Slovenci v Argentini
(Nadaljevanje s 3. str.)
Ob mizi, na kateri je bil venec in šopek s slovenskim trakom, je začel, svoj govor Miloš Stare, ki je nazorno prikazal vso zmedo in tragedijo razdobja, ki je gotovo eno izmed najstrahotnejših v naši zgodovini.
V uvodu je poudaril, da se v junijskih proslavah spominjamo vseh žrtev okupacije in revolucije. Ne smemo pozabiti tistih (Slovencev, ki so trpeli m umirali v fašističnih in nacističnih taboriščih in ječah, ne moremo mimo trpljenja nasilno preseljenih rojakov iz rodne zemlje, in tistih, ki so bili pomorjeni v okupatorjevih maščevalnih pohodih. Z vso hvaležnostjo se spominjamo vaških stražarjev, k; so dali življenje, ko so branili dom in družino, ter četnikov in legionarjev, ki so žrtvovali svoja življenja zla svobodo domovine. Spominjamo se domobrancev, lri so se z nepopisnim junaštvom v najtežjih okolnostih upirali rdečim revolucionarjem.
Vseh teh is e spominjamo vsako leto prav v mesecu juniju, ker so tedaj pred sedemindvajsetimi leti komunisti storili največji zločin nad slovenskim narodom, ko so pomorili na najbolj okruten način dvanajsti tisoč mož in fantov.
Nato je predavatelj postavil Slovenijo v okvir tedanjih svetovnih dogajanj in dokumentarno prikazal načrte Nemcev, Italijanov in komunistov. Pretresljiv je bil opis preseljevanja deset in deset tisočev.
Zanimivo je bilo poglavje „pogled v ilegalo“. Kakor v prejšnjih delih predavanja, je tudi v tem delu navedel mnogo poslušalkam neznanih dejstev.
Po končanem govoru sta se predavate1 tu zahvalil; predsednica Zveze ga. Pa-liuo Dobovškova in odbornica ga. Ruža Šueova. Udeleženke so potem ostalo še nekaj časa v razgovoru z Milo-Staretom, ki je rad dajal pojasnila na zastavljena Vprašanja.
Poslušalke so izrazile tudi željo, dS bi to zanimivo predavanie še kje ponovil ali ga napisal in objavil.
SAN MARTIN
V poročilu o spominski proslavj za domobrance in druge žrtve komunistične revolucije, ki je bilo objavljeno pretekli teden, je po pomoti izpadlo, da je na proslavi nastopil tudi Mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Borisa Pavšerja in ubrano zapel nekaj lepih slovenskih pesmi.
MIRAMAR
Spominska proslava
Kakor vsako leto, smo tudi letos priredili spominsko proslavo, na čast in spomin vsem žrtvam, ki so padle leta 1945. V nedeljo, 11. junija se je zbrala kar lepa skupina Slovencev, ki nobeno leto ne manjkajo ob tej žalni prireditvi. Navzoč je bil tudi gospod Koman Boris, ki je kasneje opravil sv. mašo za vse padle.
Čeravno je že 27 let odkar smo morali zdoma, še vedno živo čutimo, kar smo takrat doživeli.
Predsednik doma, Lojze Trpin je najprvo vse navzoče lepo pozdravil, na kar smo takoj začeli s programom.
Za začetek smo skupno zapeli Hej Slovenci. Potem je začela deklamirati Danica Prešiček lepo pesem. „Kje smo mi doma?“ Vsi smo bili zadovoljni oh tako krepko podani deklamaciji. Sledita je pesem Oj hišica očetova, ki jo je zapel naš zbor. Mala Mari Prešiček je prav prisrčno deklamirala Mlada Slovenka. Japelj Marko je živo in lepo deklamiral Slovenski fantje. Sledila je pesem, ki smo jo skupno zapeli: Oj ta vojaški boben.
Nato je Japelj Anton skrbno podal svoj govor, ki ga je prav izvrstno pripravil. Zato mu ob tej priliki izrekam v imenu odbora najlepšo zahvalo. Sledile so še druge točke, ki so jih podali odrasli in otroci. Mi Slovenci smo junaki, je prav udarno deklamiral mladi Lojze Trpin. Kot zadnja točka je bila nad vse prelepa pesem Oče, mati.
Še dolgo potem, ko je bil naš skromni program končan, pa so po domu donele iz plošč pesmi, kateri so peli naši hrabri in zavedni slovenski fantje. Vsem čast in slava vekomaj.	N. Z.
Mladinski športni dnevi
Ob konča-e i u nirju odbojke
V	soboto, IV. junija se je končal v San Martinu vsakoletni turnir odbojke, katerega organizirata SDO in SFZ.
V	večji kategoriji fantov sta odločilno tekmo igrala San Martin in San Justo. Igra, ki je bila zelo mikavna, je dosegla višek napetosti v zadnjem oziroma tretjem setu, kjer so Sanmartin-čani bili tik pred zmago. Končni rezultat seta: SJ-SM 19:17, je znak, da je bila borba trda.
Tako so Sanjuščani zopet dosegli prvenstvo in pokazali, da so brez dvoma najboljša šesterica med Slovenc', ker posamezno in skupno pravilno izvršujejo svojo vlogo na igrišču.
Zmagovalno moštvo so sestavljali tile igralci: Bergant Tone; Kosančič Bogdan; Kosančič Franci; Urbanija Stane; Oven Janez in Maček Tomaž. Drugo mesto je zasedel San Martin, eno točko pod prvakom. Potem so ^e uvrstili po tem redu: Ramos Mejia, Moron in Slovenska vas.
V	drugi skupini prvo mesto še ni zasedeno, ker sta izenačila z enakim številom točk San Justo in Ramos Mejia. Ostati mora samo ena ekipa, zato bosta igrala drugi mesec.
V	turnirju SDO so končno zmagale dekleta iz San Martina, ki so v tej skupini najmočnejše. Zmagale so v vseh petih tekmovanjih, ki so jih odigrale. Igrale so: čater Silvija, Čater Marija, Zorko Kristina, Pristovnik Nina, Vičič Marta, Pristovnik Lučka, Remic A-
na Maria, Ferfolja Irena, Ferfolja Metka.
Kočni zaključek je pozitiven, ker . e je videl napredek, posebno v dveh točkah: v vedenju, ker je poteklo vse v redu, in v organizaciji, ki je bila zelo dobra.
Tako smo začeli športne dni. Naj bi se zanimanje zanje vedno večalo, da bodo tako dosegli glavna namena: duševno in telesno razvedrilo.
PRIHODNJA TEKMOVANJA Turnir ping-ponga, 1972
1.	julija:
18.	—■ San Justo : Ramos Mejía SDO
18.30	Morón : San Justo SFZ(l)
19.	— Ramos M. : Slov. vas SFZ (2)
19.30	San Martin : Ramos M. SFZ(l)
20.	— Morón : Slov.' vas	SDO
20.30	S. Martin : S. Justo SFZ(2)
21.	— Slov. vas : Ramos M. SFZ (11
21.30	San Justo : Morón	SFZ (2)
22.	— Morón : San Martin SFZ(l)
8.	julija
18.	— San Justo : Slov. vas	SDO
18.30	Slov. vas : San Martin SFZ(2)
19. — San Justo : Slov. vas	SFZ(l)
19.30 Ramos M. : San Justo	SFZ (2)
20.	— Morón : Ramos Mejía	SDD
20.30 San Martin : Morón	SFZ (2)
21.	—Morón : Ramos Mejía SFZ(l)
21.30	Slov. vas : Morón	SFZ (2)
22.	— San Martin : Slov. vas SFZ (1)
(Nadaljevanje s 3. str.)
ČIKAŠKEGA KONZULA SO SI PRIVOŠČILI
ja, ob 8. zvečer; graje vredni sleparji so poslali ta material diplomatskim zastopstvom in neugotovljenemu številu vodilnih odličnikov po vsem Chicagu.
V obžalovanje in zadrego generalnega konzulata Jugoslavijo je veliko število oseb dejansko prišlo na neobstoječo prireditev.
Jugoslovanski generalni konzulat izjavlja, da za to sramotno ponaredbo ni nikdar vedel ali jo odobril in sporoča svoje najgloblje obžalovanje žrtvam te obžalovanja vredne prevare.
Dalje jim jugoslovanski konzulat zagotavlja, da bo podvzel potrebne korake, da bo sovražna skupina za to potegavščino takoj prijeta in kaznovana, kot tudi vse druge korake, ki bodo morda potrebni.
