811. štev. Posamezna štev. „Dnevaft stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* ,logo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavijan na dom celo--letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 150 K. Za zunanje naročnike stane „I)an“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. jrj rmm V Ljubljani, petek dne 20. marca 1914. Leto III. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Telefon številka 118. jarr.-~.rL7i:jr_(».it jljli ju -H»-Xsamj!Lin.r<»j Narodnc-Soc. Zveza v Ljubljani. Doslej so veljala pravila N. S. Z. le za Kranjsko, pri izrednem občnem zboru dne 1. svečana t. 1. spremenjena pravila pa je potrdilo ministrstvo za vse avstrijske dežele. Predvsem bo raztegnila N. S. Z. svoje delovanje na Kranjsko. Spod. Štajersko in Koroško, organizirala bo pa s časom tudi tisto slovensko narodno delavstvo, ki je zaposleno med Nemci na srednjem in gornjem štajerskem i. dr., ki najbolj potrebuje zaslombe in pomoči, da se ne potujči. Doslej že šteje N. S. Z. lepo dPio'*! i,aiiov. in članic. Da se pa jejo —' iMi-n' S? okrePL se osnu- skupine. Za Ljubljano se us^fovj tri podružnice, in sicer: 1. za dvorski, 2. za šentpeterski in 3. za trnov-sko-šentjakobski okraj. Nadalje se osnujejo podružnice za Moste, Šiško, Vič-GHnce, za Kočevje in Jesenice. Dosedanji člani in članice, ki so včlanjeni neposredno v N. S. Z., se porazdele v zgoraj omenjene podružnice. S tem se bo delo poglobilo. da bo še bolj intenzivno in tako se organizacija znatno okrepi. Osnujejo se pa podružnice tudi Po drugih krajih, kier še doslej mina N. S. Z. članov. Zelo veliko zanimanje za N. S. Z. je predvsem v Mariboru, kjer je priglašenih že nad 100 članov, ki pristopijo takoj, ko se ustanovi podružnica. Pravila se vložijo Še ta teden. Ustanove se tudi podružnice v Rušah, Celju, Trbovljah itd. »Narodno-Socialna Zveza« je strokovno združenje, ki ima namen korls«a'^ s.ocia,ne narodne in gmotne hre/n -1?t^,Vn5h s,o}ev ter »•>< nudi s, ? P^vno pomoč v sporih razmerja dela; posreduje brezplačno delo in zaslužek; pazi. da se ne kršijo delavske pravice; nudi podporo svojim članom in članicam, v bolezni, brezposelnosti, na potovanju za delom ter daie dedičem umrlega pogrebščino. — Bilo bi preobširno, če bi hoteli na drobno poročati velikansko delo, ki čaka N. S. Z. in ogromne koristi v socialnem, narodnem in gmotnem oziru, ki jih nudi N. S. Z. svojim članom in članicam. Pritisk tujcev - zlasti Nemcev - čutimo vsi na vseh koncih in krajin m tudi delavstvo, ko mu vse boljše službe odjedajo naduti tujci, Slovenec pa naj opravlja najtežja dela za najslabše plačilo. Na svoji zemlji pa zahteva tudi delavec Slovenec, tudi delavka Slovenka vse pravice, Posamezna stev. „Dneva" stane 6 vin.; ravne H; toliko posamezna Številka „Bodeče Neže*, j ttt Uredništvo In upravnifttvo: *• ' Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. f Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranldrana pisma, se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase* se plača: potit vrsta 10 v, osmrtnice, poslana i» zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju p«S ::: post — Za odgovor je priložiti znamko, af' c Odgovorni urednik Radira] Korene. m' ts Last in Usk »Učiteljsko Tiskarne*. « LISJEK. M. ZEVAKO; Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Na to pa. ko je prečital pismo do kraja, se je obrnil k sliki, stresaje se v strašnem ihtenju; zgrudil se je na tla m se vlekel po kolenih, dvi-J?aje obupno roke, s hripavim krikom, ki mu je bruhal preko bledih ustnic: »Odpusti! Odpusti!« Zdajci pa je obležal nepremično, brez zavesti. Vitez je skočil k njemu. Trenotek ni bil takšen, da bi bil smel poklicati na pomoč: nedopustno se' mu je zdelo, da bi prisostvoval tej drami kak tuj človek ali celo lakaj. Par da jan je storil vse mogoče, da bi vrnil maršalu zavest. Tresel Ka je, drgnil mu Čelo in sence z mrzlo vodo ter mu odpel telovnik... £ez. nekaj minut je odjenjala omedlevica; Franc je odprl oči. Vstal je. Čuden plamen je gorel v njegovih očeh. Radost, žalost, vroča nada, kesanje, globlje od najglobljega brezdna, vsakovrstna nasprotujoča si čuvstva so se podila no njegovi glavi. ki mu gredo po božjih in človeških postavah. Edina pomoč, da pride tudi delavec do svojih pravic, da tudi delavcu zasije boljša bodočnost, je krepka organizacija na narodni podlagi. Oklenite se torej vsi »Narodne Socialne Zveze«, ki bo krepko branila socijalne. narodne in gmotne koristi slovenskega delavstva. V združenju je moč. Pojasnila glede ustanovitve podružnic in pristop članov ter o nalogah in ciljih N. S. Z. daje radevoljno osrednje vodstvo Narodne Socialne Zveze v Ljubljani, Narodni dom. Razmišljanje o istrski politiki. Predno o predmetu pišem, izjavljam, da vem, da me bo marsikdo napadel, ampak tega se ne bojim. Zberimo, kjerkoli dobimo dobra jedra m iz njih gradimo našo palačo. To je mo]e geslo. Po mojih nazorih se je liberalizem preživel, dosegel je svoj vrhunec in polagoma razpada. Klerikalizem pričakuje iste usode. In tudi narodne ideje ne bodo dosegle vsega. Narodni boji bodo počasi ponehali, narodni nazori in cilji bodo polagoma propadli in Človeštvo se bo borilo naprej le za načela človečan-stva in za obstanek. Vse skupine človeštva, ki so primorane živeti skupaj, naj bodo pa te skupine nazvaric občine, dežele ali države, morajo najti »modus« enakopravnosti, ki se bo potem dal tudi praktično izvajati in človeštvo bo živelo mirno in zadovoljno v teh skupinah. Z obžalovanjem pa moramo opažati, da ravno pri nas v Avstriji in še posebno v Istri se noče priznati načel enakopravnosti, načel bratstva in prostosti. Ta usodna pogreška, ki mori recimo cele narode, alj da se bolje izrazimo, človeštvo. Ljudstvo -— ali da bolje rečemo voditelji ljudstva — naj bodo pa ti načelniki in voditelji strank, ali organi obstoječih upravnih činiteljev, se ne morejo otresti staroveških načel nasilja in moči, zato hočejo le boja. moritve in pokoljev. naj bi bili Pa ti fizično uveljavljeni ali duševno. Nasilje hoče imeti svojo zmago, doseglo jo tudi bo, a ta zmag? ne bo trajna in trpežna, ne bo prinesla sadu, m umakniti se bo morala razumu m trezni prevdarnosti. Znabiti se nahaja kje na svetu ali celo v Evropi država ali kaka drugačna upravna skupina človeštva, ki obstoji iz mešovitih narodnosti, v kateri pa človeštvo dobro stoji in se dobro razume med se- Pardajan je hotel reči nekaj. »Molčite,« je zamrmral Franc, »molčite . . ., pozneje . . . počakajte me tu . . . obljubite mi . . .« »Obljubim vam,« je rekel Par-dajan. Monmoransi je spravil pismo v nedrije, na svoje srce, in planil iz kabineta. Tekel je v hlev, osedlal si konja sam in si dal odpreti dvor-čeva vrata. Vitez je slišal galop njegovega konja, ki je zamrl naposled v daljavi. Ura je bila ena zjutraj. Franc je prejahal Pariz v najhujšem diru, obračaje konja, kakor ga je vodil nagon, sopeč globoko in izkušaje urediti svoje misli. Konj se je ustavil pred Mon-martskimi vrati; bila so zaprta kakor vsa vrata Pariza ob takšni uri. »V imenu kralja!