), Zavadlal 4, Bressan 3, Špela 2, Breda 0. Trener: Kušar. Trener Zaleta Kontovela je nastop v Roveredu označil kot »po-novoletno tekmo«. Kontovel-kam so bile tokrat usodne odvečne napake in težave v sprejemu. V prvem setu so pobudo prepustile nasprotnicam, v drugem pa bile skoraj na pragu zmage. Nekaj je bilo tudi menjav postavi, Irina Bezin je nastopila v vlogi standardnega libera, medtem ko dosedanji prvenstveni libero Federica Mi-cussi na krilu. Nezbranost Kušarjevih odbojkaric je prišla do izraza tudi v tretjem setu, ki so ga zaključile pri 18. točki. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Sloga - Triestina Volley 0:3 (24:26, 15:25, 24:26) Zalet Sloga: Bortolin 0, Kovačič 7, Legiša 4, Maver 10, Olenik 14, Skerk 4, Zaccaria (L), Breganti 2, Camas-sa, Racman 0. Trenerka: Gantar. Slogašice so se srčno borile proti bolj izkušeni tržaški ekipi. Varovanke trenerke Ivane Gantar bi lahko tudi iztrgale točko. NOGOMET - 16. krog elitne lige Kljub dobri le točka za igri Kras - Sanvitese 2:2 (2:1) Strelca za Kras: Smrtnik 28. in Maio 36. Kras: D'Agnolo, Košuta, Salkič, Tomizza, Simeoni, Spetič, Facchin, Carlevaris (Grujič od 65.), Smrtnik, Maio, Stančič. Trener: Žlogar. Srečanje v Repnu med Krasom in Sanvitesejem je ključni trenutek doseglo med 16. in 20. minuto drugega polčasa, ko je repensko moštvo še vodilo z golom prednosti in zasledovalo tretjega. Sodnik se po zelo nerodnem posegu vratarja Sanviteseja nad Krasovim napadalcem ni odločil za najstrožjo kazen, štiri minute kasneje pa poseg Krasovega branilca nad Sanviteseje-vo devetico v nasprotnem kazenskem prostoru ocenil za prekršek. Z bele točke je bil uspešen Paciulli, ki je mrežo že zatresel v prvem polčasu, ko je bilo srečanje še dokaj dopadljivo in uravnovešeno. Ze v prvih 15. minutah sta se obe moštvi »oglašali« pred nasprotnikovimi vrati, vendar sta bili vsaj uvodoma premalo konkretni. Kras si je celo privoščil odvečne podaje v kazenskem prostoru, ob streljanju proti vratom pa tudi kak odvečni dotik žoge. Med boljšimi na spolzkem in blatnem igrišču v Repnu so Polet se je boril Polet Kwins ZKB - Milano Quanta 4:6 (2:2) Polet: Gallessi, Biason, Mariotto, Grusovin, Dak-skobler (1), Cavalieri, Žerdin (2), De Vonderweid, Fu-magalli, Fabietti, Battisti (1), Zoll, Poloni. Poletovci so v prvem krogu povratnega dela hokejske A1-lige po izenačeni tekmi izgubili proti državnim prvakom. Milančani so sicer pred začetkom tekme imeli le dve točki naskoka pred Ru-sanovimi varovanci, saj so zaradi nepravilnih nastopov ob koncu lanske sezone izključenega standardnega vratarja, Slovaka Juraja Franka, izgubili kar pet na igrišču zmaganih tekem. Gostje so tekmo odlično začeli: že v tretji minuti so povedli. Po-letovci so se po precej pasivnem začetku opogumili ob prvi številčni premoči po prekršku nasprotnikov: slovenska naveza je tako dosegla prvi gol (Zerdin po asistenci Dakskoblerja). Tudi z igralcem manj so se nato dobro branili in točno šest minut pred koncem prvega dela izenačili z zadetkom Dakskoblerja. Gostje so v drugem polčasu takoj po-vedli in do petnajste minute dosegli še dva zadetka (2:5). Domačini so se nato ponovno zdramili in z Battistijem in Zerdinom zmanjšali razliko le na gol. Gostje pa so nato dosegli še ne gol. (MO) Gol napadalca repenskega Krasa Žige Smrtnika fotodamj@n bili tokrat Dino Stančič in Ziga Smrtnik, oba na bokih napada. V vrstah Sanviteseja je ob strelcu Paciulliju odločilen vratar Marco Piccolo, ki se je že v 22. minuti izkazal nad močnim strelom Carlevarisa, nemočen pa je bil pred lobom Smrtnika v protinapadu v 28. minuti. Le čas, da se je zavrtela Golica in je Sanvitese po odbiti žogi na robu Krasovega kazenskega prostora izenačil z diagonalnim strelom Paciullia. Izenačenje je bilo glede na prikazano igro vseh nogometašev pravično, vse dokler je Kras v 36. minuti izvedel odlično skupinsko akcijo, ki je pred vrata postavila Maia. Ta po prvotno odbiti žogi ni mogel zgrešiti delnega 2:1. Drugi polčas je ob dvomljivih sodniških odločitvah minil v znamenju megle, ki je vse bolj grozila rednemu poteku srečanja. V Krasovih vrstah je priložnost takoj prispeval Tomiz-za, vendar mu je prešibek strel ubranil Piccolo. Naveza Smrtnik-Stančič-Maio