Generalni konzulat izraža skrb, da pripetljaji izzivanja te vrste utegnejo resno škoditi odnosom med Jugoslavijo in ZDA in bo napravil primerne korake pri državnem tajništvu in pri okrajnih oblasteh, da zagotovi varnost diplomatske misije, ki je stalna tarča zmerjanja in napadanja sovražnih skupin in njihovih plačanih pomočnikov. — Milan Samec, generalni konzul Jugoslavije.“
Naslednji dan je “Chicago Sun-Ti-mes” prinesel pod dvokolonskim naslovom “Jugoslovanski konzulat razkriva 'potegavščino ilad potegavščino“ 'sledeči:
„Vest, da ne ho banketa v Titovo čast, je iznenadila diplomatska zastop-
stva v Chicagu, ker je vsakdo dobil vabilo nanj.
Zlato gravirana vabila so bila poslana mestnim odličnikom v Gold Coast Room Drake Hotela za noč 27. maja. Večer poplave napitnic, tribut balkanskemu tovarišu je bil napovedan.
Vabila so bila potegavščina.
Generalni konzul Milan Samec ne smatra rojstni dan priložnost za pomp. ‘To je osebno ali ne? To ni državen posel,’ je dejal Samec. ‘Seveda je velika stvar biti star 80 let in državnik.’
Samec je sporočil slabo novico svojim tovarišem konzulom in poslal pomočnika v Gold Cost Room.
Ta teden je prišlo čikaškim listom resno pismo s podpisom Samca na papirju, ki je izgledal uradni papir konzulata. Objavljeno je bilo v srednji izdaji The Sun-Timesa.
Pismo obsoja ‘podle sleparje’, ki so napravili ‘grdo ponaredbo’, ki bi ‘mogla resni škodovati odnosom med Jugoslavijo in ZDA’. Ton v njej je sličen temu, ki prevladuje v urah po umorih nadvojvod.
Samec je moral v sredo nato spet sporočiti, da je pismo, ki obsoja potegavščino z banketom tudi potegavščina. Izgleda, da sta potegavščina z banketom in pismo, ki to potegavščino obsoja, del iste zarote.“
Kakor je .vsa reč na prvi pogled smešna, je za jugoslovanski generalni konzulat v Chicagu brez dvoma huda stvar. Sovražnika se najčešče namreč naj hujše zadene, če se ga v očeh javnosti — osmeši.
ESLOVENA UBRE
V nedeljo, 2. julija, bo v Slovenski hiši
ŽEGNANJE
•	ob II mladinska sv. maša • ob 12 kosilo
•	ob 15.30 pjozdravne besede msgr. Antona Oreharja, petje mladenk iz Castelarja, nastop z glasbili Jegličeve šole, venček narodnih na glasbila, prizor gojencev Rozmanovega zavoda, nastop mladinske godbe iz Ram,os Mejie in
Šaljiv prizor „Gringo“
•	napisal in režira g. Marijan Willenpart
Vsi rojaki lepo vabljeni!
OBVESTILA
PETEK, 30. junija 1972:
V Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in -debata o slovenski narodni problematiki.
SOBOTA, 1. julija 1972:
\ Slovenski hiši ob 20 IV. večer SKA v spomin Marijana Maroltu.
IV. kulturni večer SKA bo v soboto, 1. julija, ob 8 zvečer v Slovenski hiši iter bo posvečen spominu Marijana Marolta. SKA se ga bo spominjala kot znanstvenika, organizatorja SKA, kot umetnostnega zgodovinarja in pisatelja. Sledile bodo recitacije iz njegovih del ter skioptične slike umetnostnih razstav, ki jih je priredil v okviru SKA.
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
SOBOTA, 1. julija 1972:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 8. zvečer bo predavanje o človeški svobodi.
NADELJA, 2. julija 1972:
V	Slovenski hiši celodnevno žegnanje
V	Slovenski hiši mladinski sestanek ob 9.30. Govori g. Pavel Fajdiga st.
SOBOTA, 8. julija 1972:
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 igra “Svojeglavček”.
V	Slomškovem domu v Ramos Me-jia ob 20 članska večerja. Vstopnice v domu in pri odbornikih.
NEDELJA, 9. julija 1972:
V	Slovenski hiši ob 16 zlata maša gg. Košmerlja in Stanonika.
V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 18 ponovitev igre Svojeglavček.
V	Slovenskem domu v San Martinu koline. Začetek ob 17.
NEDELJA, 16. julija 1972:
Na Pristavi v Castelarju koline.
ČETRTEK, 27. julija 1972:
V	Slovenski hiši ob 16.30 predavanje prof. Pavleta Verbiča: “Prof. dr. L. Ehrlich, njegova doba in naš čas” pri sestanku ŽveJt mater in žena. * v
DRUŠTVENI OGLASNIK
Prvi prosvetni večer ZS bo 8. julija ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Govoril bo g. Jože Košiček o svojih doživetjih , kot bolniški kaplan v Fernández. Vsi lepo vabljeni!
V letošnjem letu stopa društvo v 25-letnico svojega življenja. Zato bo kot naj starejša laična organizacija v Argentini ta dogodek slovesno proslavila z obširnim programom, katere podrobnosti bomo objavili pravočasno v našem tisku. Je to izredno važen dogodek ne samo za naše osrednje društvo, ampak za vse slovensko organizirano življenje
v Argentini.
Opozarjamo vse, ki imajo dodatno zavarovanje pri Z S da najkasneje do konca tega meseca poravnajo svoje obveznosti.
Kakor smo že ponovno poračali je posmrtninsko zavarovanje članov 50.000 pesov. Opozarjamo vse člane, da se ta znesek izplača le članom, ki imajo svojo članarino v redu.
KOLINE
NA PRISTAVI V CASTELARJU
Monte 1850
v nedeljo, 16. julija 1972
Kosilo ob 13 in potem ves popoldan prosta zabava
Za družine bodo koline na razpolago že v soboto
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU vabi vise rojakinje in rojake na
SANMARTINSKE KOLINE
(izdelek mojstra Miklovca)
NEDELJA, 9. JULIJA — ZAČETEK OB 17
Sodeluje orkester PLANIKA
Klobase za dom bodo na razpolago že v soboto, 8. julija od 15 dalje
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Rames Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Prvi prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo v soboto, 8. julija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše
govoril bo
g. Jože Košiček
o svojih doživetjih kot bolniški kaplan v bolnišnici Fernández.
■
■
*
Vsi lepo vabljeni!
Društva Slovenska vas — Lanus
V SOBOTO, 8. JULIJA OB 20	V NEDELJO, 9. JULIJA OB 18
Veseloigra v 3 dejanjih
KAREL STEBER:
SVOJEGLAVČEK
Režija S. Reven
♦
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu starosti za vedno pustil naš dragi mož, ata in stari ata
Vinko Zupanc
Pokopali smo ga v četrtek, 22. junija na pokopališču v Vi-llegas, San Justo.
Lepo se zahvaljujemo msgr. A. Oreharju za podelitev sv. zakramentov, g. dr. Starcu za duhovno tolažbo v bolezni, sv. mašo in vodstvo pogreba. Predsedniku Našega doma g. Mustarju za poslovilne besede. Vsem sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga prišli pokropit in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči:
V	Argentini: Marjeta, žena Micka, Pavla, Angela Ivan, Anica in Francelj, sinovi in hčere z družinami
Ivan in Florjan, nečaka
V	Sloveniji: Ana, sestra Stanko, brat in ostalo sorodstvo
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev nre na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
t
Vsem članom in prijateljem naznanjamo, da nas je za vedno zapustil gospod
Vinko Zupanc
ustanovni član
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
San Justo, 21. junija 1972	“Naš Dom” v San Justu
z. z o. z.

Alojzijeva proslava v Slovenski hiši	Pred dvajsetimi leti
ŠOLSKI OTROCI OB PRAZNOVANJU SVOJEGA VZORNIKA	v “Svobodni Sloveniji**
LJUBLJANA — L. Matičič hrv. dirigent svetovnega slovesa je proslavil 50-letnico svoje umetniške poti 2. junija v dvorani Slovenske filharmonije z izvedbama Brucknerjeve 3. simfonije in predigre iz Wagnerjeve Tristan in Izolda. Svojo umetniško pot je Matičič pričel ravno v Ljubljani, ko je leta 1922 v ljubljanski Operi dirigiral Madame Butterfly in Carmen. Prej je sicer ve dirigiral operete v Novem Sadu in Osijeku, kjer je ga je odkril Matej Hubad.