« je kriknil Franc v noč. Poveljnik straže je planil ves preplašen na ulico, spoznal maršala ter hitel odpirat vrata in spuščat dvižni most, ki so ga vzdignili v tistih burnih časih sleherni večer. Kakor bi trenil ie izginil maršal na odprtem polju, in vojaki so ugibali med seboj, da se je moralo zgoditi nekaj važnega; nemara da so prijeli Hugenotje za orožje . . . Na molčečem, črnem polju pa je klical Francev hripavi glas kosce besed, ki jih je zagrinjal četverni topot kopit njegovega konja? boj, ravno radi vladajočih načel jed nakopravnosti in prostosti ter bratstva. Uvodnika bo dovolj, zato preidem k stvari sami. V Istri smo bili navajeni, da so vladali gospodje sami, ti so bili Italijani, a ljudstvo slovansko in italijansko je bilo tlačan — suženj. To ljudstvo se je jelo polagoma dramiti in vzbujati. Slovani so se začeli zavedati svoje in Italijani svoje narodnosti. Zavedati so se začeli svojega človeškega dostojanstva in spoznali so, da niso ustvarjeni za sužnje, ampak da so prosti ljudje. Vendar pa slepe pokorščine in spoštovanja do tlačiteljev se ni to ljudstvo dolgo moglo otresti, oziroma se še danes ne more. Mase obeh narodnosti so še danes po veliki večini neuke in to zato, ker je tako prav gotovim činite-Ijem. Posebno pa našemu ljudstvu so se odrekale šole. Ljudstvo na deželi je z malimi izjemami skoraj tako, kakor je bilo pred 50. leti. To ljudstvo se je_ vsled svojega neznanja dalo usužnjiti in njegovi tirani uganjajo z njim, kar hočejo. Res je, da se je ustanovilo za ljudstvo mnogo ljudskih šol, ali res je tudi, da mnogo ljudskih šol ne doseže uspeha. Kje tiči krivda, bo znal morda kdo drugi bolje razložiti. Vendar ugotoviti moram že danes, da je neki istrski voditelj svoj čas zvalil krivdo na neke činitelje pri šolstvu in to celo menda ne povsem opravičeno. Ljudstvo samo — slovanske in italijanske narodnosti je med sabo strpno in je opetovano dokazalo, da bi znala obe naroduttsti živeti v miru med seboj, ako ne bi vodilni krogi delali razdora in sovraštva. Kdo ne pozna, kaj vse se je delalo za Krstičeve dobe v Liburniji. naše »botro ljudstvo je šlo na limanice. Ni li bilo pred nedovnirn tako na Koperščini in Piranščini? Iz tega moram priti do zaključka, da se mora politično vodstvo slovanske in italijanske narodnosti oprijeti politiške strpnosti, in začeti zidati iz temelja na volji ljudske mase in ne na kaprice narodnih šovinistov obeh narodnosti. II. Pri obeh narodnostilt Istre opažamo, da se iroleg narodnostnega prepira vrši tudi strankarski. Pri obeh narodnostih so liberalci in klerikalci. Vse to se godi na škodo ljudstva. Klerikalci izkoriščajo spovednice in prižnice, liberalci trgovine, gostilne in pisarne. Vsem tem je na srcu le lastni jaz, nikomur pa vseobče dobro našega pohlevnega in poštenega ljudstva. Ni M to spet g!#-L'.' -iujin 7':OTaMPW—1JJ1I11 »Živa!... Nedolžna!... Ivana! Moja hči!...« Besni dir je po malem umiril besnost lijegovih lazburjenih čuv-čuvstev. Ko je prijahal Franc v Monmoransi, v bližino Maržansija, se je začutil mirnejšega. Mirnejšega, zakaj mogočna radost, ki ga je navdajala pravkar, se je umikala žalosti za tolikimi leti izgubljene sreče! . . . Naravnost, brez obotavljanja, je zdirjal maršal proti bajti, kjer je stopil nekdaj pred Ivano in Henrika. »Ali žive še ti ljudje!« se je pra-šal. »Oh, samo da bi še živeli!...« Domačina sta živela! Bila sta stara in oslabela, a živela sta še! Ob trdih udarcih Francevih, ki je trkal na vrata, je vstal sivec s postelje, oblekel se, napel staro arke-buzo in prašal: »Kdo je?« Žena, stara dojilja, je zlezla s postelje s spešno počasnostjo starih ljudi; majaje z glavo, si je ogrnila rame s plaščem in prijela moža za roko. »On je!« je dejala vsa razburjena. »Kdo on?« »Gospod Monmoransiški in Mar-žansiški! Odpri! On ve zdaj vse — drugače ne bi bil prišel! . . .« Odrinila je zapah in dejala: »Le vstopite, svetlost, čakala sem vas . . . vstopite . ,. vedela Na eni strani narodnjak v roki drži frak. »Kaj meni Gubec mar?« Denar, denar... Na drugi strani drug pristaš 011 si misli: »Ta ni naš, Kaj meni Žitnik?«... Mož je koritnik. Dandanes drag je vinar še bolj goldinar zato brez kron stoji Dolinar. moderna sužnost?! — Oboji imajo tudi v rokah večje ali manjše denarne zavode in tudi s temi vplivajo na politiko. III. Imamo v Istri politično društvo, ki je po poročilih v listih dosedaj spalo spanje pravičnega in se vz-dramljalo Ie ob priliki volitev. Baje je sedaj revidiralo svoj program in se preorganiziralo. Sprejelo je v svoj program katoliška načela, kakor da bi bilo prej brezversko. Imamo kmetsko zvezo tudi na katoliški podlagi. Obedve organizaciji sta baje sklenili skupno delovati — (do prvega nesporazuma menda!) Tako vidimo med našimi sode-želani Italijani. Tudi tam dve grupi. Zadnji čas tudi je začela lezti na površje socialna demokracija, za katero pa najbrž ne bodo še tako kmalu godna istrska tla. Tudi ta, ki ima sicer lepa načela, a se jih ne drži, ne bo mogla beležiti uspehov. In tako capljamo ubogi Istrani v negotovosti naprej, pričakujoči gotovega pogina. Nekoliko se koljemo med seboj radi narodnosti, ne-nekoliko radi načel; izgubljamo vsled tega življenjske sile, ki bi jih prav gotovo lahko bolje izkoristili. Vzgajajmo ljudstvo v duhu strpnosti, bratstva in enakopravnosti, ter bomo našli ključ do medsebojnega mirnega življenja, ki bo prineslo gotovo mnogo dobrega sadu naši zapuščeni deželici. (Priobčujemo ta članek, ne da bi se z njim popolnoma strinjali, ker brez boja ni življenja ne zmage. Op. ured.) K dogodkom na živino-zdravniški visoki šoli na Dunaju. Dunaj, 18. III. 1914. Manlfestaciiski obhcd dunajskega visokošolskega dijaštva. Včeraj ob 9. uri zjutraj sc je pričelo zbirati dijaštvo pred tehniko, kakor je bilo sklenjeno na shodu pri Stalehnerju, da javno pokaže svoje simpatije slušatcljstvu živinozdrav-niške visoke šole in dostojno manifestira za akademične pravice. Sprevod, po številu 5000 dijakov, se je pričel pomikati ob 10. uri izpred tehnike proti živinozdravni-. ški visoki šoli črez Ring. V njem so bile zastopane vse dunajske visoke šole. Sprevod so otvorili nemški na-cijona/ni študenti v kolerjih; njim so se hoteli pridružiti nemški krščanski socijalci, kar jim pa nacijonalci niso pripustili, ter jih pozvali naj grede v sprevodu za Slovani in Italijani. 1 ega ti niso hoteli sprejeti in so odšli. V najlepšem redu, v četverostopih, je korakalo dijaštvo pred ži-vinozdravniško visoko šolo, tam mirno zaobrnilo in odšlo zopet nazaj pred telmikb. Tam se je najprvo zahvalil predsednik izvrševalnega odbora veterinarjev zbranemu dija-štvu za izkazane simpatije in solidarnost Po govoru predsednika vse-, nemškega visokošolskega odbora je zapelo dijaštvo svoj »Gaudeamus«, nakar se je mirno razšlo. To je bila najimpozantnejša manifestacija dijaštva, kar jih je videl sem, da pridete in nisem mogla umreti prej . . .« Mož je bil prižgal trsko, ki se je kadila in polnila bajto z žalostno rdečo svetlobo. Monmonransi je vstopil. Bil je razoglav, ovratnik njegovega telovnika je bil raztrgan, njegove ostroge so bile krvave. Od zunaj se je slišalo naglo sopenje konja, ki je jedva stal na drhtnih nogah. Zasopel se je zgrudil Franc na stolec. V rdeči luči trske je videl starko pred seboj, ki je izkušal vzravnati svojo postavo sključeno od let in dolgega obdelovanja zemlje. In čudno, kakor da bi vedela, da v tem trenotku ni razdalje med njima — ponižna kočarica je izprego-vorila in poprašala visokega in mogočnega gospoda: »Ali ste prišli, da izveste vse?...« »Da!« je odgovoril s strtim glasom. Trepetal je. Starka se je zdela mirna. Mogoče tudi njeno srce ni bilo več dostopno razburjenju. »Povedali so vam, kaj? . . .« »Da! . . .« »Torej je še pravični Bog nad nami!« je dejala starka svečano in resnobno. Dodala je: »Pojdite z mano, sin . . .« In vlastelin Monmoransiški se ni začudil v tem bridkem trenotku. da ga imenuje stara .ubožica, morda najrevnejša in najponižnejša v vsei njegovi vojvodini, svojega sina. Pa tudi ona sama se ni začudila nad tem izrazom, ki ji je prišel na jezik docela naravno, ob opominu na toli obožavano Ivano de Pjen, ki jo je imenovala svojo hčer! Franc se je vzdignil in sledil starki, ki je korakala sključena in počasi, opiraje se. na svojo palico. »Sveti nama!« je velela svojemu možu. Odprla je vrata v ozadju. In maršal je vstopil. Naše! se je v majhni čumnati, katere skoraj elegantna čistoča je čudno nasprotovala ostali notranjščini bednega domka. Tu je stal naslanjač, nezaslišano razkošje v tej bajti, in stebrna postelja z zastori. Postelja ni bila odgrnjena. Na stenah je viselo par preprostih svetniških podob, razpelo, in tik nad zglavjem miniaturna slika: maršal je spoznal sar ‘ga sebe, zmeglilo se mu je pred očmi in dve solzi sta se mu utrnili na lici... Starka pa je odgovorila: »Semkaj, svetlost, je prišla takoj drugi dan po vašem odhodu; tu. v tej postelji je ležala štiri mesece kakor mrtva, ker so ji bili rekli, da ste jo vi zapustili; tukaj je plakala, prosila in rotila, kličoč v deliriju vaše ime . . .