je v prvih minutah še naprej ustvarjala priložnosti, ki bi jih lahko Zlogarjevi nogometaši boljše izkoristili. Po izenačenju Sanviteseja je morala v taboru Krasa rahlo padla, Sanvitese, pa razen plahih poskusov, se je z rezultatom tudi zadovoljil. Igrišče je bilo že dokaj blatno, obe moštvi pa premalo prisebni. Zadnjo veliko priložnost je po mehkem predložku Tomizze imel na čelu Milan Grujič, ki je usnje usmeril previsoko nad vrata. (mar) NAJDI NAS NA FACE BOOKU primorski_sport Lumignacco v težavah Vodilni Lumignacco je znova iztrgal le polovični izkupiček. V pričakovanju današnje tekme v Križu med Vesno in Cordenonsom, se je na drugo mesto prebila Torviscosa. VČERAJ Chions - Manzanese 1:1 , Kras - Sanvitese I:I, Rivignano - Lumignacco 1:1, Tolmezzo - Cjarlins 3:3, Torviscosa - Gemonese 1:0 DANES Vesna - Cordenons (1S.00), Corno - Flaibano in Ism - Tricesimo Lumignacco 16 10 4 I I4:13 34 Torviscosa 16 9 S I 16:10 3I Cordenons 1S 9 4 I IS:11 31 Vesna 15 7 5 3 30:15 26 Gemonese 16 l 4 S 16:13 IS Kras 16 6 6 4 24:20 24 Flaibano 1S S S S I0:I1 I0 Tricesimo 1S 6 I l I9:31 I0 Tolmezzo 16 S S 6 I6:II I0 Cjarlins Muzane 16 S S 6 II:IS I0 Virtus Corno 1S S 3 l 1S:II 1S Sanvitese 16 S I 9 16:I3 1l Rivignano 16 4 S l 14:I4 1l Chions 16 4 4 S 1S:I3 16 Gradisca 1S 1 S 6 1I:19 11 Manzanese 16 I 3 11 1l:I9 9 PRIHODNJI KROG (17.1.) Tricesimo - Chions, Gemonese - Ism, Cordenons - Kras, Sanvitese - Rivignano, Flaibano - Tolmezzo, Cjarlins - Torviscosa, Manzanese - Vesna, Lumignacco - Corno 22 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / DRŽAVNA C-LIGA GOLD Drugi Jadranov poraz v štirih dneh Montebelluna - Jadran 77:64 (17:18, 36:27, 59:46) Jadran: M. Batich 12 (6:8, 0:4, 2:6), Koja-nec 11 (-, 1:5, 3:5), Ban 22 (10:12, 6:9, 0:4), Daneu 2 (-, 1:4, 0:2), Rajčič 6 (-, 3:7, 0:4), Kocijančič 6 (-, 3:5, -), Peric (-, -, -), De Petris 5 (1:2, 2:6, 0:1), Malalan nv, Ridolfi (-, -, -). Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 23; pridobljene: 7; asistence: 10; skoki: 36 (29 + 7). SON: 29. PON: M. Batich, Ban, Daneu, De Petris. Košarkarji Jadrana so v Monte-belluni doživeli že drugi poraz v štirih dneh in tako sklenili prvi del prvenstva s serijo neuspehov. Gostje so tokrat nastopili v še bolj okrnjeni postavi, saj je Malalan zaradi poškodbe roke spremljal tekmo le s klopi, ravno tako kot Ridolfi, ki je moral na koncu sicer vstopiti na igrišče, saj sta (sicer ne izvrstna) sodnika kar štirim igralcem dosodila peto osebno napako. Gostujoča peterka je tokrat razočarala predvsem v napadu, ki je na začetku lahko računal izključno na Bana (14 od 27 Jadranovih točk v prvem polčasu), medtem ko sta se v drugem delu srečanja izkazala tudi Batich in Kojanec, preveč pa je bilo izgubljeni žog, kar 23. Začetek tekme pa je bil spodbuden. Potem ko so domači povedli s 6:0, je sledila reakcija gostov, ki so s trojko Kojanca tik pred iztekom prve četrtine tudi prvič povedli. Vodstvo pa je bilo kratkotrajno, saj je Montebelluna v drugi četrtini onesposobil Jadranov napad. Gostje so namreč zadeli le 9 točk v 10 minutah, tako da se je prvi polčas zaključil z najvišjo prednostjo domače peterke (36:27). Tudi povratek iz slačil-nic ni bil najboljši za goste, saj so domači Borut Ban je v Montebelluni dosegel 22 točk fotodamj@n takoj poskrbeli za delni izid 6:0. Sicer je do reakcije Jadrana le prišlo, predvsem v zadnji četrtini, ko so se Batich in soigralci približali na štiri točke zaostanka. Pri izidu 68:64 minuto in pol pred koncem srečanja bi se lahko požrtvovalni gostje s trojko Daneua dodatno približali, njegov met pa je zgrešil koš, tako da je bilo srečanja tedaj konec. (av) DEŽELNA C-LIGA SILVER Bor Radenska: slab odstotek pri metu Bor Radenska - UBC 60:67 (9:12, 26:31, 38:43) Bor Radenska: Bole 6 (2:4, 2:3, 0:4), Basile 5 (3:4, 1:3, 0:2), N. Danev 2 (-, 1:4, 0:3), Cre-vatin 18 (2:5, 2:4, 4:9), Scocchi 7 (1:2, 3:6, 0:6), Marusič 16 (2:2, 4:12, 2:6), Mozina 4 (2:2, 1:3, -), Doz 2 (-, 1:1, -), Devčič nv, T. Danev nv. Trener: Dan Oberdan. SON: 28; PON: Basile (v 24. min.); Skoki: 40 (28 v obrambi, 12 v napadu). Matteo Marusič Bor Radenska je na prvem srečanju je zbral 16 točk, v letu 2016 na domačem parketu šport- toda pri metu ne dvorane