VELENJE — Na velenjskem enotedenskem srečanju amaterskih gledaliških skupin, ki se je končalo 27. maja so izvajali dokaj zahteven program. Nastopili so velenjski, kranjski, polzel-ski, ravenski, tržaški, celjski, jeseniški in mariborski gledališčniki. Ob zaključku srečanja so najbolj zaslužni gledališčniki dobili za svoje kreacije Linhartovo plaketo.
L JUL JANA — Akademski pevski zbor Tone Tomšič je na svojem letnem koncertu poleg renesančne in baročne zborovske glasbe izvajal razen Švarove „Moj očka so mi rekli" same nove kompozicije po motivih narodnih ali ponarodelih pesmih. Zapeli so Merkuje^i beneški „Oj pršu sen na sred vasi" in „Dve let an pu“, Jožov-škova predelava Fleishmanove motivike pa Prešernovo besedilo „Pod oknom“, „Ribo Faroniko“ Marjana Gabrijeliči-ča po tolminskem fragmentu in Sama Vremšaka „Marija in Brodar“.
VOGRSKO — Vogrska godba na pihala, ki šteje 40 članov, je 29. maja praznovala 40-letnico obstoja. Ta godba je ena naj starejših na Primorskem in je delovala tudi v najtežjih letih pod fašizmom.
LJUBLJANA — Igralci ljubljanske Drame so se sestali s podpisniki izjave, v kateri so se pred časom nekateri slovenski režiserji odrekali sodelovanju s to gledališko hišo. Igralci so se dokaj strpno pogovarjali z režiserji in je bil sestanek dovolj ploden, saj je bila dosežena načelna osnova, na kateri se bo mogoče pogovarjati o konkretnih vprašanjih, ki pogojujejo povratek režiserjev v Dramo.
SLOVENSKA BISTRICA — Gasilci iz vseh delov Slovenije so v tem-mestu proslavili 100-letnico gasilstva. Sodelovalo je nad 2000 gasilcev, med katerimi so bili tudi gostje iz Hrvat-ske in iz ZR Nemčije. Dvodnevni shod so končali z veliko parado in z republiškim prvenstvom industrijskih gasilskih enot. Med 58 moškimi enotami
je zmagala ekipa Salonita Anhovo, med ženskami pa gasilke novogoriškega Mebla. Veliko slavje bistriškega gasilstva so zaključili še s prvim štajerskim gasilskim piknikom v mestnem parku.
LJUBLJANA — V geofizikalnem observatoriju so 29. maja zabeležili dva potresa v 60 km od Ljubljane oddaljenem epicentru. Potres je bil v Mežiški dolini, prvi 4,5 stopnje po MCS lestvici, drugi pa je imel tretjo stopnjo. Zadnji močnejši potres v Mežiški dolini je bil zabeležen leta 1931.
TROVLJE — Prvega junija je v Trboveljski cementarni začela poskusno obratovati nova tisočtonska peč za proizvodnjo klinkerja. Ko bo peč polno delovala, bo tovarna povečala letno proizvodnjo cementa iz dosedanjih 220 tisoč ton na predvidenih 580 tisoč ton.
Umrli so od 29. maja do 5. junija 1972
LJUBLJANA: Ivo Vodopivec, gradbeni inženir; Franc Novak; Jože Čuk; Franc Merčun, 96, upok. Blasnikove tiskarne; Marija Kobal r. Marc; Franc Snoj; Marija Drnovšek; Hugo Mešiček; Frančiška Jenko r. šurk; Anica Slapničar; Alojz Lekše; Matevž Jarc, prevoznik; Vladislav Arko, upok. višji carinski inšpektor in Maistrov borec; dr. Emil Horvat, upok. profesor; Pavel Vrbič, rudarski inženir; Ivan Mohar, up. knjigovez; Marija Seje; Jože Peč-nikar, avtoprevoz. v pok.; Marija Hribernik r. Menih; Ivan Mohar, up. tiskarne Dela in kor. borec; Ignacij Ka-štrun u.; Antonija Sumperer r. ezeK vdova po nadučitelju; Lojze Jarc in sin Vito Jarc (prometna nesreča), Adeia Ficko, kuharica; dr. Vladimir Kajzelj, šef mikrobiološkega laboratorija.
RAZNI KRAJI: Jakob Rajevec, Trbovlje; Helena Pirnat r. Cedilnik, Črnuče; Alojzija Molek r. Čerim Breg pri orovnici; Anton Kuk, 84, Kočevje; Jože Rozman, Trbovlje; Alojz Škufca, Zg. Draga; Ivan Hribar, Homec; Angelca Juvančič r. Krištof, Rakek; Anton Gorjup, dipl. pravnik, Mengeš; Anton Markovčič, Sp. Rečica; Edvard Vodušek, šofer, Celje; Franc Habjan, Trzin; prof. dr. Pavel Brežnik, upok. lektor «nemškega jezika, Beograd; Ivan Hribar, orodjar, Kamnik; Alojz Nosan, Kranj; Franc Bertoncelj, Tržič; Evgen Činko-vec, Dol pri Hrastniku; Bruno Lihte-neker, Kranj; Fran Oražem, Verd; Franc Krivec, Blejska Dobrava; Ivo Štukelj, upok. učitelj, Videm ob Ščavnici; Ivana Gerovac, 81, Šmartno pod šmarno goro; Matevž Bogataj, 65, Škofja Loka; Stanislav Eferl, Grosuplje; Frančiška Kosič r. Mahne, Koper; Janez Lausegar, Tržič; Vinko Potočni.;, up. rudar, Zagorje; Miroslav Jeranko, Slovenske Konjice; Štefanija Zucchiatti r. Simčič, Medana; Ester Marandid, 71, Kromberk; Marta Mlakar, Litija: Anton Škrab, cest. delov, v p., Ilirska Bistrica; Stane Ahčan, Verd; Ana čad r. Gostinčar, Kamnica; Marjan ^Železnikar, elektrotehnik v p., Celje; Jože Čižman, sod. mojster 39, Tacen; Herman Okretič, Izola; Fedor Gradišnik, mr. ph.,83, bivši upravnik celjskega gledališča, Celje.
Prav od začetnih let našeg‘a zdomskega šolstva je praznili svetega Alojzija prilika, ko se zbere naša šolska mladina, da si na skupni prireditvi osvetli ideale, se medsebojno spozna in poveže, pa tudi razvedri. Zadnja leta se je temu prazniku pridružilo /še slavje očetovskega dne, ki v Argentini sovpada s tem šolskim praznikom.
Oba motiva sta v nedeljo 18. junija dala mons. Antonu Oreharju, ki je daroval sv. mašo, priliko, da ju je povezal v pridigi otrokom v lep nauk njihovega odnosa do očeta, do staršev.
Nastopu, ki je v drugem delu sledil, je napravil lep uvod šolski referent g. Franc Vitrih, ki je pozdravil, predstavil in se zahvalil vsemu učiteljstvu cara-pachayske šole Josipa Jurčiča, ki je nastop pripravila, s toplimi besedami in slovenskimi šopki, ki iso jim jih po-
SLOVENCI V
Osebzne novice
Poroka. 17. junija sta se poročila v farni cerkvi v San Justo Jože Petelin in Marija Mehle. Ženinu sta bila za priči njegov oče Jože Petelin in mati Ana Petelin. Prav tako sta bila priči nevesti njen oče Alojzij Mehle in mati Jožefa Mehle. Poročil je Rode Jurij. Mlademu paru čestitamo in želimo srečo!
t VINKO ZUPANC
Vso slovensko skupnost v San Justu in drugod je v sredo, 21. t. m. globoko presunila žalostna novica o smrti Zupančevega o-četa. Po daljšem bolehanju na pljučih, ki se pa ni zdelo nevarno, je ob navzočnosti vse svoje družine za vedno zatisnil svoje oči v zelo pozni nočni uri v torek, 20. t. m. v ' O. letu svojega srčno bogatega življenja.