« Maršal je pauel ?;a kolena. kdaj Dunaj. Tiho in dostojno je demonstriralo dijaštvo za svoje pravice. Dasiravno se je sklenilo in naznanilo policiji miren obhod, je bilo vendar zbrane v stranskih ulicah polno policije peš in na konjih. Veterinarji so sklenili na shodu pri Stafelmerju v pondeljek soglasno, da se ne inskribirajo v poletni tečaj, če se do takrat ne ugodi njihovim zajitevam. V skrajnem slučaju je slušateljstvo odločeno se preseliti na druge živinozdravniške visoke šole. Slovenska zemlja. KOMEN. Nekaj dni sem se opaža, da so g. orožniki na delu več, kakor po navadi. In kaj — kaj se je zgodilo! Nič. prav nič! V Komnu, kakor v Malemdolu, v Rubijah, Tomaževi-cah in Volčjem gradu delijo g. orožniki. gotovim klerikalnim »golažar* jem», »ricinovo olje« f In prav je tako. Nezakonitosti ob času občinskih volitev v Komnu naj pridejo na svetlo, in naj se tudi primerno poplača. Tako je vsaj upati, da si zakon pridobi oni ugled in spoštovanje, ki mu pritika, da si ne bodo razni ljudje domišljali, da je njim vse dovoljeno. Vemo zagotovo, da pravili krivcev ne bode dosegla roka pravice, ampak le njihove privržence. Ti naj trpijo. To je tudi sredstvo, da se iz-pametujejo. Za gotove »gospode« je to zdravniško opravilo g. orožnikov zelo neprijetno zdaj, v času ko se pripravljajo na — misijon! Ja, misijoni naj fabricirajo pristne kristjane, volitve pa iz kristjonov ljudi, ki prezirajo zakon in njegove določbe, seveda, vse v imenu — pristnega, rimskega kristjanstva! Za danes zadosti. Ko vidimo »učinek« ricinovega olja. sporočimo še kaj. TRBOVLJE. Ni moja navada, da bi pisala politične članke, ker so v to poklicani možje in me ženske podpiramo samo tri ogle hiše. Razmere so tukaj pri nas tako žalostne, da sem primorana v spodbudo trboveljskih merodajnih faktorjev napisati par vrstic, posebno sedaj po volitvah, ko so naše može speljali na led ljudje, ki so na veliki zvon obešali narodnost. Z zadnjemu stavku še pridem, Konstati-rati moram na tem mestu, kako je raznim mladini vročekrvnim nemškim petelinčkom zraste! greben po nemški zmagi v 1. razredu v Trbovljah. Še isti dan so proslavljali zmago v gostilni Berger pozno v noč ter tulili razne izzivalne nemške pesmi. Ker tokrat ni bilo človeka, kateri bi jim bil prestrigel greben, so dobili toliko korajže, da že celo v isti gostilni katero smatrajo za nemško, popolnoma nemoteno prepevajo izzivalno protiavstrijsko nemško naci-jonalno pesem »Die Waclit am Rhein«. To je že višek predrznosti, kar ti ljudje tukaj počenjajo. Trboveljski fantje ih možje, ali se ne pretaka več v Vaših žilah slovenska trboveljska kri? Mi si ne pustimo dopasti, da bi nas take smrkave nemške in nemčtirske šleve izzivale na naši rodni od patntiveka slovenski grudi. Primite pobe za ušesa in vlečite tako dolgo, da dobijo obliko Fortcie-vega osla. Ako nimate vi več korajže bodemo me amaconke napravile drugič red in mir pred temi razgrajači. Bojno polje vrh Orlovega Brega. (Prosto po »Politiki« napisal C.) Mlad učitelj iz Krivolaka se je sprehajal koncem novembra preteklega leta po brežinah, na katerih se je reševala pet mesecev preje usoda Balkana. Vse mirno, kamor sega oko. Mirno in tiho so ležali bregovi na drugem bregu Vardarja, Pepeli-šte, greben nad Krivolakom, kakor da niso gledali samo nekoliko mesecev preje najljutejšo borbo in celih pet dni drhteli pod strahovitim ognjem. Pod mehkim jesenskim soln-cem so se zdela polja še mirnejša, še spokojnejša, kakor da ni ugasnilo na vsaki stopinji te tihe zemlje po jedno človeško življenje. Počasi je korakal učitelj dalje in dalje. Bog zna kolikokrat si je že obnavljal v duši krvavo sliko čudovite bitke titnoške divizije. Strašnim ročem so sledili še strašnejši dnevi. Pripovedovali so mu seljaki iz okolice, vojniki in častniki o tem težkem spopadu divizij in polkov, vsega se je sedaj spominjal. A mirna in dale-ko od borbe je ležala zemlja krog njega. Kako bi mogel slutiti popotnik, da je bil oni most tam v dolini preko Vardarja pred nekaj meseci ves posut s trupli junakov? Po čem Gosp. ravnatelja Heinricha pa vprašam na tem mestu, ako je njemu znano, da je prepeval pretečeno nedeljo pozno v noči mlečnozobi rudniški nemčurski komi. kateri sc je nalezel vsenemškega duha pri trgovcu Zangerju v Celju? — Slovenka, ki čuti narodno. IZ CERKLJANSKE OBČINE. Pod tem naslovom prinesel je »Slovenec« z dne 13. t. m. notico glede tožbe bivšega obč. tajnika proti cerkljanski občini. Škodoželinemu dopisniku se najbolj čudno vidi, kako je dobil obč. tajnik. Kovačič za tožbo ubožno spričevalo, ker da baje ima premoženje vredno 20.000 K. In če ga ravno ima, ga gotovo ni pri občini prislužil, z plačo 60 K mesečno. G. dopisniku bi bilo gotovo najbolj po godu, da bi Kovačič svoje premoženje zatožil. Ker potem bi propadel eden od naprednjakov, kar gotovo vsi pravoverni klerikalci žele. Pravi tudi. da ni prejšnjim odbornikom znano, če je bil bivši obč. tajnik g. Kovačič stalno nastavljen. Ne pripomni pa tega, da je minulo od istega časa že čez 20 let. Našel se je pa zapisnik iz seje, ko je bil Kovačič obč. tajnikom stalno nastavljen. Merodajne so pa tudi listine, katere je izročil bivši tajnik svojemu zastopniku g. dr. Dimniku. Le naj bode miren g. dopisnik, bode že sodišče potrebno ukrenilo. Častno zaslugo ima gotovo sedanji občinski odbor z g. županom na čelu (bolj gotovo z župnikom), da je takoj po nastopu odpustil iz službe tedanjega obč. tajnika Kovačiča, ter na njegovo mesto posadil tujca z dokaj večjo plačo. Vzrok odstavitve prejšnjega tajnika, je bil baje nered v pisarni. (Bolj gotovo pa polit, na-sprotstvo!) Da sc r.i za dobo službovanja 23 let kakšen nered spoznal, se tudi sedaj ni mogel, ampak sama škodoželjnost klerikalnih mogotcev. Torej le tako naprej g. klerikalci, tudi Vaša moč bode kmalu opešala, da le mladina doraste. Toliko za sedaj g. dopisniku, ki se je v nekem slučaju izrazil, da je on največ pripomogel k temu. da se Kovačič od službe odslovi. Gotovo bode dobil zato klerikalno kolajno. Štajersko. Maribor. (K policijskemu škandalu.) Kot smo že včeraj poročali, si prizadeva občin, svetovalec, uradnik juž. železnice, Opelko, da bi pregovoril ostale obč. svetovalce, da sc policaja KuBmanna sprejme zopet nazaj v službo mestne straže. To prizadevanje, ki je več kot čudno, najde v publiki — umljivo — najrazličnejše komentarje. Značilno pa je za priljubljenost KuBinannovo med njega tovariši, da je ves policijski zbor soglasno izjavil, da v onem trenotku odstopi, ko se vsprej-me nazaj KuBmanna. Magistrat, prisiljen po javnem mnenju, je KuBmana nele odskivil, marveč tudi že javil državnemu pravdništvu. Proti KuBmatinu vstaja vedno več ovadb, ki ga označujejo kot tatu v najširšem pomenu besede. Nele, da je kradel po tobakarnah, je kradel tudi po trgovinah, mesnicah itd. V sredo predpoldne se je po mestu razširila govorica, da sc je KuBmann obesil. Koliko je na tem resnice, še ni znano. Rodbinsko življenje KuBmanno-vo, kot ono policaja, je bilo vse preje nego vzorno. Po smrti svoje žene si je vzel priležnico, s katero je živel več let; te dni je povila. KuBman je bil, predno je prišel k policiji, bi mogel soditi, da je bil kraj onega siromašnega Pcpelišta, ob svoji bateriji na kosce razsekan topničarski poročnik Oavrilovič? Kdo bi mislil, da so tu izza vsakega grička, vsakega kamena, vsake krtine sipale srbske čete jekleno točo po bolgarskih polkih, ki so navalivali preko Vardarja? Počasi se je vzpenjal učitelj po Orlovem Bregu. Še enkrat je hotel videti raz najvišjega vrha okolice krivolaško bojišče, predno je zamete sneg in razorjejo seljaki v topli pomladi. Petsto metrov visoko se vzdiguje Orlov Breg nad Vardarjem najvišji med vsemi vrhovi v bližini. Kakor odprte rane zijajo njegova razkopana rebra, morda sledovi bolgarskih granat? Skrbno je iskal učitelj po zemlji sledove bitke, da bi našel kako jekleno zrno, ali vsaj izstreljeni ovitek, a ničesar ni opazil. Morda pa tako visoko vojniki niti obtoženi niso dospeli, temveč so pometali orožje od sebe in se tolkli z golimi pestmi, razdraženi in podivjani od strahovitega klanja, ker mnogo trenotkov je bilo v tej krvavi drugi vojni, ko so junaki pozabljali na orožje... A naenkrat pod samim vrhom cel venec grobov, dvajset, petdeset, sto in še mnogo, mnogo več... Iznenaden obstane učitelj in gleda. Odkod ti grobovi? orožnik, kot kakoršen pa je bil odslovljen, ker so mu dokazali razne nerednosti. Do četovodništva se je KuBmann prekopal takrat, ko se mu je s pomočjo policijskega psa posrečilo izslediti nekega zelo nevarnega in nasilnega tatu in vlomilca. Iz odvetniške zbornice. Dr. Leo vit. pl. Link, odvetnik v Gradcu, je bil izvoljen mesto 12. t. m. umrlega dr. Leopolda vit. pl. Linka, podpredsednikom odvetniške zbornice. Opuščena demonstracija. V torek predpoldne so hoteli jugoslovanski visokošolci v Gradcu prirediti demonstrativen pohod na univerzo, radi dogodkov na tržaški »Revol-tclli.