Bojana Pavletiča ostal praz- za dve točki nih rok. Škoda, ker peterka iz Vidma je bi- ni bil najbolj la povsem v dometu »plavih«, a je žal si- učinkovit (4:12) noči odpovedal napad, kot zgovorno ka- _ že tudi statistika: 15:36 za dve točki in 6:30 fotodamj@n za tri točke in celo prvo trojko so borovci zadeli šele, ko je tekla 16. minuta srečanja. V obrambi so igrali kolikor toliko pazljivo in zagrizeno, čeprav je Videm v napadu pobral kar 21 žog, kar pomeni da so gostitelji 21-krat imeli nov protinapad. Crevatin in soigralci (Peter Sosič je bil tokrat odsoten zaradi želodčne gripe) v bistvu niso nikoli imeli vajeti igre v rokah, saj so bili od prve minute dalje primora-ni stalno zasledovati. Preveč je bilo napak pri metu tudi iz lahkih položajev, kar so seveda takoj izkoristili Videmčani. V končnici so se sicer košarkarji Bora nevarno približali, a žal je bila razlika prevelika, tako da tudi kljub trojkam in hitrim protinapadom v zadnji, neskončni minuti zaradi številnih prekrškov, so morali priznati premoč peterke iz Vidma. (RAS) DEŽELNA D-LIGA - V tekmi kroga proti drugouvrščeni Goriziani Sokol »show« v Gorici Napeta zadnja četrtina: odločilni»ostrostrelci« Sokola - Zelo dober nastop Kontovela Goriziana - Sokol 72:75 (20:14, 28:24, 48:58) Sokol: Furlan nv, Visciano (-, -, -), Seno 10 (4:6, 3:8, 0:3), Ferfoglia nv, Doljak 6 (-, 0:2, 2:3), Babich 10 (1:1, 0:2, 3:9), Gallocchio 25 (4:10, 3:5, 5:7), Pizziga 2 (-, 1:4, 0:1), Hmeljak 10 (3:3,2:2, 1:3), G. Terčon 2 (-, 1:2, 0:1), Ušaj 10 (4:4, 3:4, 0:1). Trener: Vatovec. Sokol je kot prava vodilna ekipa v prvenstvu zasluženo premagal dru-gouvrščeno Goriziano. Gostje so tekmo odlično začeli, saj so po zaslugi dveh trojk in lepe igre v napadu povedli z 2:8. Nato pa se jim je nekaj zataknilo, tako da je Goriziana poskrbela za delni izid 13:2. Sušo je prekinila čudovita akcija dvojice veteranov Hmeljak-Visciano, ki bi jo lahko v videoposnetku neprestano predvajali igralcem mladinskih ekip. Košarkarji Sokola pa so vendarle odrea-girali v drugi četrtini, ko so Goriziani Športel o ženski odbojki na Goriškem V jutrišnji, ponedeljkovi televizijski oddaji Športel (TV Koper Capodistria ob 18.00) bo govora o ženski odbojki na Goriškem, ki je končno »zaustavilo« osip. Slovenska odbojkarska društva so združila moči in k mreži jim je uspelo privabiti okrog 120 punc. V koprskem studiu bodo na vprašanja voditelja oddaje Igorja Malalana odgovarjale trenerka Paola Uršič, predsednica društva Mavrice Tjaša Corva in predsednik Soče Igor Tomšič. Sledili bodo prispevki s pokalne tekme Vesne v Manzanu, hokejske tekme Poleta, odbojkaric Zaleta ter tekme Brez meja v orientacijskem teku, ki ga organizira ŠZ Gaja. Tudi tokrat je Špor-telova sodelavka Valentina Oblak pripravila rubriko v V 60-tih sekundah. Skupaj zmoremo: SŠZ in Vili Prinčič o košarki Radijska oddaja Skupaj zmoremo (jutri ob 9.00 po valovih Radia Trst A) bo razdeljena na dva dela. V prvi polovici se bo voditelj oddaje Ivan Peterlin pogovarjal s predsednikom koroške Slovenske športne zveze Marjanom Velikim. V drugem delu pa bo gost v studiu Vili Prinčič, ki se bo ob 50 letnici ustanovitve košarkarskega gibanja pri nas spominjal začetkov. dovolili le dve točki v sedmih minutah. Prišlo je tako do izenačenja pri izidu 24:24, domači pa so prvi polčas sklenili v vodstvu 4 točk po zaslugi koša, ki so ga dosegli krepko po zvoku sirene. Tretja četrtina je bila zelo dopadljiva, saj smo bili na eni strani priča pravemu Ba-bich-Gallocchio »show«, na drugi pa se je v napadu izkazal nekdanji igralec Doma Bernetič. Sokol pa je z uspešno serijo trojk ravno ob koncu četrtine po-vedel z najvišjo prednostjo na tekmi (48:58). Zadnja četrtina je bila nato zelo izenačena, saj je Goriziana nadoknadila skoraj celoten zaostanek, Sokol pa je vedno odgovoril s trojkami. Zadnje minute so bile razburljive, saj je sicer odlični Gallocchio zgrešil nekaj odločilnih prostih metov, naposled pa je Sokol vendarle zmagal, saj je odlično izkoristil dve tehnični napaki Rossa, ki sta nekoliko olajšali sicer zahtevno delo gostujoče peterke. (av) Naš športnik 2015 drevi po TV Rai 3 bis Če ste morda zamudili podelitev priznanj Naš športnik 2015, ki je bil med prazniki (29. decembra) v Izoli, si lahko reportažo s prireditve pogledate drevi ob 20.50 na televizijskem kanalu Rai 3 bis. 25-minutno oddajo so pripravili novinarji TV Koper Capodistria. Ponovitev reportaže bo v četrtek ob enaki uri. V ženski konkurenci je prvo mesto pripadlo telovadki Tei Ugrin, v moški pa je bil goriški odbojkar Loris Mania četrti. Odbojkarji goriške združene ekipe Olympie so se uvrstili na 5. mesto. CUS Trieste - Kontovel 60:74 (18:10, 31:27, 45:43) Kontovel: Škerl 23 (8:11, 3:6, 3:6), Žerjal 1 (1:2, 0:2, -), Bufon n.v., Gantar 18 (1:2, 7:14, 1:1), Starc 7 (1:3, 3:7, 0:1), S. Regent (-, 0:1, -), Devetak n.v., J. Zaccaria 11 (1:3, 5:7, -), Sossi 6 (-, 3:4, -), G. Regent 8 (4:5, 2:8, -); trener: Marko Švab. Kontovel, ki je nastopil brez enega svojih najboljših igralcev Petra Lisjaka, je na najboljši način začel nastope v novem letu. V vnaprej igrani tekmi je v petkovem 12. krogu v gosteh premagal solidni Cus in tako osvojil predragoceni točki v boju za obstanek v ligi. Tekma se za naše košarkarje ni začela najbolje, saj so z nezbrano igro v obrambi in neučinkovitostjo v napadu po prvi četrtini zaostajali za osem točk. Zaostanek so v drugi in tretji četrtini skoraj izničili s čvrsto obrambo in končno z boljšim odstotkom pri metu v napadu. V zadnji četrtini so odločno prejeli vajeti igre v svoje roke in povsem na-digrali gostitelje ter zanesljivo zmagali. Za predragoceni točki na lestvici je zaslužna vsa ekipa predvsem za igro v drugem polčasu. Nekaj več pa sta pokazala Marko Gantar, ki je skozi vse srečanje igral dobro tako v obrambi kot v napadu, in Tadjan Škerl, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec Kontovelovega moštva. (lako) primorski_sport y tuuîtter primorski_sport facebook ^ Domači šport Danes Nedelja, 10. januarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Cordenons PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo: 14.30 v Bazovici: Zarja -Isontina; 14.30 v Mošu: Pro Gorizia - Breg; 14.30 v Marianu: Mariano - Mladost 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Alabarda - Gaja; 14.30 v Gorici: Audax - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Isonzo; 10.30 v Koprivnem: Isontina - Sovodnje KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.00 v Pordenonu: Pordenone - Breg UNDER 20 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: dom - Pallacanestro DGM UNDER 18 MOŠKI - 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Breg UNDER 15 MOŠKI ELITE - 15.30 v Codroipu: Codroipese - Bor UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Muzzani: Basket School Team - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Bibione MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Altura UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Štandrežu: Val -Fincantieri 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Sokol UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Fincantieri; 11.30 v Trstu, Ul. della Valle: Le Volpi - Zalet Dvigala Barich UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - Azzurra; 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Breg; 11.30 na Proseku: Kontovel - Virtus Olympia Volley ORIENTACIJSKI TEK 9. BREZ MEJA - 10.30 (start) v športnem centru Gaje na Padričah (organizator ŠZ Gaja) Jutri Ponedeljek, 11. januarja 2016 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 20.30 na Proseku, Rouna: Vesna - S. Andrea;19.00 v Ronkah: Ronchi - Kras Repen □ Obvestila Košarkarska komisija ZSŠDI vabi jutri, v ponedeljek, 11. januarja, ob 19. uri v Večnamenski center pri Briščikih na slavnostni večer 50 let naše košarke. Program: odprtje Stene slavnih, predstavitev knjige 50 let naše košarke, predstavitev ekip projekta Jadran. ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 16. januarja v gledališču Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 15. uri. Predvpisi na: moblak@libero.it. SO-SPDT organizira 22.,23. in 24. januarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Mnogo je novosti. Informacije in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina). / ŠPORT Nedelja, 10. januarja 2016 2 3 50 LET NAŠE KOŠARKE - Jutri ob 19. uri v Večnamenskem centru pri Briščikih Knjiga, pričevanja in »naša« Stena slavnih V telovadnici na Rouni bo jutri pravi praznik naše košarke, ki je dosegla častitlji mejnik 50 let od ustanovitve organiziranega gibanja. Da bi to primerno obeležili, so pri košarkarski komisiji ZSŠDI oblikovali pester program, ki bo potekal od 19. ure dalje v Večnamenskem centru pri Briščikih. Večer so razdelili na tri dele. Najprej bodo predstavili pravo novost, in sicer steno slavnih, neke vrste različica ameriške Hall of Fame oz. Wall of Fame, v kateri bo našlo svoj prostor trinajst najbolj zaslužnih košarkarjev in športnih delavcev, ki so prispevali bistveni doprinos k razvoju naše košarke. Z njihovimi slikami bo od jutri okrašena stena telovadnice na Rouni, ki so jo pred kratkim preple-skali Jadranovi košarkarji in odborniki. Prireditev, ki jo bo vodil Evgen Ban, se bo nato nadaljevala s pogovorom z Brankom Lako-vičem, avtorjem knjige 50 let naše košarke, zaključila pa se bo s predstavitvijo vseh mladinskih ekip, ki sodelujejo pri projektu Jadran. Poseben poudarek pa si nedvomno zasluži publikacija 50 let naše košarke (založba Mladika), ki jo je uredil kdo drug kot Branko Lakovič, katerega ni treba posebej predstavljati. Po besedah drugih pomembnih akterjev, na katere lahko naletimo v sami knjigi, je mogoče razbrati, da je Branko Lako-vič (Lako) eden izmed najbolj zaslužnih za sam nastanek, razvoj, prepoznavnost - in še bi lahko naštevali - košarkarskega gibanja Slovencev v Italiji. Potem ko je Lakovič leta 1995 uredil knjigo o prvih tridesetih letih naše košarke, si je letošnji pomemben jubilej zaslužil novo publikacijo. »Z vsem gradivom, ki ga imamo, bi lahko izdali pravo enciklopedijo. Knjigo smo omejili na približno 320strani, ki naj bi bile tudi »živi dokument« 50-letne prehojene poti in priznanje za naše nekdanje in sedanje košarkarske delavce, brez katerih bi naše košarke, vsaj v taki obliki, ne bilo,« na kratko opisuje knjigo Branko Lakovič. Publikacija pa obsega mnogo več. Razdeljena je na štiri poglavja: v prvem, ki ga je uredil in napisal Branko Lakovič, najdemo krajši povzetek 30-letnega delovanja, in sicer od povojne košarkarske dejavnosti do sezone 1994/95. Drugo poglavje je uredil novinar slovenskega deželnega sedeža RAI za FJK Ni-ko Štokelj, ki je zaobjel obdobje od sezone 1995/96 do 2014/15. Sledi poglavje, ki je namenjeno našim košarkarjem in košarkarici, ki so nastopili z italijansko člansko in mladinsko reprezentanco, posebno pozornost pa si zasluži četrto poglavje, v katerem je novinarka Primorskega dnevnika Veronika Sos-sa zbrala pričevanja naših košarkarskih delavcev, trenerjev in igralcev. Knjigo pa so avtorji tudi obogatili z raznolikim slikovnim in statističnim gradivom (za grafično obliko je poskrbel Igor Lakovič). »Pred dvajsetimi leti smo storili veliko napako, saj v publikaciji o 30-letnem delovanju ni bilo niti besede v italijanskem jeziku. Že takrat se je v naša društva vključevalo vse večje število slovensko negovorečih igralcev, trenerjev in odbornikov. Knjigo 50 let naše košarke smo tako v celoti prevedli v italijanščino, za prevode pa sta poskrbela Sergio Tavčar in Albert Voncina. Zahvaliti se moram številnim fotografom, društvom, pokroviteljem, založbi Mladika in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, brez katerih bi publikacija ne izšla,« zaključuje Branko Lakovič. Knjiga je res bogata in zanimiva in bo od jutri naprodaj na sami predstavitvi na Rouni in v knjigarnah. V pričakovanju na celoten tiskani izvod, vam tik pred izidom ponudimo nekaj zanimivih utrinkov oz. okusno predjed iz sicer bolj obširnih in poglobljenih pričevanj nekaterih izmed protagonistov, ki so sodelovali pri pripravi publikacije. Slavnostni večer bosta z glasbenim utrinkom dopolnila DJ Papš (Aljoša Ota) in Tina Renar. Albert Voncina RENATO ŠTOKELJ Bodite ponosni, da ste Slovenci, govorite slovensko, pozdravljajte v slovenščini in vedite, kaj predstavljate. Dobro se spominjam treninga, ko je do nas stopil gospod, v obleki, s kravato in se predstavil: »Sem Marjan Dolgan, podpredsednik Bora, ki vam prinašam pozdrav pred začetkom prvenstva. Prvič bomo nastopali v mladinskem prvenstvu. Bodite ponosni, da ste Slovenci, govorite slovensko, pozdravljajte v slovenščini in vedite, kaj predstavljate,« se besed še zelo dobro spominja Renato Štokelj, igralec in dolgoletni odbornik Športnega združenja Bor. Bili so hudi časi, v katerih so se na primer italijanski klubi izogibali igranju s slovenskim nogometnim klubom Primorje, zato so besede dobro dele. CLAUDIO STARC »Sciavo?