Bil je prava gorenjska grča. Zibelka mu je stekla 22. januarja 1897 v Zalogu pod Krvavcem v prelepi cerkljanski fari. Najstarejši v družini tren otrok je kot 14-leten- deček postal sirota. V razdobju enega meseca sta mu umrla oče in mati. Gospodinjstvo je sicer prevzela njegova teta, vendar pa je potem vsa skrb za prehrano padla nanj. Njegova pridnost pri delu, sila razmer in njegov posebni naravni talent so pripomogli, _,da je uspel v vsaki stvari, katere se je lotil. Kot samouk se je izkazal v vseh poklicih, ki so bili tiste čase na deželi potrebni, od zidarja, strokovnjaka za postavljanje krušnih peči, krovca takrat še slamnatih streh do preciznega izdelovalca strojev za čiščenje žita. Ukvarjal se je'tudi z rez-barstvom.
Med prvo svetovno vojno je bil kot avstrijski vojak na italijanski fronti.
Nace Čretnik —
Na današnji dan, 29. junija pred petindvajsetimi leti, je riarodni delegat ‘slovenskih izseljenskih duhovnikov v Franciji Nace Čretnik prejel mašniško posvečenje. Letos praznuje srebrno obletnico -tega velikega dogodka v svojem dela in uspehov polnem življenju.
Naš srebmomašniški jubilant se je rodil 14. julija 1917 v Saleku pri Velenju. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, bogoslovne študije je začel prav tam, nakar ga je mariborski škof poslal po prvem letniku nadaljevat študije na Katoliški inštitut v Pariz. Pred nacističnim napadom na Francijo se mu je posrečilo vrniti se v domovino, kjer pa se je pred nacisti moral spet
srebrnomašnik
umakniti po njihovi zasedbi štajerskega del’a Slovenije v Ljubljano.
Nekaj časa je še mogel nadaljevati bogoslovne študije v Ljubljani, končal pa jih je na zdomski fakulteti v Pragli in B'rixnu, kjer je bil 29. junija 1947 posvečen v duhovnika. Novo mašo je daroval na grobu isvojega jiatrona sv. Ignacija v Rimu.
Oktobra 1947 je prišel v Pariz ter je leta 1949 po določilih papeške okrožnice Exul Familia postal ravnatelj Slovenskih katoliških misij v Franciji. V Parizu je odprl tudi pisarno za pomoč slovenskim ljudem pri francoskih oblasteh.
Vsa leta je zastopal in še zastopa slovenske narodne interese v raznih
mednarodnih organizacijah, -tako kot zastopnik SKD-SLS v centrali evropskih krščansko-demokratskih stranic Nouvelles. Equipes Internationales in ila njenih kongresih. Od leta 1950 do 1957 je bil urednik francoske revije krščanskih demokratov Srednje Evrope Nouvel Horizon. V njej je objavil vrsto ideoloških člankov. V francoskem zborniku „Maria“ je leta 1958 izšla njegova študija „Le culte marial en Slovénie“.
'Stotine in stotine slovenskih in hrvaških beguncev, ko so se v povojnih letih preselili iz Francije v Ameriko, se imajo zahvaliti Nacetu Čretniku, da so našli novi dom. Mnogim študentom je omogočil nadaljnji študij. Postal je član duhovniškega sveta pariške nadškofije in slovenski izseljenski duhovniki v Zahodni Evropi so mu ponovno poverili predsedništvo svoje Zveze.
Pri svojem delu je doživel, kakor marsikateri izseljenski duhovnik, tudi marsikako razočaranje, nehvaležnost ali zlorabo svoje dobrote. Kljub vsemu na 'svojem mestu vztraja, ker se zaveda, kot pravi Slovenec, kje je njegovo mesto.
V prostem času je navdušen alpinist ter verjetno ni Slovenca, ki bi bil tolikokrat na „strehi Evrope“, na 4813 metrov visokem Mont Blancu, kot on. Poleg Mont Blanca so njegovi dobri znanci tudi alpski vrhovi Les Ecrins (4103), Veliki Klek (3797), Aiguille du Tur (3542), Strahlhom (4200), itd.
INaj ljubi Bog da jubilantu Nacetu Čretniku še veliko zdravja in blagoslova pri njegovem delu, mu želijo njegovi znanci in tovariši tudi 'lz vojnih let, najlepše česttke pa mu pošilja tudi Svobodna Slovenija!
PF
klonili najmlajši. Posebne pozornosti in voščil sta bila deležna tudi navzoča godovnjaka katehet dr. Alojzij Starc in zlatomašnik duhovni svetnik Alojzij Košmerlj.
Prisrčna so bila skupna in posamezna voščila učencev nižjih razredov s tekočimi verzi in cvetjem, ki so ga prejeli navzoči očetje. Nastop se je nadaljeval z recitacijo „Mravlja“, učenca višjih razredov, ki je dosegla pravi višek. Ritmično vajo na melodijo pesmi „Lutka“ so živahno izvedle deklice petega, šestega in sedmega razreda. Ni manjkala tudi t^žko pričakovana igrica, enodejanka „Usmiljena kraljična“ — obe zadnji točki je pripravila gdč. Lučka Pirc — ki je kot drugi nastopi razveselila gledavce in žela iskreno priznanje.
ARGENTINI
Po končani I. sv. vojni se je poročil z Marjeto Jagodic. V njunem zakonu se je rodilo 10 otrok od katerih je šest ostalo živih. Vsi živijo v Argentini.
Kot zaveden Slovenec in neomajen katoliški mož je med drugo svetovno vojno med prvimi spoznal lažnivost komunizma ter stopil v domobranske vrste na cerkljanski postojanki. Po končani vojni se je z vso družino napočil v begunstvo ter je preko Lienza v Avstriji prišel v Argentino, kjer si je v mestu San Justo postavil ličen dom.
Pri ustanavljanju, gradnji in rasti Našega doma v San Justu je imel izredne zasluge, ki so pisane v analih tj največje organizacije Slovencev v tem okolišu. Ob otvoritvi in blagoslovitvi Našega doma je bil izbran za botra. Bil je skozi 16 let življenja v Našem domu njegov reden obiskovalec, vsi njegovi sinovi in hčere pa z vso aktivnostjo sodelujejo v kulturnem in športnem odseku tega doma, katerega je on s takim veseljem pomagal postavljati.
Vsa leta življenja v Argentini je bil zvest naročnik Svobodne Slovenije, verskih listov, ter drugih listov in revij.
Na njegovi zadnji poti ga je v četrtek, 22. junija, kljub delavniku, pospremilo zelo veliko rojakov, kar je dokaz velikega spoštovanja in priljubljenosti, ki jih je užival med Slovenci zaradi svoje poštenosti, verske neomahljivosti in zavednega slovenstva.
^Naj mu bo lahko tuja zemlja! Užaloščeni njegovi družini pa naše iskreno sožalje!
BUENOS AIRES
Predavanje Miloša Stareta pri Zvezi mater in žena
V četrtek, 22. junija, so se zbrale v Slovenski hiši matere in žene na svoj redni mesečni sestanek.
Vendar to ni bil običajni sestanek. Ta večer je bil posvečen spominu našega križevega pota pred 27 leti in junijske Kalvarije. Oživele so v duhu pred nami tiste matere, ki so v prvi svetovnj vojni z največjimi žrtvami vzgajale svoj rod, po vojni pa z nemirom v srcu gledale, kako je ideološki sovražnik sejal ljuljko po: vsej naši domovini. Zadnja svetovna vojna je bila samo dopolnilo te sovražne setve in
26.	junija 1952. — št. 23.
IZ GOVORA DR. MIHE KREKA
V VILLIAMSBURGU 12. 6. 1952
Jugoslavija je eno izmed spornih in nemirnih središč napetosti na mednarodni pozomici. Padla je pod komunistično tiranijo potem in šele potem, ko jo je zlomila rdečk sovjetska armada. Komunisti so nesrečni Jugoslaviji vsilili državno upravo in organizacijo političnega, socialnega, kulturnega in gospodarskega življenja proti volji in željam ljudstva in ne oziraje se na koristi države. Jugoslovanska ustava, zakonodaja, sodstvo in javna uprava so popolne kopije sovjetskega vzorca. Odkar Jugoslavija ni več v Komin-formu, se tudi ni nič spremenilo. Vse javnopravne in vladne ustanove so ostale nespremenjene do današnjih dni...
Da so mogli zlomiti in streti večino, so, jugoslovanski komunisti pobili na stotisoče svojih političnih nasprotnikov. Že v teku prvih pet let vlade tega rdečega fašizma je moralo 6 milijonov ljudi v ječe in prisilna taborišča...