«. Nemški visokošolci pa so že dolgo popreje zasedli rampo, baje — vsaj tako trdijo — ker se jih ni popreje informiralo o namenu in pomenu demonstracije jugoslovanskih visokošolcev. Jugoslovanski visokošolci so, da preprečijo spopade, demonstracijo opustili. Ponarejeni bankovci po 50 K močno kurzirajo ne le po Gradcu, koder so pri raznih poštnih uradih naleteli na več njih, marveč tudi po srednjem Štajerskem sploh. Ponarejeni bankovci so baje dobro pogo-deni in je treba nanje dobro paziti. Konjice. (Maščeval se je.) Kočarju Aleksandru Merniku je bila prodana njegova posest na sodnijski dražbi. Kupila sta jo zakonska Založnik, od katerih je Mernik zahteval, da mu jo izročita v najem. Ker sta mu to odrekla, jima je zagrozil, da se bo hudo maščeval. Dne 12. t. m. po obedu, se je lotilo Založnikovih hudo bljuvanje in krčni napadi. Sumnja je letela takoj na Mernika da jim je zastrupil kislo zelje z mišnico (arzenikom). Prelog. (Prijet tat.) Posestniku Martinu Zajkotu je bilo • ukradenih dvoje transmisijskih jermenov, vrednih 250 K. Slične tatvine so se v zadnjem času po Spod. Štajerskem često dogajale in preseza škoda že 1000 K. Prijeli so nekega Pahernika in ga izročili sodniji v Celju. Mala Nedelja. (Dve tatici.) 49-letna kočarka Marija Golob in rijena lnletna hčerka Ana, ste prišli k trgovcu Senčarju. Med nakupovanjem je baje mati vzela raz mize balo blaga, vredno 70 K, jo dala hčeri, ki jo je skrila pod ogrinjalo, nakar ste se hitro poslovili. Teden preje ste ukradli obe ženski zvitek platna v vrednosti 50 K. Tatvino tajite in trdita, da ste oboje kupili v Ljutomeru in v Mariboru. Izročili so ju sodniji v Ormožu. Vransko. (Zažgal si je.) V noči od pondeljka na torek Je .pogoret po- scšfniku Alojziju'Florjanu kozolec'z' vsem, kar je v njem imel spravljenega. Škode je 4000 K, a krije jo zavarovalnina. Ker sumijo, da si je Florijan sam zažgal, so ga zaprli. Gornji Duplek pri Mariboru. (Neznan samomorilec.) Dne 16. t. m. so našli v gozdu pri Gornjem Dupleku obešenega nekega 60 do 65 let starega moža, 170 cm visokega. Samomorilec je bil zelo dobro oblečen in je moral biti iz boljših krogov. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Barbark pri Wurbcrku. Razun par robcev s črkama »E. B.« niso našli pri njem ničesar, kar bi dalo sklepati kaj, oziroma kdo da je bil. Slovensko gledališče v Mariboru. Ponovno opozarjamo slavno občinstvo posebno iz okolice, da si naroči vstopnice za nedeljsko večerno predstavo »Quo vadiš?« že sedaj v predprodaji, ker, kakor kaže sedanja razprodaja, ne bo v nedeljo več vstopnic na razpolago, vsaj ne za boljše prostore. Igra se ne bo več ponovila, ker sc igrajo 5. aprila pasijonske igre in s temi zaključimo Dalje ide in zopet grobovi, sami i grobovi okrog njega, prostrano pokopališče po celem vrhu, obsegajoče brezštevila malih in velikih gomil, ponekodi celo hezakopana trupla, posuta le z malo plastjo zemlje. Torej tudi tu je divjala bitka! Učitelj hiti med grobovi, skače preko gomil, hiti, da čimpreje pride iz skrivnostnega pokopališča na vrh. Še preko enega rova, v katerem je prvikrat zapazil municijo, skoči in na vrhu je. Tu pa obstane kakor okamenel. Dva koraka pred njjm lezi mrtev vojnik, s črnim izsušenim obrazom, upadlih grudi, obrnjen k nebu. Poleg njega puška, kakor da jo je malo prej izpustil- I akoj za njim drugi mrtvec, tretji, četrti, peti, in kdo ve koliko še! Mrtva, okame-nela leži cela vojska, bas, ko da^ je v tem trenotku skončala strašna borba, v kateri je popadala cela ta vojska. Puške, noži, bajoneti, torbe, vojaške čepice, karte izpaljena in ne-izpaljena municija leži vsevprek. Kraj vsakega kamena, v vseh rovih leže mrtvi vojaki v najneverjetnej-ših legah. Naenkrat se zasvetlikajo kraj razklanega drevesa epolete. Razburjen gazi obiskovalec med mrtveci po pokopališču nad zemljo in se približa drevesu: tu leži mlad yitek častnik s tankimi, malimi br- letošnjo sezono. Kakor v igri »V znamenju križa«, tako bo tudi pri nedeljski predstavi vsakogar moralo trpljenje kristjanov ganiti do solz. Torej vsi v nedeljo v Narodni dom! Predprodaja vstopnic pri g. Weixl-nu, Glavni trg 22. Goriško. Volitve v Gorici bodo počele že v nedeljo, 29. t. m. Ta dan voli III. razred. Ker bo nedelja, bodo pri agitaciji mogli sodelovati prav vsi in nihče ne bode imel izgovora s tem, da nima časa. Tudi zunaj bivajoči, ki imajo vpliv in agitacijsko zmožnost, naj bi se ta dan postavili na razpolago narodni organizaciji. Železničarji in ntunicipij. Obupni so poskusi, s katerimi skuša mu-nicipij spraviti na svojo stran opo-zicionalce, ki niso Slovenci. Slika jim grozno nevarnost, ki nastane, če pride v goriški občinski svet par Slovencev. Da, nevarnost res! A ne za interese železničarjev in delavstva, ne za interese prebivalstva, marveč za niagistratove koritarje. ki se goste krog mestnih skled, rai drugi pa račune plačujemo. Ničesar se magistrat ne boji tako, kakor demokratizirane volilne pravice. Zato tišči k tlom vsako reformo, da se čim dalj vzdrži na krmilu. Pri tem sedaj upa. da mu bodo pomagali železničar ji-socialisti! Upamo, da bodo na dan volitve municipiju dali primeren odgovor. Kamoristi in laški klerikalci sc pogajajo. Sklep laških klerikalcev, da se vzdrže volitve, je spravil ka-moraše v blazen strah. Vrgli so se znova na trebuh pred laškimi klerikalci in jim ponudili po 3 mandate v vsakem razredu, a pod tem pogojem, da imenuje kandidate kamora iz vrst laških klerikalcev. Ti so ta predlog odklonili, a pogajanja se nadaljujejo. Slovencev to nič ne moti, če se peščica laških klerikalcev hoče mazati na smradu goriškega mu-nicipija. Bomo pač videli pri prihodnjih volitvah se ravnali, ko pojde za usodo ne — kamore, ampak — zaradi — Faiduttijeve stranke. Mi gremo naprej, mi strelci in čim manj lažnjivih prijateljev imamo, boljše nam bo! Iz Ravnice nad Gorico. 14. t. m. sta prišla v našo vas dva misijonarja, da bi pomagala pri velikonočnem izpovedovanju. Toda gospodoma je vse kaj drugega pri srcu kot delovanje za ljudsko izpokorjenje Mesto, da bi se pobrigala za svojo dolžnost, hujskata mirne vaščane zoper napredne liste in tukajšnjo pred kratkim ustanovljeno podružnico sv. Cirila in Metoda. Povedala sta, da ne dasta odveze nikomur, ki čita napredne liste. Zato je moralo seveda mnogo ljudi neizpovedanih domov. Judi udje C. M. podružnice niso dobili odveze — in bodo ostali zaradi fanatizma dveh napetih kutarjev brez spovednega žegna. Že ob ustanovitvi C. M. podružnice so se jeli napihovati klerikalci. Ko je imel g. A. Beg iz Ljubljane pozdravni govor, ob podružnični ustanovitvi, ga je začel napadati naš nune na nesramen način. Po njegovem vzgledu delata sedaj omenjena dva misijonarja. Ali je učil Kristus sovraštvo, hujskanje in razdor? Lepi namestniki, če učijo duhovniki, kako se uničuje narodno delo! Misijonarji pa naj drugič ostanejo rajše doma. Ne potrebujemo nikakih razdiralcev! — Kar se tiče g. učitelja, pa izjavljamo, da je povsem čislan in spoštovanja vreden mož. — Če mislijo misijonarji, da nam bodo zaslužne ljudi na ta način odtujili, se motijo. Gospod- čicami na opečenem licu, z zaprtimi očmi in skrčeno roko, kakor da je pravkar na njej ležala puška. Malce dalje za njim drugi častnik, pa tretji... Izsušeni leže med svojimi vojniki v široki kotlini med grobljo kamenja, razkopane prsti in polomljenega orožja. Nedaleč od njih se vidi cela grmada na zemlji. Štirje, ali pet vojnikov leži drug na drugem na neki sivi masi. Kraj njih puške s polomljenimi kopiti in zlomljena bodala. Malo više nad njimi leži zopet častnik z razprostrtimi rokami in prebitim čelom, kraj njega mala krvava knjiga, odprta še na istem mestu, kjer jo je odprl pred meseci mrtvec. Učitelj se skloni in čita s krvjo oškropljene, malo pobledele, a vendar jasne vrstice; »Govorile so vam matere, ko so vas poslale na bojno polje: Sinovi ne štedite z življenjem! Čuvajte slavo domovine!