« Nema problema!Slovanska predrznost!? Teče leto 1977, košarkarska zveza ni še pod okriljem Bogdana Tanjevica in ŠD Kontovel v košarkarskem geografskem pomenu še ne obstaja. Nekega aprilskega dne na trgu Oberdan. Za mano je neprespana noč, saj smo licej okupirali. Na trgu presenečen zagledam Petra Brumna, ki stopi do mene: »Claudio, pripravi torbo! Ob 16. uri bo v športni palači zbirni trening za državno kadetsko reprezentanco, najboljši kadeti naše dežele bodo tam.« »Ampak Peter, saj me ne bodo niti povohali!?« »Greva, pripravljen si!« (...) Niso me pozabili! Pospravim kovček v sobo in že sem v hali hotela, za mano pa zaslišim: »Tudi "sciavo" je tukaj«. Obrnem se, pogledam ga, a ne izustim ničesar. Bil je Sbarra, kadet Fortitudo Algide iz Rima, ki se podlo posmehuje. Zavre mi, da bi počil, a se le nasmehnem in odidem. V trenutku se spomnim tekme pred dvema letoma med Flaminiom in Kontovelom. »Sciavi, sciavi,« kriči publika, brez prestanka, a vendar zmagujemo. Na igrišču mi takrat pošteno zavre. Reakcija. In žoga že leti med publiko. Moja izključitev, Kontovel pa je na koncu poražen! Na prvem treningu po tekmi se v slačilnici znajdem sam s trenerjem Petrom Brumnom: »Zaradi tvoje nepremišljenosti smo izgubili, Claudio! Ne igraš zase, ampak za ekipo! Av-tokontrola, avtokontrola, avtokontrola!« mi ponavlja. (...) »Dragi, ne veš komu si stopil na rep, drugod mogoče že, ne pa na košarkarskem igrišču! Od takrat igram vedno bolje na planetu, ki ga ti ne boš nikoli dosegel, čeprav si potem dolga leta igral za rimskega prvoligaša.« In še zadnja akcija: ukradem žogo in že letim v protinapad, za mano teče dvo-metraš, zaustaviti me hoče z "banano"! Skočim, on za mano, a v zraku se zaustavim le toliko, da on zleti malo naprej, žogo pa potisnem za hrbet soigralcu! Končano! 'Sciavo?' Nema problema! Slovanska predrznost!?« LIVIO SEMOLIČ Na tekmi proti svojemu idolu De-libašieu sem zadel tudi štiri točke. Če preletim številne košarkarske dogodke, se najraje spominjam turneje, ki sem jo opravil s selekcijo ZSŠDI po Bosni v drugi polovici sedemdesetih let. Zaigrali smo proti »mitični« Bosni trenerja Bogdana Tanjevica in ka-petana Mirze Delibašica, na tekmi pa sem zadel tudi štiri točke. Bilo je enkratno, če upoštevamo, da je bil Mirza Delibašic moj idol. JORDAN MARUŠIČ Denar ni edino merilo. Košarko je Jordan spoznal posredno. Kot vsi mladi Štandrežci se je tudi on začel poditi za nogometno žogo: »V Štandrežu živim namreč prav blizu nogometnega igrišča. Pri Juventini sem bil zelo soliden vratar, a imel sem vedno odrgnjena kolena,« se je v smehu spomnil Marušič. Pri 13 letih je sledil bratrancu, ki se je odločil, da bo igral košarko (...). Nadebudni vratar je prejel tudi povabilo videmske ekipe, preglednega treninga pa se naposled ni udeležil. Takrat se je 14-letni mladenič že odločil, da bo svojo športno pot nadaljeval v telovadnici z oranžno žogo. Oče Sandra Corve, zdajšnjega predsednika Odbojkarskega kluba Val, Giorgio Corva ga je sicer skušal prepričati, naj ostane v nogometnem svetu: »Tu se obrača veliko več denarja!« mu je ponavljal, Jordana pa niti to ni prepričalo. Po več letih, ko je Marušič dočakal tudi nastop v A1-ligi, je gospoda Corvo spet srečal: »Pohvaliti te moram! Uspel si tudi v košarki. Pa vendar, prav gotovo ne zaslužiš toliko, kolikor bi lahko v nogometu,« se je pošalil Corva, Jordan mu je odgovoril, da denar ni edino merilo. ANDREA MURA Jadranova sezona 2013/14 je bila zgodovinska. Jadranovo sezono 2013/14 bi lahko označili različno: bila je gotovo krasna, neverjetna, pravljična, po mojem mnenju pa je bila: zgodovinska. Zgodovinska, ker se je ta skupina igralcev, prava klapa, zapisala v zgodovino ne samo zaradi enega norega večera, temveč zaradi triletnega garanja, medsebojnega razumevanja, stalne rasti. IGOR MEDEN Na Fakulteti za šport v Ljubljani je opazil oglas, da na Kontovelu iščejo trenerja »Prvič sem se srečal