Nobena država, ki je zatrla svoboščine, ne more napredovati. Jugoslavija je dokaz za to. še pred dvanajstimi leti so bile v Jugoslaviji vsaj človeške pravice, zasebna lastnina in zasebnh podjetnost svobodne in zavarovane. Celo diktatura pokojnega kralja je bila raj svobode v primeri s sedanjo tiranijo. In ljudstvo je živelo v blagostanju.
V zadnjem času je darovalk Amerika Jugoslaviji širokogrudno velik kos kruha. Osiromašeni deželi, kjer je ljudem grozila smrt od lakote, je prišel ta plemeniti dar kot odrešenje. Toda verujte mi, naši ponosni ljudje isi mnogo'bolj vroče želijo pomoči v njihovi borbi za svobodo kot pa kruh. Borba ne bo nehala, dokler ti ljudje ne bodo dosegli, kar hočejo. Cilj borbe je dkn, ko bodo — kakor so to storili dne 12. junija 1776. leta vaši predniki v Virginiji — sklicali „zastopnike dobrega ljudstva, da se zberejo k popolnoma svobodnemu zborovanju“ in napišejo svoj „Zakon o osnovnih pravicah“.
žetve. 'Posejana ljuljka je bogato obrodila: orgijo bratomorne krvi, ki se je razlila kot deroč potok iz doline v dolino. Tudi po vojni ta reka krvi ni usahnila; nasprotno: razbesnela se je v veletok, ki je pogoltnil naše najboljše očete in sinove.
Prisotne matere in žene je v imenu Zveze pozdravila ga. Ruža Šucova i.n prosila za enominutni molk. Z duhovnim vodjem č. g. Juretom Rodetom smo potem pomolile za padle domobrance in za vse naše žrtve v svetovni vojni.
(Nadaljevanje na 4. istr.)
St
Jugoslovanskega konzula v Chicagu so si privoščili
Chicaga, lil. — “Chicago Tribune ' je 25. maja 1972 prinesla sledeče poročilo: „Jugoslovanski generalni konzulat v Chicagu bo priredil državno večerjo ob 8. v soboto v Drake Hotelu v proslavo 80. rojstnega dne jugoslovanskega predsednika Tita. Glavni govornik bo Linus Pauling, Nobelov nagrajenec za mir in znanstvenik. Govoril bo o “Predsednik Tito — neumorni borec za mir”. Večerje se bodo udeležili člani diplomatskih zastopstev ter mestni kulturni in javni vodniki. Tito, ki je bil rojen na Hrvaškem, je postal jugoslovanski vodnik v letu 1945.“
List “Chicago Sun-Times” je isti dan objavil sledeče poročilo: „Jugoslovanski predsednik Josef Broz Tito bo v soboto star 80 let in njegov rojstni dan bodo praznovali v Drake Hotelu na slavju, ki ga prireja jugoslovanski generalni konzul Milan Samec... “
Več sto lepo v zlatu natisnjenih vabil na to slavje v Drake Hotelu je bilo poslano vsem konzulatom v Chicagu in raznim kulturnim ter drugim vodnikom mesta. Vabila so bila sestavljena, kot je to za take priložnosti običaj, in natisnjena, kot je izgledalo, na uradnem papirju jugoslovanskega generalnega konzulata.
V jugoslovanskem generalnem konzulatu so bili zaprepaščeni, ko so izvedeli za ta vabila, ker gen. konzul Milan Samec ni nikogar nikamor vabil. Sporočili so to “Chicago Tribune” in “Chicago Sun-Times”. Prvemu je uspelo še v soboto, 27. maja, objaviti, da slavja v Drake Hotelu ne bo, ker da si
je nekdo na račun jugoslovanskega generalnega konzula privoščil grdo šalo. “Chicago Sun-Times” je objavil v nedeljo, 28. maja 1972: „Jugoslovanski generalni konzul Milan Samec skuša izvedeti ime osebe, ki je uporabila njegovo ime pri natisku dragih uradnih vabil na izmišljeno praznovanje 80. rojstnega dne jugoslovanskega predsednika Tita v Drake Hotelu.“
Kljub naporu jugoslovanskega generalnega konzulata, da bi dosegel vse „povabljence“ in jih obvestil o potegavščini, je prišlo kot piše srbski čika-ški list “Sloboda”, od 70-80 parov, oblečenih v večerne slavnostne obleke. Ko so tam zvedeli, da je vse skupaj le potegavščina, je bilo obilo razočaranja in še več jeze.
S tem zgodba še ni bila končana. Tisti, ki so si potegavščino na račun jugoslovanskega generalnega konzula Milana Samca zamislili in jo izvedli, so mu zagodli še eno.
“Chicago Sun-Times” je 1. maja 1972 objavil sledečo „Jugoslovansko izjavo“:
„Generalni konzulat SFJ Jugoslavije v Chicagu je bil obveščen o podli potegavščini, ki so jo izvedli doslej še neodkriti elementi z jasnim ciljem škodovati ugledu in zanesljivosti tega diplomatskega zastopstva. Dobili so nezakonito uradni papir tega konzulata in natisnili ponarejena vabila za „državni banket“ v čast rojstnega dne predsednika Josipa Broza Tita v Gold Coast Room Drake Hotela v soboto, 27. ma-
(Nadaljevanje na str. 4 )
McGOVERN IN NJEGOV „SOCIALIZEM44
PRIVLAČEN! PROGRAM BREZ TRDNE PODLAGE
— Pri grehih jeze otroci bolj posnemajo starše kot pri grehih poželenja.
Sv. Tomaž Akvinec, Ver, 25, 6 ad 4.
i/ življenja in dogajanja v Argentini
V	ZDA bodo letos novembra predsedniške volitve. Republikanci nameravajo, kakor kaže, spet postaviti sedanjega predsednika Richarda Nixona za svojega kandidata, od demokratov, ki se borijo za predsedniško kandidaturo, pa izstopa v zadnjih tednih senator McGovern, ki v svoji volilni propagandi napoveduje, da če bo izvoljen za predsednika, „ne bo spremenil kapitalistični sistem, temveč le porazdelil bogastvo.''
McGovernov načrt imenujejo populistični, ker ima vrsto socialističnih primesi stare severnoameriške tkim. Ljudske stranke, ustanovljene leta 1891, ki pa se ni mogla zasidrati med ameriškimi volilci ter se je končno raztopila v vrstah demokratske stranke. Stranka tudi ni mogla prodreti med ameriškimi industrijskimi delavci ter je za njo o-stal le spomin na njene ideje o delitvi bogastva in davčni reformi.
McGovernov program je tako kompliciran, da se ga doslej ni tudi samemu propagandistu McGovernu posrečilo podrobno opisati, ker ga sproti prilagaja okoliščinam volilnega boja in vrsti publike, ki jo ima pred sabo na volilnih shodih.
V	glavnih obrisih McGovern napoveduje, da bo, če bo izvoljen za predsednika, „vzel bogastvo bogatim in ga dal revnim“. Med bogate McGovern šteje ne samo dolarske milijonarje, temveč ves višji del srednjega sloja, kateremu namerava tudi vzeti „odvišne dobrine“ in jih razdeliti med spodnji del srednjega sloja.
McGovern napoveduje, da bo ukind tkim. dobrodelno akcijo (welfare) sedanjega režima in jo nadomestil s sistemom koncesij (grants). Vsak severnoameriški državljan (mož, žena in otrok) naj bi imel zagotovljen letni dohodek (grant) tisoč dolarjev, se pravi 4000 dolarjev za družino štirih članov. To naj bi bil temelj McGovemovega novega družbenega sistema.
Družina, ki bi zaslužila letno manj kot je predvideno po tem sistemu, bi obdržala svoj ,grant' brez slehernih o-
Zahodnonemški predsednik Willy Brandt in njegov zunanji minister Walter Scheel sta minulo nedeljo v Zahod-nm Berlinu objavila, da bodo predsedniške volitve v Zahodni Nemčiji letošnjega novembra.
Brandt ss je v Zahodnem Berlinu udeležil zborovanja glavnega odbora za-hodnonemške socialdemokratske stranke. Na sestanku so sklenili, naj Brandt objavi predsednške volitve, ker je prišlo v poslanski zbornici v Bonnu do popolnega zastoja, ker ne vlada ne opozicija nimata večine, da bi delo parlamenta bilo možno.