« Kdo je ta častnik? Da ga ni zadela kroglja baš v onem trenotku, ko je navduševal svoje vojnike in jih opominjal na njihove matere in domovino? Poslušali so ga pojniki in niso štedili z življenjem... Odkod ta mrtva vojska tu? Kdaj je divjala bojna vihra na tem vrhu? Kako, da do sedaj nihče ni vedel za vojsko, ki že mesece trohni pod milim nebom? Kako je vsa ta je nunci pa naj si zapomnijo, da ne bodo vtepali našim ljudem sodbe o domačih razmerah po svoje. Na Goriškem ni slepcev, na Goriškem je dan! Dnevni pregled. Gonja za veleizdajalci. Svet je poznal gonjo za tangom. Avstro-ogrska pozna gonjo za veleizdajalci. Zadnji čas je toliko poročil na vseh koncih in krajih o samih »veleizdajalcih«, da je človeku že kar gabno. Par mesecev nas je strašil marma-roški proces; komaj se je ta »pravično« končal, imamo že veleizdajni-ški proces v Lvovu — da ne bomo ob sorto avstro-ogrske posebnosti. Pred poroto stoje štirje narodno zavedni Rusi, ki so budili svoj narod k narodno zavednemu življenju. Dosedaj je bil na vrsti pisatelj Ben-dasjuk, čigar izpovedi smo natančno sporočali. Vrsta je prišla na druzega obtoženca, na Vazila Kol-dro. Tudi ta izjavlja, da je nedolžen. . Delal je le na to, da se rusinsko ijudstvo v Galiciji gospodarsko u-krepi, nikdar pa ni pravil, da bi bile razmere v Rusiji boljše kot v Avstriji. Govoril je le v enotnosti ruskega naroda in o starodavni pravoslavni veri. Delal je po vaseh predavanja, ki pa niso bila nikdar politična, temveč vedno le vzgojcval-na. Političnega življenja se ie red-kokedaj udeleževal in z obtoženim Bcndasjukem se je malo stikal. Za pravoslavje agitiral ni nikdar. Gibanje za pravoslavje je vzbudila surovost katoliškega duhovništva. Sveto obhajilo ob asistenci pruske policije. Silno mnogokrat se povsod sliši, da je le vera tisto sredstvo, s katerim se obdrži narod it. narodnost. (Svoje dni se je seveda na Slovenskem narodnost proklinja-la s škofovskih sedežev za pagan-stvo; danes so jo obrnili — ter pravijo, da se da narodnost obvarovati le potom vere). Tudi Slovence se pita s to modrostjo, ki se posebno na Koroškem kaj slabo obnaša. I odr tudi drugod imamo vsaki dan dovolj dokazov, da vera ni nikakšno poroštvo za narodnost. Le poglejmo, kaj se je te dni zgodilo na Pruskem, v Berlinu. Poljske rodbine so zahtevale, da bi smeli njihovi otroc opraviti postno izpoved v poljskem jeziku. Kaj mislite, da je katoliška duhovščina to pripustila? Kaj še! Poklicala je policaje na pomoč in dala izprazniti cerkev. Hotela le z nasiljem in s Tukelbavbaml doreci tO, da bi se verski obredi vršili v nemškem jeziku, dasiravno se je šlo za Poljake. Da, ceio k svetemu obhajilu poljskih otrok je katoliško duhovništvo poklicalo policijo. Res imenitno razumeva katoliško duhovništvo Kristusov nauk. Nedolžnost, ponižnost . . . Br-zojav dr. Brejca v »Slovencu«, v katerem svari mladino pred neredi, kakor bi se mladina pripravljala na kake nerede. Toliko, da ni dr. Brejc brzojavil; »Najlepša Slovencev lepota je ta: nedolžnost, ponižnost in žlahtnost srca . . .« Voditelji koroških Slovencev se res tega držijo in zato propadajo tako naglo koroški Slovenci. Seveda s ponižnostjo se ne doseže nič. pa zato se klerikalnim voditeljem menda sploh ne gre. da bi se kaj doseglo — izvzemši za njihovo stranko, seveda, ki se da za svojo ponižnost v narodnem oziru dobro nagraditi v strankarskem oziru. Sploh je zanimivo gledati, kako se klerikalni voditelji trudijo udu-šiti v kali vsak poskus protesta proti krivicam, ki se nam godijo in vsak (moritev ostala dosedaj tajna in neznana? # « 1 * Drugega dne sc je vršil čuden obred na Orlovem Bregu. Svečeniki so čitali mrtvaške molitve nad sto-tinibni trupel in pokadili vrh, kjer je izkopan grob celi četi. Dvestošestnajst jih je bilo. Položili so jih v skupne rakvi po vrsti, kakor so jih hašli, preproste vojnike iti častnike, ne da bi jih razdvajali. V jeduem dnevu so jih zagrebli dvestošestnajst, prav tako, kakor so jih našli, na istem mestu, kjer so padli junaške smrti. Kako je bilo vse to mogoče? Kako da niso zgnjila trupla na zraku celih pet mesecev? Ja lzredm slučaj se more tolmačiti samo tako, da so se pod močnimi solnčuimi žarki počela trupla sušiti in črneti. V onem kraju minulega poletja in jeseni sploh ni deževalo, noči so bile neobičajno mrzle in le temu dejstvu je pripisovati, da so bila trupla Še po petih mesecih tako dobro ohranjena. Še celo ptice roparice se niso dotaknile mrtvih borcev, beloglavi orli Orlovega Brega so zbežali pred veličanstvom bojne smrti in niso oskrunili teles padlih junakov. Tako so ostali na bojišču neznani, skriti celih pet mesecev. De 25. novembra nihče ni vedel zame Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, Kino-ldeal. ^tiina. Anton Ivančič B«»et. TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST tak poskus protesta morajo oni ze v začetku oblatiti s svojo servilnostjo ter vpijejo, naj se vse njim prepusti, da bodo že oni vse ukrenili — ne storijo pa nikdar ničesar. Besed imajo vedno dovoli na jezikih, dejanj Pa nikdar ne pokažejo. Prvi starosta Slovanske Sokolske Zveze dr. Podiipnv v Pragi je umrl. V nedeljo bo njegov pogreb. Objava zveze avstrijskih državnih računskih uradnikov. Minuli mesec je zborovala zveza avstrijskih državnih računskih uradnikov na Dunaju. Na tej skupščini se je soglasno sklenilo pojasniti občinstvu, da službena pragmatika ni donesla uredništvu nikakega zboljšanja plač, ampak se je le uvedlo časovno napredovanje, to se pravi uradnik doseže po gotovi dobi let prejemke višjega plačilnega razreda, če ie dobro kvaliiikovan; ni mu torej treba čakati. da slučajno avanzira na mesto, ki je izpraznjeno vsled smrti ali upokojitve prednika. Omotni položaj se zboljša 110 časovnem napredovanju le majhnemu delu uradništva in še to moinentano. Prej ko slej mora te-organizacija stremiti po tem, da res zvišajo prejemki uradništva. -lužbena pragmatika zlasti ne ustreza želji računskih uradnikov, ki so bo J0 za računsko služ- nnafi da ;■]< 6’ upravičeno upat g da Jih vlada uvrsti v kategorijo B m C časovnega napredovanja; avstrijski državni računski uradniki bodo tedaj tudi še nadalje delali na to, da vlada ustreže tej pravični, tedaj upravičeni želji. Ker I?Vno računska in kontrolna služ-tnUbr! 0Tcleht) državno gospodarstvo ', \ ;,vav/'Jll0Sti >u si mora računski dih ™ ~ osebnega šta- rt ? ^Uzbovanja pridobiti \ se tisto obsežno znanje postav in predpisov, ki ga zahteva niegova služba, za to je treba, da se kurz na univeizi za državno računovodstvo tako spopolni in razširi, da si bodo obiskovalci tega kurza že pred vstopom v državno računsko službo pridobili vse znanosti, ki jih potrebujejo v svoji stroki. Redni obisk tega kurza je dovoliti le maturantom gimnazije ali realke. Na tej skupščini se je slednjič sklenilo tudi delati na to, da se zvišajo prejemki vdov in sirot, ker že dolgo več ne ^iii°Po^bd?da"iini c?aa™ živ*ien-d-ih i • Organizacija račun- ?cnlS3.n,k0V bodC tUdi V b0d02e V spiosiuti uradniških zadevah delovala skupno z drugimi uradniškimi Organizacijami, pri tem pa vedno varovala koristi svojih članov. Norveška državna vlada za treznost. Norveška država že več let krepko podpira protialkoholni boj. V ta namen je dala od leta 1900 do <910 K 12.000, od leta 1910 do 1912 K 16.200, leta 1912 In 1913 pa kron 30.000. Poleg teh podpor je podpirala gmotno tudi prireditev protialkoholna^ MPJ£ad* Pddružnica sv. Cirila In Metoda na Dunaju si je izbrala na v . letnem zboru dne 14. t. ta. sledeči odbor; Predsednik; cand. iur. ^ tanko Lapajne; blagajnik: cand. cult. ing. Leon Knafeljc; tajnik: stud. iur. Bogdan Žužek; pregledniki: cand. chetn. ing. Ferdo Kranjec: cand. agr. Srečko Lapajne; cand. ing. Rasto Urbančič. Telovadno društvo Sokol v Novem mestu priredi v torek dne 24ega marca 1914 v Narodnem domu »Kri-voprisežnika*. ljudsko igro v treh dejanjih (7 slikah). Začetek ob 8. uri ,—,— . | , , _— zvečer. V sredo dne 25. marca 1914 se bode igra ponovila. Začetek ob G. uri zvečer. Tržaška podružnica Slov. Planinskega Društva vabi na redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 21. marca 1914 ob 8. in pol zvečer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan«. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo jamskih upraviteljev. 6. Poročilo o nameravani zgradbi koče vrh Črne-prsti. 7. Raznoterosti. — Odbor. Društvo »Vrtnarska šola« ima svoj letošnji redni občni zbor v Škofji Loki dne 7. malega travna v kavarni »Plantarič« ob 7. uri zvečer. tz Mokronoga. Bralno društvo v Mokronogu ponovi v nedeljo dne 22. sušca 1914 ob 4. uri popoldne v dvorani »Pri stari pošti« na splošno željo »Krivoprisežnika*. Igra je pretečeno nedeljo nad vse pričakovanje izborno uspela, dvorana je bila nabilo polna in mnogo ljudi niti prostorov ni moglo dobiti. Opozarjamo zlasti rodoljube iz okolice, da ne zamude te zadnje igre »Krivoprisežnika«. Torej na svidenje v nedeljo! Slovensko akademično društvo »Slovenija« na Dunaju naznanja, da predava v soboto dne 21. t. m. g. dr. Ivan Prijatelj o politični in kulturni zgodovini Slovencev (Konec). Divja lovca. Pred nekaj dnevi sta zalotila dva lovca \ gozdu med Zalogom in Devico Marijo v Polju dvoje divjih lovcev. Ko sta tatova lovca zapazila, sta pobegnila. Eden izmed njiju je imel v predpasniku ustreljenega zajca. * Smrt kiparja. Te dni jc umrl na Dunaju v 79. letu starosti kipar profesor Johanncs Bcnk. Ljubljana. —■ Denuncijanti. Težko jc kdaj kakšen narod praznoval spomin svoje nekoliko slavnejše preteklosti v takšnih prokletili okolščinali. kakor se le pred par dnevi pri nas praznoval spomin SOOtetnice zadnjega ustoličenja korotanskih vojvod na gosposvetskem polju. Lahko rečemo: jubilej se ie praznoval v znamenju švlhovstva. (Svlha, kakor ie čitate-Ijem znano, je bil eden narodnih čeških voditeljev, obenem pa tudi policijski špieeij.) Olasilo takoimeno-vane Slovenske Ljudske Stranke »Slovence« je igralo čudno, Čudno vlogo. Ze poldrugi mesec ni druzega pisal kakor o Korošcih, o krivicah, lu se gode koroškim Slovencem. Grozil je, da tako ne sme iti dalje. Mi smo za vsem tem pisanjem slutili hinavščino in smo pričakovali, da se zgodi nova lumparija. In zgodila se je. Lumparija, ki je skoro ena največjih, kar jih imajo klerikalci na sebi. Denuncirali so mladino da hoče praznovati jubilej, ter naščuvali so policijo na mlade narodno plamteče, toda disciplinarne ljudi. To so storili individuji, ki so Imeli v zadnjem času Koroško vsak dan na jeziku. Toda lumparije pa še ni bilo zadosti. »Slovenec« je zagrešil še drugo pobalinstvo: šel je in obdolžil »Dan«, ces,^ pisanje v »Dnevu« je mladino naščuvalo. Mi smo že včeraj nazna-čiii. da je to početje »Slovenca« lopovstvo. Vi maziljenci: lopovstvo. Zapomnite si to in bodite prepričani, da se boste tega lopovstva še kesali. Povedali smo že tudi. da mi pri »Dnevu« o celi zadevi nismo preje vedeli, dokler nismo čitali »Sloven- — slučaj, ki se je šele pozneje pojasnil. Rano v jutru dne 4. julija 1913 je povedal neki ranjenec, ki se je v. ene!" izmed nabito polnih • ‘ tctniii vozov v Skoplje, da je po-y|!“ ,la bojnem polju kapitan Dušan >1 nfimovič, komandant bataljona 13. polka. Dušanov brat, blagajnik železniške postaje v Skoplju, je takoj s prvim vlakom odhitel v Gradsko it: prvi ranjenec, na katerega je na-Iptel, je bil Ljuba Jovanovič, direktor »Pijcmonta«. »Vsi so popadali, medtem ko isiuo mi branili prehod preko mosta, u sem bil tudi jaz ranjen od bom-e*' »mi je odgovoril na vprašanje (,^v.anovič, a več mu ni mogel pove- ' Okrog poldne so prinesli v Uiausko adjutanta kapitana Trifi-liiovica, nekega podnarednika, gojenca vojne akademije v Belgradu. la jc bil ob štirih zjutraj istega dne ranjen v glavo in levo roko. »Stin dni in štiri noči — 30. junija, L, 2. in 3. julija — tokli smo se uk rog T epelista,« je pripovedovat vojni akademik. »Sila vojnikov in Podčastnikov smo izgubili. Bataljoni 1 so bili zdesetkovani ko čete, a četam . ’ so poveljevali korporali Včeraj po- | poldne je bil ranjen kapitan Trifunovič v desno roko, a ni hotel zapustiti bataljona. Nocoj, o polnoči, sim sc umaknili iz Pepelišta na Orlov Breg, a komaj smo zavzeli postojanko, že so bili Bolgari pod nami. Z našim bataljonom se je združil tudi bataljon kapitana Boža Jankoviča, med potjo smo pobrali še nekaj .vojnikov 13. polka in še vsi zasopli smo pričeli novo bitko na Orlovem Bregu. Ta noč je bila najstrašnejša, kar sem jih doživel. Danes zjutraj cb štirih sem bil ranjen tudi iaz in prinesli so me semkaj...« Ta podnarcduik je poslednji živ zapustil Orlov Breg, vsi drugi so popadali na vrhu. Dvestošestuajst jih je bilo... Tu, na Orlovem Bregu je pogi-nil kapitan Dušan Trifunovič, kapitan Božo Jankovič, poročnik Vojislav Spirič, učitelj iz Rekovca. Izdahnil je še en častnik, kojega ime se ni moglo dognali. In še dvesto-dvanajst vojnikov jc palo poleg njih, med njimi tudi jeden Turčin, srbski prostovoljec. Med mrtvo četo so našli tudi osem trupel Bolgarov. In čeve« denuncijacije. In ko je vsled tega razburjen prišel neki dijak k nam. smo mu ml svetovali, naj gre dijaštvo v šolo In naj opusti svojo namero, ki se sedaj gotovo ne bo obnesla. Ob tej priliki smo šele iz prvih ust slišali, kaj se namerava. In potem pa pride »Slovenec« in nas dolži, da smo mi povzročitelji. Gospod Stefe! Mi se nismo udeležili niti ene dijaške seje: VI pa veste za nekoga, ki se ie je udeležil. — Dobro seveda vemo, da nam »Slovenec« ne bo dal zadoščenja, ker za to je treba poštenja in viteštva. Slovenska javnost pa, kolikor je je še zavedne in poštene — naj presoja. — K našemu poročilu o srednješolskem štrajku moramo pripomniti sledeče: Policija je gonila dijake v šolo pred I. (ne pred II.) državno gimnazijo. Ko so prišli dijaki mimo šole, so jih deloma policaji, deloma profesorji spravili v šolo. Ravnatelj je potem vrata zaklenil. Ob 10. uri so prišle mimo licejke — in fante je bilo sram, da so imeli tako malo korajže. Nastal je baje na hodniku precej oster nastop med dijaštvom in profesorstvom. Na II. državni gimnaziji policija ni tako nastopala, ker se ji je dalo vedeti, da to ni njena dolžnost. — »V imenu postave v šolo«, je klical neki policaj pri I. državni gimnaziji, ker je pozabil, da nima ni-kake pravice seganjati dijake v šolo. Pozneje so ga poučili, da to njega ne briga, ali gre dijak v šolo, ali ne. — Kakor se splošno govori, je Stefe alarmiral policijo proti dija-štvu. Ako ni to storil po telefonu, je »Slovenčev« članek dovolj jasno povedal Steletove želje. — Če se prav spominjamo, so že enkrat imeli Štefka na biljardu v kavarni »Avstrija« in so mu z bi-Ijardskimi palicami dajali zasluženo plačilo za neko pisarjenje. Splošno mnenje jc. da bi Štefek za svoje pisanje proti slov. mladini zopet kaj podobnega zaslužil. — Stefe — denuncijant. V torek je »Slovenec« denunefral nekega dijaka Endliclierja. Ta dijak je prišel menda s Sušaka v Ljubljano delat maturo. »Slovenec« ga je za to označil kot Človeka »dvomljive preteklosti«. Ako bi to storil kak policijski konfident ali kak drug lopov, bi to razumeli — da je to storil slo-vetjsfcj Ji st. ie to sramota za slovensko Časopisje. — Ko je na Češkem prišlo na dan špiceljstvo. polastila se je celega naroda velikanska ogorčenost. Pri nas je bil Ribnikar žrtev Švihovine in švihom se ni ničesar zgodilo — polovica naroda jih 1e izbrala za poslance. Mesto jubileja smo dobili novo Švihovino in narod se ravno tako ravnodušno danes veseli, kakor če bi bil jubilej