z zamejsko košarko leta 1984, ko so mi pri ŠD Konto-vel zaupali člansko ekipo. Ko sem prišel, nisem poznal nikogar, tudi okolje mi je bilo tuje. V Sežani sem v prejšnjih sezo- nah treniral samo dekleta,« se prvega stika spominja trener Igor Meden (letnik 1959), doma iz Senožeč. »Ker nisem poznal nikogar, sem v ekipi imel do vseh enak pristop. In temu so se vsi hitro prilagodili. Tudi začetek prvenstva je bil zelo spodbuden, saj nismo doživeli niti enega poraza,« se danes pohvali Meden, ki je mesto na klopi dobil, potem ko je na Fakulteti za šport v Ljubljani opazil oglas, da na Kontovelu iščejo trenerja. BORIS VITEZ Vsako sezono so nam obljubili potovanje, če bomo napredovali. Najbrž pa niso verjeli, da bo napredovanj več. Ibiza, Lloret de Mar, Tunizija, Palma de Mallorca, križarjenje po Dalmaciji in še ... Ne, ne berete seznama turističnih ponudb, ampak destinacije, kjer so igralci Jadrana preživljali poletne počitnice. In to ne na lastne stroške. To je bila zaslužena nagrada za napredovanje v višjo ligo. »Odborniki Jadrana so nam nakazovali le minimalna povračila stroškov, vsako sezono pa so nam obljubili potovanje, če bomo napredovali. Najbrž pa niso verjeli, da bo napredovanj več,« se v smehu spominja Boris Vitez, eden izmed glavnih nosilcev ekipe zlatih let Jadrana. BORIS SALVI Mislili so, da se žogo lahko samo brca. Spomnim se, da je vladalo za prvi trening v dolinski telovadnici veliko pričakovanje. Nekatere so pripeljali starši, drugi smo tja dospeli peš, prijatelj Franko Debernardi pa kar s svojim kolesom. Po poti v telovadnico je srečal še Franka Korošca, ki je bil prav tako namenjen v telovadnico, ga posedel na svoj bicikel in skupaj sta nadaljevala pot. Ker je bilo kolo brez zavor, si je Franko pri vožnji pomagal tako, da je z nogo pritiskal ob sprednje kolo in s tem zmanjševal hitrost. Tisti dan pa je bilo s sopotnikom tako zaviranje nemogoče: teža je bila prevelika, obenem pa mu je stopalo zdrsnilo med »špice« kolesa. Oba potnika sta tako poletela v zrak in nato pristala na trdem asfaltu. V telovadnico sta dospela okrva- vljena in poškodovana, a vseeno trdno prepričana, da opravita prvi trening pod vodstvom našega trenerja Lakota. Prav Lako je imel z nami veliko dela, večina sploh ni poznala košarke, drugi so spet mislili, da se žogo lahko samo brca, spet tretji pa so zahajali v telovadnico zgolj zaradi družbe. Kljub vsemu pa smo postajali prava skupina in čisto vsi smo se zavedali, da vaja dela mojstra. SERGIO TAVČAR Ko je Boriz Vitez dodal, »če ostane Marko (Ban), ostanem tudi jaz«, se je v hipu zgodil Jadran. Potem ... Potem pa je vse že del naše obče znane zgodovine. Sem sodi razvoj ŠD Kontovel, ki se je razvijalo vzporedno z openskim Poletom, pa tudi srečanje pod kostanji na dvorišču Društvene gostilne na Kontovelu, ko smo igralcem postavili enostavno vprašanje: Če ustanovimo združeno mladinsko ekipo, ostanete tu ali odidete v Trst (tako kot sta storila Claudio Starc in Mauro Čuk?)« In ko je Marko Ban odgovoril: »Da, jaz ostanem!« in je Boris Vitez dodal: »Če ostane Marko, ostanem tudi jaz,« se je v hipu zgodil Jadran. Tisti pravi seveda, ne pa tisti propadli poizkus pred dvema letoma, ko je bilo fig po raznih žepih za izvoz. In ravno Jadran je potem pisal zgodbo vse do današnjih dni. V dobrem in slabem - s čimer mislim predvsem na našo pogubno značajsko napako tipičnega slovenskega vrti-čkarsva, nevoščljivosti in samozado-voljstva, ki se jih ne moremo znebiti. Podoživljati vse košarkarske trenutke, predvsem največje uspehe, je bilo lepo, enkratno in nepopisno. O njih na začetku nismo sploh sanjarili. Kaj pa pogrešam danes v košarki? Ženske. Ki igrajo košarko, da ne bo pomote. Tovrstne in morda še lepše anekdote že omenjenih in ostalih protagonistov, zgodbe o napredovanjih, nazadovanjih, mladinske uspehe, srečanja s pomembnimi jugoslovanskimi ekipami ter nastope z državno reprezentanco itd. boste lahko od jutri brali v knjigi 50 let naše košarke. (av) 24 Nedelja, 10. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Atlantikom in zahodno Evropo je obsežen ciklon. Naši kraji so na njegovem obrobju. Topla fronta se zadržuje nad Alpami. Od jugozahoda doteka k nam še nekoliko toplejši in vlažen zrak. J Na zahodu bo zmerno deževalo, na vzhodu pa bodo padavine verjetno močnejše. V gorah bo snežilo. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodnik. Proti večeru bo ponovno pričelo deževati; na zahodu bodo padavine šibke, na vzhodu pa zmerne. Snežilo bo v glavnem nad 900-1200 m. Danes bo sprva povsod oblačno. Padavine bodo dopoldne od zahoda ponehale. Čez dan se bo predvsem v severovzhodnih krajih delno zjasnilo, ponekod na zahodu pa bo občasno spet rahlo deževalo. Zvečer se bo dež ponovno okrepil in širil proti vzhodu. Ponekod bo pihal jugozahodnik. Oblačno bo. Na zahodu bodo padavine močne, na vzhodu pa obilne. V Predalpah bo v glavnem snežilo nad 1500 m; v Karniji in na območju Trbiža pa nad 1000-1200 m. V višjih legah in na obali bo pihal močan jugozahodnik. V zahodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Vmes bo lahko tudi zagrmelo. Spet bo največ padavin v hribovitih delih zahodne Slovenije. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Ugrabil bi Obamovega psa WASHINGTON - Ameriška policija je aretirala moškega, ki je načrtoval ugrabitev enega od psov ameriškega predsednika Baracka Obame. Washing-tonska policija je v avtomobilu Scotta Stockerta našla dve puški in mačeto. Američan, ki so ga zaenkrat obtožili kršenja zakona o orožju, je med aretacijo med drugim dejal, da je nameraval kandidirati za predsednika ZDA ter da je sin nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in igralke Marilyn Monroe. Družina ameriškega predsednika je prvega psa, ki so ga poimenovali Bo, dobila leta 2009, štiri leta kasneje pa se mu je pridružila še mlajša »sestrica« Sunny. Koga od njiju je nameraval Stockert ugrabiti, ni jasno. 1,5 milijona ljudi za črnega Jezusa SYDNEY - Britanka na 70 let starem letalu v treh mesecih z Otoka v Avstralijo »Potrebujem pijačo!« Letalo boeing Stearman Spirit of Artemis iz leta 1942 ansa SYDNEY - Britanska pilotka Tracey Curtis-Taylor, ki se je z letalom iz leta 1942 pred približno tremi meseci odpravila na pot od Otoka do Avstralije, je premagala skoraj 21.000 kilometrov in je včeraj pristala v avstralskem Sydneyju. Letela je z letalom, ki ni le staro več kot 70 let, ampak ima odprto pilotsko kabino. »Potrebujem pijačo,« se je takoj po pristanku pošalila pilotka, ki je sicer ponovila podvig rojakinje, letalske pionirke Amy Johnson iz leta 1930. S tem se je želela pokloniti vsem svojim predhodnicam. Polet z letalom z odprto kabino je dal 53-letni Curtis-Taylorjevi »vpogled v to, kaj je na poti prestala Johnsonova«. »Leteti z nečim takšnim, tako nizko, in preleteti pol sveta, medtem pa si ogledovati izjemno pokrajino in rastlinje (...) to je najboljši razgled na svetu (...) To je najboljša dogodivščina na svetu,« je povedala. Med poletom, med katerim jo je pogosto oviralo slabo vreme, se je med drugim ustavila na Dunaju, v Istanbulu in na Indoneziji. (sta) Tracey Curtis-Taylor je svoj podvig posvetila legendarni Amy Johnson in njenemu poletu v Avstralijo iz leta 1942 ansa MANILA - Na največji verski procesiji na Filipinih, ki se je udeležuje več kot 1,5 milijona kristjanov, vsako leto častijo več sto let star kip črnega Jezusa. Zaradi različnih poškodb in omedlevice so morali zdravniki sicer doslej oskrbeti skoraj 400 ljudi, en človek pa je umrl. Čaščenje kipa, ki ga imenujejo črni Nazarečan, je eden večjih verskih dogodkov na Filipinih, kjer je več kot 80 odstotkov prebivalcev katoličanov. Kip naj bi leta 1606 iz Mehike prinesli španski misijonarji. Procesija traja več kot 20 ur, nekateri verniki pa nato ostanejo še čez noč ter poljubljajo kip črnega Jezusa in ga brišejo z robčki. BRUSELJ - Prevzemi Znamka Peroni v japonskih rokah J it r-f HJL___ tfrra^Jjp RIM - Pivo znamke Peroni (na trgu od leta 1846) je že od leta 2003 last tujeka velikana SabMiller, a je za mnoge ljudi še vedno simbol italijanske industije. Zdaj ji grozi, da pade v japonske roke. Zaradi verjetnega prevzema SabMillerja od strani družbe Ab Inbev, in zato, da ta združitev ne bi naletela na nasprotovanje Evropske unije, ki ne dovoljuje monopolnih položajev v industriji, načrtuje Ab Inbev prodajo znamk Peroni in nizozemske Grolsch. Zanju so Japonci pripravljeni odšteti 3,12 milijarde evrov.