TITO IN FRANCO (Nadaljevanje s str. 1) čem podobni. Obe že tretjino stoletja živita pod diktaturo, ki jo je komaj mogoče ločiti od ,osebnega režima', kakor je svoj režim označil Franco Nori Belof; in dasi sta si med seboj močno različna v drugih ozirih, pa sta si Franco in Tito v mnogih podobna. Eden in drugi sta se povzpela na oblast izrabivši vojno med ideologijami in sta si potem oblast obdržala z, brez, zaradi ali proti ideologiji. Tito je bolj titoist kakor komunist; Franco je bolj fran-kist kakor pa je njegova ideologija.
Oba sta v svoji zunanji politiki pokazala enak način vladanja: Tito se je uprl sovjetom, da bi ga podjarmil'-, a je bil istočasno pripravljen na igro z ZDA, zlasti, če mu te pustijo, da ostane pri svojem; Franco se je upiral Hitleru in Mussoliniju, a se je zlasti v zadnjih letih pokazal pripravljenega na igro s sovjeti. Oba pa, kljub vsemu, ostajata zvesta vsak svoji ideologiji, Tito komunizmu, Franco absolutizmu. Morda prav zaradi te svoje podobnosti obe ti državi danes predstavljata dve politični smodnišnici Evrope.
V Jugoslaviji je največje zlo sila hrvaškega separatizma. Država je organizirana v federalni obliki kakor Sovjetska zveza, toda v tej federalni stroj ni drugega kakor kulisa, ker je vsa dežela pokorna žezlu najbolj centralistične in najbolj diktatorske komunistične partije. V Jugoslaviji pa dejansko
mejitev in obdavčenja. Vse druge družine, ki pa bi imele letnega dohodka več, kakor ga predvideva novi sistem, pa bi bile progresivno obdavčene, tako da bi družina s 50.000 dolarjev letnega dohodka morala plačati davka 37,5%. Vsi dohodki nad 60.000 dolarjev letno bi bili obdavčeni še več, tako da bi družina, ki bi letno zaslužila 500.000 dolarjev, bila obdavčena za 77%.
V zunanji politiki Me Govern zagovarja vrsto sporazumov z ZSSR, s Kitajsko in drugimi komunističnimi državami, prepustitev Zahodne Evrope same sebi, ureditev odnosov s Kubo, prijateljstvo s Čilom, itd. ZDA naj bi v svoji zunanji politiki bile povsem „neopredeljene."
Severnoameriški vojaški proračun namerava McGovern zmanjšati za 33.000 milijonov dolarjev v treh letih, kar bi dosegel z naslednjimi ukrepi: 1) ukinitev sistema antibalističnih raket; 2) u-staviti gradnjo raket z množičnimi na-boji; 3) ukiniti gradnjo dolgoletnih bombnikov B-l in F-14 ter lovcev F-15 ter jih nadomestiti z enostavnejšimi letali. Zmanjšati število letalonosilk od 15 na šest; 4) zmanjšati število ameriških oboroženih sil od 2,400.000 mož na 1,100.000;5) zreducirati vojaške sile v Evropi od 300.000 na 100.000; 6) u-maknitev vse ameriške vojne sile iz jugovzhodne Azije.
McGovernov volilni program je močno privlačen za ameriško delavstvo, za črnce in druge sloje, ki so deloma dejansko deloma pa pod vplivom močne komunistične propagande, zapostavljeni, pozabljeni ali zatirani v sedanji severnoameriški družbi. Kljub temu pa večina severnoameriškega časopisja, med njimi zlasti New York Times, odreka McGovernu možnost volilne zmage nad Nixonom. Ta ima še štiri mesece časa, da si z notranje in zunanjepolitičnimi akcijami zagotovi glasove večine ameriških volilcev, ki ob poslušanju McGoverna jemljejo v roke tudi svinčnik in računajo, kakšne učinke bi imeli njegovi načrti na ameriško gospodarstvo in na ameriško varnost.
Predsedniške volitve bi morale biti prihodnje leto, toda vsi so pričakovali, da jih bo Brandt oklical predčasno, da bi premaknil parlament z mrtve točke.
Predsednik Brandt bo v parlamentu prihodnjega septembra zahteval zaupnico, katero meni, da bo takrat dobil, nakar bo uradno napovedal novem-berske predsedniške volitve.
Opozicionalni vodja dr. Rainer Bar-zel, je v Bonnu izjavil, da zahodnonem-ški krščanski demokrati pozdravljajo Brandtov sklep in da so „vsak trenutek pripravljeni za nove volitve".
obstaja šest federalnih vlad, v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, v Bosni-Hercegovini, Makedoniji in črni Gori, v katerih sicer vladajo komunisti, toda tisti iz posameznih republik in ne tisti iz federalne prestolnice.
Ko bo Tito izginil, bodo nacionalistične napetosti med temi šestimi republikami, zlasti tiste med Srbijo in Hrvaško, verjetno podrle to enotnost ter bo Sovjetska zveza skoro gotovo intervenirala, kajti našla se bo vedno najmanj ena od republik, ki bo pripravljena poklicati sovjete na pomoč. Hrvaški separatisti že sedaj dobivajo sovjetsko podporo. Sovjetski prodor in ustalitev v Jugoslaviji pa bi pomenil za tega velikana, da bi bil samo en korak pred končno nadvlado nad evropskim kontinentom in nad Sredozemljem.
Iz Španije pa lahko grozijo tudi • tako velike ali pa še večje nevarnosli za Evropo. Režim je v zadnjih dveh letih postal še trši. Ni samo zapustil poti svobode (na katero se je bil podal z negotovim korakom), temveč je nazadoval za desetletja ali celo stoletja. Znano je, da danes spet odpira zasebno pošto, kar je že Filip II. obsojal kot „barbarsko in protikrščansko" ter je dal celo guvernerjem oblast, da kaznujejo brez sodstva.
Režim se boji, kaj se bo zgodilo, ki bo diktator izginil z javnega pozorišča. To je vprašanje, na katerega pa moremo odgovoriti z odgovorom na drugo vprašanje: kaj je tisto, kar je prist-
Mednarodni teden
Angleška vlada je minuli petek prepustila funt šterling, da si na prostem deviznem trgu najde isvojo vrednost ter se je s tem ukrepom spet zamajal celoten denarni sistem svobodnega sveta. Članice SET-a, zlasti Francija, so sporočile v London, da mora Anglija določiti novo vrednost funtu šterlingu, ker bo sicer v nevarnosti njeno včlanjenje v SET prihodnjega 1. januarja 1973. Francija izmed vseh članic SET-a najbolj nasprotuje nihanju vrednosti posameznih valut v zahodnoevropski gospodarski skupnosti.
Andreotti je minuli ponedeljek predstavil državnemu predsedniku Leoneju svojo novo vlado, sestavljeno iz krščanskih demokratov in drugih centralnih strank. Iz vlade so izključeni socialisti in seveda komunisti.
Kubanski komunistični diktator Castro je obiskal skoro vse sovjetske satelite ter je minuli ponedeljek priletel na obisk v Moskvo. Od sovjetskih komunističnih veljakov je dobil nova zago-tovilà, da mu bodo še naprej pošiljali finančno in materialno pomoč „v njegovem boju proti ameriškemu imperializmu".
ZDA je težko prizadela velika po-plaza, ki se razteza od Floride na jugu do New Yorka na severu. Nixon je proglasil Pensilvanijo, Florido, Marryland, Virginijo in New York za težko oškodovana področja. Več desetin ljudi je utonilo. Menijo, da je to ena največ jih poplav v moderni zgodovini ZDA.
Čilski minister za delo, 45-letna komunistka Mireya Baltra, je med svojim obiskom v tovarni Perlak v Santiagu udarila poi licu nekega delavca, ker ji je žvižgal v protest. Večina delavcev v tovarni Pirlak je članov skrajno levičarske organizacije MIR, ki očita Allen-deju, da prepočasi komunizira čile.
V Urugvaju so bile tudi v minulem tednu policijske in vojaške akcije proti tupamarskim teroristom zelo uspešne in so odkrili številna skrivališča in skladišča ter ujeli več desetin komunističnih razbojnikov. Ker so tupamarski teroristi pred nekaj dnevi ubili spet dva urugvajska vojaka, opazovalci menijo, da bo urugvajski parlament spet podaljški vladi dovoljenje za splošno preganjanje komunističnih tupamarov.