naikrasnejše izpadel. Res: žalostna nani majka. — Pri nas In drugod. Ko se je na Češkem zvedelo, da je poslanec Sviha špicelj — se 5e moral takoj odpovedati svojemu mandatu. — Če pri nas uganjaš Švihovino. te katoliško ljudstvo izbere za poslanca. — Maša in radikalci. Oni del dijaštva, ki je dostojno samo od sebe proslavilo jubilej, si je dalo brati mašo. »Slovenec« hoče naprtiti to — nepotrebno — mašo na hrbet radikalcev. Namignil je s tem, da se radikalci ne sramujejo nobenih sredstev, samo. da zapeljejo tudi katoliško dijaštvo. Tudi to ie lumparija — ker »Slovenčev« notičar dobro ve, da so mašo zahtevali katoliški dijaki in radikalci in da so radikalci cel veucc gomil ovija vrh Orlovega Brega, morda na tisoče mrtvecev počiva v teh grobovih. Tu so zagrebli Bolgari svoje mrtve tovariše. Vse druge so pokopali, razun one osmerice, ki so jo srbski vojniki v predsmrtni strašni borbi objeli tako, da se jih ni moglo razdvojiti. Krvavo so plačali Bolgari Orlov Breg, zadnjo postojanko, do katere so prodrli. Na tisoče njihovih teles je posulo vrh, kjer jih je bila železna roka srbskih TimoČanov in Krajiticcv. A niso se držali na tej ^postojanki dalje, nego kolikor so ra-ibili, da pokopljejo svoje mrtvece. V onem trenotku. ko so zasedli Orlov Breg in posekali zaostale srbske čete, na katere so tara naleteli, zavzela je srbska vojska Rajčanski rid. Ko so Bolgari to izvedeli, so se spustili v divji beg, da sc čirnpreje rešijo, ker so znali, kaj pomeni padec Rajčanskega rida. Niti toliko časa niso imeli, da bi ponesli vsaj eno srbsko miško z Orlovega Brega. Nedotaknjeno so pustili tudi eno srbsko baterijo, ki je ležala samo sto korakov pod vrhom, kjer je padlo dve* stošestuajst Timočanov in Krajiu-cev... — — » Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j 3 ničim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ------------------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo. — TBiT Odlikovana pariška čevljarna (Calzoleria Parigina). TMIT Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne. Cene zmerne. Trlica, Oaxd.*u.cci žstexr_ ±5. zaradi ljube solidarnosti le pristali na to zahtevo svojih katoliških tovarišev. »Slovenec« seveda tudi tega ne bo popravil. Saj njemu je vsako sredstvo dobro. Če mu kaže pljune tudi na božjo daritev. — Klerikalci se izvijajo. Kranjski deželni šolski svet, v katerem odločujejo klerikalci, je našo srednješolsko mladino silil proslavljati razne za Nemce važne jubileje, ni pa dovolil slovenski mladini proslaviti petstoletni jubilej zadnjega ustoličenja vojvode na gosposvetskem polju. Klerikalci čutijo, da se morajo pred javnostjo opravičiti zaradi tega in res jih poskuša »Slovenec« opravičiti in pravi, da je bila od merodajne strani že vložena prošnja za proslavo jubileja v šolah in da je bilo pričakovati »v kratkem ugodne rešitve«, ko ne bi bilo prišlo do štrajka. Ta je na lepa. Kdaj nai bi se pa ta proslava vršila, ako ne na dan jubileja? In za ta dan ni šolska oblast ničesar ukrenila za proslavo jubileja. Morda je hotel klerikalni deželni šolski svet določiti proslavo jubileja — o velikonočnih počitnicah? Čisto mogoče, ker tako bi bil volk sit in koza cela. No, pa mladina ni hotela slediti v strahopetnosti in narodni neznačajnostf — klerikalnega deželnega Šolskega sveta. Zato se »Slovenec« jezi. — V bratskem objemu se najdeta večkrat naš ljubi »Slovenec« in .n^KOV enakovreden tovariš graški »Suftenblat«. »Slovenec« je prvi denunciral — po nedolžnem, seveda — hrvatskega dijaka Endliclierja, češ, da jc on dijake »hujskal« na štrajk. ^ »Suftenblat« je pograbil to dcnuncljacljo,_ seveda, kot lačen pes •^st.kerjebn gotovo prepričan, da ona občolžitev hrvatskega dijaka v »Slovencu« mora biti šuftarija — že zato, ker je je priobčil »Slovenec«.-Tako se najdeta ta dva lista vedno v bratskem objemu, kadarkoli treba oblatiti kak slovenski narodni pokret, to pa iz dveh vzrokov: »Šuftcn-blat« nastopa proti vsakemu slovenskemu narodnemu pokretu z nem-sko-nacionalnega stališča in zato rau tega niti toliko ne zamerimo, »Slovenec« pa blati vsak narodni Pokret zato, ker je vsak tak pokret obenem in že sam po sebi nekak protest proti klerikalnemu izdajstvu. Tako se ta dva lista morata najti vedno v bratskem objemu. — Ljubljana spl. Pri vsakih volitvah slišimo fraze, da se gre zato. da Ljubljana ostane narodna, slovenska. pravo središče slovenskega naroda. Nekdaj je ona tudi bila taka, ampak danes je Ljubljana že vse prej kot središče slovenskega narodnega življenja. Za časa nemških Jipskih slavnosti so visele raznobarvne zastave raz vseh mestnih poslopij ljubljanskih, povodom petstoletnice jubilej? zadnjega ustoličenja vojvode ir sposvetskem polju pa ni bilo na nobenem mestnem poslopju niti ene zastave. Potemtakem se ni čuditi meščanstvu, da niti ono ni razobesilo zastav, ker ono jc navajeno na to, da je prišel poziv na njih z magistrata in vsakemu takemu pozivu so se vsi radi odzvali. Sedaj pa menda na magistratu nimajo več časa misliti na slovenske jubileje, ko je toliko drugih jubilejev, ki Slovencev pravzaprav nič ne brigajo. Ljubljana spi. — Kabaretni večer »Narodne Čitalnice«. V sredo je priredila »Narodna Čitalnica« kabaretni večer, ki ie krasno uspel in je bil razmeroma tudi dobro obiskan. Kabaret je trajal do polnoči. Nastopile so nekatere izborne sile z raznimi nastopi, jio-sebno s plesom. Zabava je trajala do 4. zjutraj. Vladala je splošna veselost. Zunaj je vladalo mnenje, da naj bi se bil kabaret z ozirom na dan 18. marca in z ozirom tia koncert »Ljubljanskega Zvona« preložil na soboto. Smatrali smo to za opravičeno. Kljub temu nas veseli, da je ta večer tako dobro uspel. žalostno. Tat med policaji in pomagač vlomilca med c. kr. drž. policijo v Ljubljani -— to so stvari, ki daio misliti Kam pa pridemo, če Najboljše Čevlje po meri dobite v novi Cevljarnici Antona Javornik«. Trst, -ulica Fameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila. Nlovenska brivnica Trst, ulica Belvedere štev. 57 • Anion Novak. se bodo taki individuji skrivali pod pikelhavbami. Vaša notica o Mandiču je marsikoga pretresla. Saj je v Ljubljani že pol ljudi pod policijskim nadzorstvom, kazen je za vsako malenkost — sedaj pa se naenkrat pokaže med policijo kak Mandič . . . In mi smo se čudili Švihi. Bog ve. kaj se vse skriva pri nas? — Koncert »Ljubljanskega Zvona« v sredo zvečer v »Mestnem domu« je v vsakem oziru zadovoljil tako občinstvo, kot tudi društvo samo, ki si je prevzelo nalogo, posvečati se slovenski narodni in umetni pesmi in jo spraviti v danih razmerah na kolikor mogoče visoko stopinjo. Leo pa težek dr. G. Krekov zbor »Slika« in prav dobro, melodijozno, razmeroma lahko in za manjše zbore zelo priporočljiva pesem E. Adamiča »Večer« se je izvajalo z malone precizno sigurnostjo. Takoj pa je bilo opaziti, da glasovi v mešanem zboru »Ljubljanskega Zvona« niso ravno v pravem razmerju. Bas premočen in preštevilen, alt sicer lep m mehek, pa preslab. Veličastno in krasno balado F. S. Vilharja »Matija Gubec« je zbor proizvajal na prav lep, dostojen način, ki pač poplača trud, ki ga je imel pevovodja g. Z. Prelovec z naŠtudiranjem balade več tednov, če ne mesecev Balado ie pel zbor dobro, mestoma celo prav dobro in izvrstno. Solisti g. L Završan (bariton - • Matija Gubec). g. S. Pipp (bas — rabelj), zlasti pa g. I. Lumbar (tenor — govornik iz naroda) so rešili z lepim pred-uašanjem prav vrlo svojo vlogo. — Vrzel med prizvajauji mešanih zborov sta izpopolnila koncertna pevka gdč. Ivanka Hrastova, nam že stara znanka, ki jo pa vedno radi slišimo na naših koncertnih odrih in je prav dovršeno prednašala pesmi tujih skladateljev: H. Wolfa »Cez noč«. A. Dvofakovo »Pesem« in E. Gric-govo »Pomladno veselje« in tri pesmi domačih slovenskih skladateljev: ljudsko P. H. Sattnerjevo »Ribička«. sentimentalno lepo Z. Pre-lovčevo »ložba«, pomladno razposajeno E. Adamičevo »Trobentice« m pianist g. Anton Trost, ki je z dovršeno umetniškim izrazom in njemu lastnim temperamentom proizvajal na glasovirju J. Sukovi »Legenda« in »Pomladna idila«. Gospodični koncertni pevki Ivanki Hrastovi se je darovalo krasen šopek. Koncert sta zaključili A. Lajovičeva »Vodica čista se vila« in J. Pavči-čeva »Kaj ne misli?