Sovjetska tajna policija je minuli teden aretirala vodjo organizacije za človečanske pravice v ZSSiR, 49 letnega Petra Čakirja, sina generala Iona Ča-kirja, ki ga je' dal Stalin leta 1987 ustreliti. Peter Čakir je znan ruski zgodovinar. * V
CVETLIČNA RAZSTAVA
V Mariboru so 4. jun. zaključili G. mednarodno razstavo cvetlic, na kateri so sodelovali razstavljalci iz sedmih držav ter mnoga podjetja za proizvodnjo zaščitnih sredstev.
lilo tako živ narod in narod, tako nagnjen k nasilju, da je tretjino stoletja vzdržal pod diktaturo? Odgovor je na dlani: dežela se boji nadaljevanja nasilja. Državljanska vojna je povzročila ogromno žrtev in ljudstvo se boji še večjega števila žrtev, ki jih povzroča nasilje nad, pod, desno in levo, pred, med in po državljanski vojni.
Toda izgleda, da se na eni in na drugi strani trudijo, da bi povzročili to, česar se najbolj bojijo. Opozicija, ki je pripravljena sodelovati s komunisti, s tem ne dela drugega, kakor utrjuje režim, zlasti pa tiste v tem režimu, ki so prepričani, da ni drugega zdravila, kakor palica. Režimu se je posrečilo razbiti ali odtujiti vse institucije, razen ene. Delavska zveza, ki je bila celo stoletje pozitivna sila v državi, je uničena. Cerkev se je ločila od režima in je v sebi razdvojena, dasi je v večini nasprotna režimu ter dve tretjini kle-ra izjavlja, da je bilo napačno, da so proglasili državljansko vojno za križarsko vojno. Ostaja vojska. Ta že nad trideset let vzdržuje režim, ki počiva na pravilu, da španski narod ni zmožen samega sebe vladati. Zato kaže, da se bo vojska otresla te odgovornosti, ko bo Franco izginil...
Če bo Španija znova zadivjala, kdo ne vidi, da ne bo trpela samo ta dežela, temveč vsa Evropa in ves svet? Kajti ta režim lahko nazadnje preda najbolj strateški del sveta Sovjetski zvezi, pred katero jo je leta 1936, kakor je izjavil, prišel reševat.
ZOPET GRMADE NA CESTAH
Zadnji teden so se v Argentini zopet pojavili nemiri. Tako se je gospodarski krizi in politični nejasnosti pridružila še socialna agitacija, tako da re država nahaja v kaj zapletenem stanju. Začetek nemirov je bil zopet v Tucu-manu, severni provinci, katere družbena situacija je zlasti zadnja leta zelo padla.
Kot vedno se je zmeda začela s študentovskimi manifestacijami. Nesreča je hotela, da je bil med spopadi študentov s policijo v soboto, 24. od drobca solzne bombe težko ranjen študent Vic tor Alberto Villalba, ki je kmalu na posledicah rane umrl. To je že tako nemirne duhove silno razburilo, študentje so šli trumoma na cesto in kmalu je bilo mesto v njihovih rokah. Policija je bila nemočna da bi držala red, in je le varovala določene predele, predvsem vladna poslopja.
Višek so razdejanja dosegla, ko so protest (kot vedno) pričeli voditi aktivisti. Začelo se je razdejanje in požigi, na ulicah so se pojavile barikade in skoro na vsakem oglu je bilo videti goreče grmade.
V ponedelje je nastopila vojska. Celotno okrožje je bila dano pod vojaško poveljstvo. Oborožene sile so zasedle mesto, tudi razne od študentov zasedene fakultete, in končno vzpostavile red, ki pa nima vidika trajnosti. V torek je tukumanska Glavna delavska konfederacija napovedala splošno stavko. Univerza pa je začasno sploh ukinila delovanje.
Nemiri so se iz Tukumana razširili v druga mesta. Tako je bilo nekaj incidentov v Mendozi, Cordobi in zlasti v La Plati. Prav v La Plati je nevarnost da nemiri preidejo v poulične spopade. Študentje so tu zelo aktivni.
Nixonov zunanjepolitični svetovalec Kissinger se je po trodnevnem obisku v Pekingu vrnil v Washington ter je poročal Nixonu in zunanjemu ministru Rogersu o svojih razgovorih s kitajskim vladnim predsednikom čuenlajem.
Kissinger je izjavil, da je v Pekin-ku „ugotovil, da nobena država na svetu noče vojne." Ni pa iz njegovih izjav tisku mogoče ugotoviti, da bi bil dobil od čuenlaja zagotovilo, da je Kitajska pripravljena kakor koli vplivati na Severni Vietnam, da bi pristal na za Amerikance sprejemljiva pogajanja za mir.
„Mislim, da gre vsem državam na svetu za to, da bi se vietnamski konflikt mirno rešil," je izjavil Kissinger. „Obstajajo različna mnenja, katera naj bi bila najboljša rešitev, toda mislim, da ni države na svetu, ki bi želela, da bi se vojna nadaljevala."
Kissinger se je s čuenlajem vsega razgovarjal 24 ur ter je časnikarjem
Dne 16. maja t. 1. so v donavski soteski Djerdap (Železna vrata), na jugoslovansko-romunski meji, slovesno odprli velikansko hidroelektrarno. Po svoji produkciji električne energije je sedaj to tretja, po svoji jakosti pa peta največja hidroelektrarna na svetu.
Elektrarno sth odprli komunistična diktatorja jugoslovanski Tito in romunski Ceaucescu, slovesnosti pa so se udeležili predstavniki Avstrije, Madžarske, češkoslovake in ZSSR ter predstavniki jugoslovanskih in pokrajinskih skupščin. Slovensko delegacijo je vodil dr. Jože Brilej.
Elektrarna Djerdap bo proizvajala 11.5 milijard kilovatov. Uradno so jo začeli graditi 7. septembra 1964. Takrat se je slavnosti udeležil diktator Tito in za Romune diktator Deja.
Zbirno jezero, ki je nastalo za 72.5 metra visokim jezom, bo segalo skoraj do Beograda. To jezero bo tudi omogočilo, da se bo plovba skozi Železna vrata, doslej najbolj nevarno točko na Donavi, skrajšala od 120 na 80 ur. Na
Vojska, ki nastopa v teh nemirih, skuša čim bolj omiliti zadržanje. Povelje je le, da držijo red, a morajo zlasti paziti, da ne bi prišlo do prell vanja krvi. Težak položaj, v katerem se nahaja država, zahteva prav sedaj obdržati mir in red pa predvsem ne razburjati duhov, in to za vsako ceno.
Nemiri so sovpadli časovno z zadnjim obdobjem političnega delovanja, predno s koncem meseca poteče rok za prijavo strank volilnemu sodiscu, da jih to prizna. Večina strank je tako med petkom in ponedeljkom imela svoje narodne konvencije, izvolila svoja vodstva in pričela resneje misliti na kandidate. Tako so peronisti že objavili, da je njihov vodja Perón, in njihov pr»* sedniški kandidat logično tudi Perón. Ostale stranke pa kandidatov poimensko še niso označile. Se je pa zopet pokazalo, da peronistične skupščine n« morejo poteči brez incidentov. Tako je prišlo na strankinem kongresu v nedeljo 25. do spopadov, kjer so se zopet streljali. Pet mladih napadalcev je vdrlo v dvorano in po ostri debati so počili streli. Bilo je več ranjenih, a nobene smrtne žrtve.
Medtem pa se je v San Juanu, zahodni provinci, že formalno sestala „Narodna osvobodilna državljanska fronta." (Frente Cívico de Liberación Nacional), volilna konfederacija katero predlaga Perón, in v katero so vključeni peronisti, Frondizijevi desarrollisti (MID), Osvobodilna Fronta 12 mai, Obnoviteljsko Križarstvo, Ljudski konservativci in Allendejevi Krščanski demokrati. V tej zvezi strank je vidna Peronova taktika, kajti, čeprav bo on kandidat stranke, lahko ne nastopi kot kandidat Fronte, ki se bo na volitve predstavila. Vlada na njegovo imenova-” nje in njegovo menjajočo politiko še ni reagirala.
izjavil, da so Kitajci „z menoj in z vsem spremstvom izredno prijazno postopali."
Ameriška in kitajska vlada sta ob Kissingerjevem odhodu iz Pekinga izdali izjavo, da so bili razgovori „obširni in odkriti" in da so se tikali „konkretnih posvetov za pospešitev normalizacij odnosov med obema državama."