«, ki jih jc pel zbor prav zadovoljivo, ugajala je zlasti zadnja iti želeti bi bilo, da bi g. Pavčič poklonil več takih pesmi slovenskim pevskim zborom. Pred balado »Matija Gubec« je podal gospod profesor Fran Ilešič v lepem, vznesenem govoru kratko zgodovino kmečkih uporov na Hrvaškem. Štajerskem in Kranjskem, delo in trud kmečkih voditeljev, zlasti »kmečkega kralja« Matije Gubca, ki ga je tedanja hrvaška gosposka kaznovala s tako grozno, kruto smrtjo. Koncert je bil — čudno — malone razprodan in če so bile prve vrste mame zasedene, se ima zahvaliti »Ljubljanski Zvon« v prvi vrsti kouk.u cnčui priredbi »kabaretnega večeia« v Narodnem domu. Plačilo za trud in delo, ki sta ga imela zbor »Ljubljanskega Z v or a.', in njega pevovodja g. Zorko Prelovec, ki se trudi, da bi povzdignil zbor in njegovo Petje, jc v moralnem oziru za oba^ sijajno. Zadnu prireditev bodi društvu ponos iu mu vlij novega poguma za uspešno na laljuo delo! - -on— — Slovenski profesorji. Piše se nam: Vsakdo ve. kako drugod nemški profesorji drže z, nemškimi di- jaki; pri nas tega ni. Le redki so oni profesorji, ki so prijatelji dijakov. Drugod bi se gotovo vsi profesorji postavili na stran študentov, ko bi bil tak jubilej, kakor pri nas. Naši pa so nekateri nastopali proti dijakom. Ali je to skrb za karijero? — Glas iz občinstva. Zagotavljamo vas, da dijaki vživajo splošne simpatije ljubljanske slovenske javnosti in da smo vsi z njimi. Pisanje »Slovenca« celo klerikalci obsojajo. Priznati moramo, da je naša mladina zdrava in d je izvedla svojo manifestacijo tako mirno in dostojno, da je bilo popolnoma odveč klicati nanjo policijo, kakor je to storil »Slovenec«. Želimo, da se vsa stvar mirno poravna in da se upošteva vse razloge, ki so opravičeno vodili mladino do njenega koraka. Piše se nam. Motite se, če mislite, da so klerikalni dijaki izdali, koliko dijakov je bilo v šoli. Bolj verjetno je, da je dobil »Slovenec« te informacije naravnost s policije, ker je z njo v telefonski zvezi. — V treh poslednjih številkah »Slov. Ilustrovanega Tednika« moramo reči iznova, da se dviga ta naš izborni tednik kar očividno. Drugje težijo, da ni izvirnega gradiva, tu pa se zbirajo okoli »S. I. T.« naši prvi pisatelji in prve pisateljice z izvrstnimi noveletami, povestmi in pesmimi. Celo naš slavni klasik, prof. J o-s i p S t r i t a r je priobčil v S. I. T. ob svoji 781etnici zanimivo poslanico. E t b i n Kristan je prijavil originalno noveleto »Tobak za nju-hanje«, dr. Ivan Lah duhovito simbolsko črtico »Na cesti«. Cvetko Oolar pa troje svojih najboljših pesnitev, med temi zlasti krasno »Slovensko govorico«. Župnik F r. S. š e g u 1 a je objavil spominski članek »Josip Stritar«, uredništvo pa zanimiv spis o 50001etnici ustoličenja koroških vojvod na Koroškem. Tudi ostalo gradivo je vseskoz aktualno, zanimivo, poučno, v slovenskem duhu pisano. »Ženski Vestnik« je bogat in veliki Gaboriojev roman »Izgovor krivca« poln napetosti in mojstrske tehnike. Troje Stritarjevih portretov iz 1. 1879, 1906 in 1914 krasne slike iz življenja lužiških Srbov in njih vodje prof. dr. A. Muke, cela vrsta imenitnih slik o ustoličenju po Valvasorju, fotografijah in risbah, portreti f A. Gutnika, t Jos. Prevca, intendanta pl. Treščeca, Irme Polakove, Vikt. Parme, t Jos. Jurčiča, pa izdajalca dr. Svihe, t J. Anyža, Viljema Wieda, kralja albanskega i. dr. dokazujejo, da je S. I. T. vseskoz aktualen. Razne novosti, nesreče, iznajdbe, najvažnejši dogodki širom sveta, večje društvene priredbe in kulturne pridobitve doma in drugod se prikazujejo v S. I. T. v slikah in opisih. Objektiven, nestrankarski le izobrazbi, zabavi in aktualnosti služeč list je S. I. T., zato ga iznova najtopleje priporočamo brez izjeme vsaki slovenski hiši. — Ženski telovadni odsek »Sokola II.« priredi v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih br. Kavčiča na Privozu svoj zabavni večer z raznovrstnim sporedom. Vabijo se člani, da z obilnim obiskom pokažejo o odseku svojo gmotno in moralno pomoč. Gostje dobrodošli I Vstop brezplačen. — Popotnik, XXXV. 3. Pribil: Lom otrok. — Pavel Flere: Zemlje-pisje v delovni šoli. — D. Humek: Pouk v geometriji itd. — D. Humek: Umetniški vzgoji. — Književno poročilo. — Razgled. — Toplo priporočamo vsem, ki se pečajo z vzgoje-slovjem! — Življenje Jezusa Kristusa. Kinematografična uprizoritev mladosti, javnega življenja in trpljenja Kristusa je izdelana od najslovitejše tvrdke »Pathe Freres«, kateri se je posrečilo po nekaterih manj važnih poskusih uprizoriti s tem velikanski umotvor, ki bode vsakega zanimal, ker se dejanje vrši na historičnih tleh Palestine in so nekatere druge slike zopet aranžirane po znanih mojstrskih slikah. To krasno delo se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. da bi se rešilo italijansko vseučilišče na škodo Jugoslovanov in preden se zlasti tržaškim Slovencem ne dajo potrebne šole, kakor jih Lahi že uživajo v obilni meri; poživlja naposled vse slovanske poslance v državnem zboru, naj v obrambo skupnih slovanskih interesov ne dopuste, da se Italijani okoristijo na škodo tržaških in sploh primorskih Slovanov. Postopanje slovenskih socialnih demokratov je na predvčerajšnjem shodu g. dr. RybaF podvrgel ostri kritiki. Veliko ogorčenje je nastalo, ko je govornik omenil pisavo »Zarje,« ki v zadevi dogodkov na Re-voltelli nič drugega ni poročala, kakor majhno notičico, v kateri se laže, da sta bila ranjena dva Italijana — kar ni res, ker je bil samo en Italijan ranjen — o tem pa, da so bili ranjeni tudi štirje Hrvatje — »Zarja« popolnoma molči. Tudi v tem vprašanju se postavljajo slovenski socialni demokratje na stran italijanskih kamorašev in proti Slovanom. Slovenska social, demokratična stranka na Tržaškem ni nič drugega, kakor pa preživela cikorijaška banda. Kakor poprej cikorijaši, tako postopa-sedaj slovenska socialna demokracija, ki pa hoče biti poleg tega še »jugoslovanska« in pa bolj narodna nego so narodne stranke. To je škandal, sramota, ki smrdi do neba! Zločinski italijanski napad. Ko se je po predvčerajšnjem shodu g. Brandner, strokovni tajnik N. D. Q. vračal z dvema Slovencema proti domu, je opazil, da se za njim plazijo sumljivi italijanski elementi. Pred predorom, ki vodi proti Sv. Jakobu, pa se Je ustavil, ker so se tam italijanski faloti združili — bilo Jih je nad dvajset — in se vsled tega ni upal podati v predor. Ustavil se je tam, kjer se ustavlja tramvaj in je gledal naokoli, če ni morda kje kak redar. Tod_a nobenega redarja ni bilo videti Italijani so se mu, videvši, da se obotavlja iti skozi predor, začeli približevati in kazati svoje zobe. V tem trenotku pa se prikaže patrulja stražarjev. Brandner in njegova spremljevalca se obrnejo na te stražarje in jih opozore na italijanske razgrajače in jih prosijo, da jih kdo sprejme skozi predor do Sv. Jakoba. Toda italijanska policija o tem ni hotela ničesar slišati, pač pa je odgovorila: »Idite naokrog po Barieri, kjer se nahaja vsak drugi korak kak stražar.« To se je zgodilo. A Italijani so jih tudi tu začeli zasledovati. En del Je šel skozi predor, da jim pride od druge strani nasproti, drugi del pa jim je sledil za petami. Bila le nevarnost. Toda na Barieri ni bilo niti enega redarja. Kaj naj majhnemu številu Slovencev (3 po številu) preostane? Začeli so hitro stopati, da čimprej pridejo do Sv. Jakoba. Ko pridejo v ulico O. Caprin, jim je bila že cela tolpa — okoli 15 po številu — za hrbtom. Šlo se je torej za to, da čimprej pridejo iz te ulice, ker so vedeli, da jim pridejo Italijani tudi od zgoraj nasproti. Brandnerjeva spremljevalca začneta teči, Brandner ju poživlja, naj ne tečeta. V tern rd se že prikaže tudi od zgoraj ulice drulial in ti trije so bili obdani od vseh strani. V tem hipu •— vse to se je zgodilo kot bi z očmi trenil — pa počita dva strela, eden od zgoraj, drugi od spodaj. Brandner ju je švignila ena kroglja ravno mimo glave.