Kissinger, ki si je pri Nixonu pridobil popolno zaupanje ter ga nekateri primerjajo Rooseveltovemu svetovalca Harryju Hopkinsu, gradi svojo politiko do Kitajske odn. do Vietnama na predpostavki, da je Hanoj ob spoznanju, da mu ofenziva v Južnem Vietnamu ni uspela, sedaj pripravljen odn. da nima druge možnosti, kakor sesti za mizo in se resno začeti pogajati z Amerikanci. O gotovosti te svoje politike je prepričal Nixona ter je zunanjega ministra Rogersa potisnil na drugo mesto. Ta se je spremenil v navadnega izvrševalca Kišsingerjevih zunanjepolitičnih idej.
vsaki strani državne meje so vgradili po šest generatorjev, kj bodo, kot že rečeno, proizvajali 11.5 milijona megavatov električne energije, ki si jo bosta Jugoslavija in Romunija delili na polovico.
Nad 27.000 prebivalcev iz krajev Sipa, Tekija, Donji Milanovac, Mosne in Golubinje, ki jih je zalilo zbirno jezero, so bili preseljeni v nove stanovanjske predele, ki so jih zgradili drugje.
Z novo elektrarno bo precej ublažena občasna električna stiska v Jugoslaviji, povsem pa bo izkoriščana šele tako v Jugoslaviji, kakor v Romuniji, ko bodo zgradili sistem daljnovodov v obeh državah.
Finančno so sodelovale vse države, po katerih teče Donava, se pravi, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija, Romunija in Bolgarija ter tiste, ki so posredno udeležene na donavskem prometu, se pravi Zahodna Nemčija, ča-škoslovaka in ZSiSR. Celotni stroški so znašalj «k. 440 milijonov dolarjev.
Predsedniške volitve v Nemčiji
BRANDT SKUŠA IZIGRATI OPOZICIJO
.....■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
Veleelektrarna na Djerdapu
ZA JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO
Nova pogajanja ZDA s Kitajsko
KISSINGER ZOPET V PEKINGU
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 26
BUENOS AIRES 29. junija 1972
Slovenci in Evropa
(Od našega dopisnika v Gorici)
Čas, v katerem živimo, bo gotovo šel v zgodovino kot čas širokih in odprtih dimenzij. Narodi iščejo danes ne več zaprtosti in nekake nacionalistične „splendid isolation“, temveč skušajo zaorhti brazde v ledini novih možnih oblik sodelovanja. Prva in druga Svetovna vojna sta pometli s poganskim ter anahronističnim nacionalizmom. Ta so danes v tekmi med velesilami izpod-jedle ideologije. Svet zadobiva vedno bolj planetarne oblike. Podobni pojavi so danes prekvasili tudi Cerkev, ki je v svoj ekumenizem zaobjela eno izmed žarišč svojega apostolskega delovanja. Tu se skoraj bližamo znani ideji nove organske enotnosti sveta, ki jo je oznanjal francoski mislec Teilh'ard de Char-din v svoji „planetizaciji“.
Gotovo smo tudi mi Slovenci, zlasti od drage svetovne vojne sem, zaslutili pomen novih oblik zblizanja med narodi, ki ga je prineslo zlasti na zahodne države starega kontinenta delo za evropsko zedinjenje. Jasno pa je, da smo ostali nekam odmaknjeni od tega življenjskega procesa, vsaj v toliko, v< kolikor kot država (Jugoslavija) ni zaradi 'svoje politične situacije stopila na to pot skupno z zahodnimi demokratičnimi državami. Tako imamo danes pred seboj skoraj absurdno dejstvo, da v delu za zedinjenje Evrope, ki jo se stavi ja jo romanski, germanski in slovanski narodi, Slovani pravzaprav sploh ne 'sodelujejo. Temu je seveda kriv komunistični režim v vseh državah jugovzhodne, srednje ter vzhodne Evrope, ki je osredotočil svoje žarišče izključno na vlogo hegemonije Sovjetske zveze oz.
—	za današnjo jugoslovansko stvarnost
—	na politiko ne preveč hvaležne in marsikdaj le formalne nevezanosti.
Pri vsem tem pa le Ostane neizbri sno dejstvo, da Slovenci in ostali jugoslovanski (ter posredno tudi vsi slovanski narodi) sestavljajo prav tako Evropo kot vsi ostali evropski narodi. Ostane tudi nedvomno dejstvo, da je pot k združeni Evropi prej kot slej začrtana in da na njej temelji vsa zunanja politika današnjih zahodnoevropskih demokracij. Kakšni mesto in vlogo lahko pri tem igramo mi Slovenci ?
Predvsem moramo v svojih vrsthh sami ustvariti in nato poživljati neko resnično evropeističnoi zavest, ki ne more biti seveda v navskrižju z resnično slovensko nacionalno zavestjo. Ta naš evropeizem mora sloneti na zdravih temeljih sodelovanja z vsemi evropskimi narodi ob dosegi priznanjk od 'strani istih vseh neodjenljivih pravic slovenskega naroda. Sem moramo ¡uvrščati njegovo suverenost, pravico do svobodne in demokratične ureditve in samo-stoine odločitve o vstopu v kakršnokoli obliko državne zveze z ostalimi Južni-li Slovani. Ko bo islovenski narod imel jasno priznano in trajno mesto v družini evropskih narodov, bo lhhko zahteval tudi, da ostali partnerji poslušajo njegov glas. Ta sicer ne bo številčno ali vojaško ter politično tako močan kot oni velikih držav, bo pa moral biti moralno in pravno enakovreden. Luksemburg docet!
V to pot moramo hiti trdno uver-jeni. Zgodovina gotovo ne ho delala v tem pogledu korakov nazai. Politično združitev Evrope bo v kratkem sledila ekonomski. Posamezne države zahodne Evrope n. pr. že predlagajo nenosredne volitve v evropski parlament v' Stras-burgu (dandanes volijo evropske parlamentarce še posamezni državni p ari a men+iV Zato tudi mi ne moremo veš 7ap>'rati oči pred stvarnostio. Biti moramo pripravljeni na čas, ko ho zahteval od nas hitrih in treznih odločitev.
Seveda se zaenkrat lahko vprašamo, kaj nam je trenutno narediti. Kako ž i dones vsai nosredno in neuradno poseči v to pripravljajočo se evropsko stvarnost ?
Morda lahko tu še največ naredimo prav tisti Slovenci, ki živimo izven matične Slovenije, in to prav iz idejnih in Političnih razlogov. Si svojim delom in
BSLOVENIA	LIBRE
'■■■■■■■P ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ •	■■■■■■■■■••»■■■■■■■■■■■■■■aaaBBBBBBBBaBBaaaBBaBaaBBBaBaaBBaBaaBaBBaBaBBaBaaaBaaaaaaBBaBBaaBaBBBBBBBaaaaKaaaaB
ZVEZA KOMUNISTOV - NOVA BURŽUAZIJA
NEPROLETARSKI PROLETARCI
Milovan Djilas je že pred leti v svoji znani knjigi „Novi razred“ prilepil komunističnemu režimu krilatico nove buržuazije, ki je v imenu .proletarstva prevzela oblast, a je na proletarce kaj kmalu pozabila. Jugoslovanski režim v tem ni nikakšna izjema, še več, je eden tipičnih primerov, kako partija po prevzemu oblasti odvrže svojo socialno masko in preide v klaverno fazo, ko se skuša obdržati na površju za vsako ceno, ne glede na socialni položaj ljudstva.
Zadnji viharni dogodki na Hrvaškem in sploh v vsej Jugoslaviji so ponovno aktualizirali vprašanje delavstva v vrstah Zveze komunistov. Tito in njegov krog so pometli takoimenovane hrvaške nacionaliste v imenu obrambe socialističnih pridobitev. Apelirali so tedaj zlasti na delavstvo, češ, naj hrani vladajoči režim, ki da izvaja svojo oblast v imenu delavstva. Po tem je v sami Zvezi komunistov prišlo do „izpraševanja vesti“, koliko da ima delavstvo vpliv v. Zvezi, in koliko so delavci sploh sodeleženi pri vodenju celotne družbe.
Tako lahko v uvodnem delu akcijskega programa 2. seje konference ZKJ beremo:
„V Zvezi komunistov je prišlo do idejne krize, ki se je posebno kazala v oportunizmu, nedoslednostih in odstopanju stališč IX. kongresa, v idejni raznolikosti in idejnih premikih, v pojemanju hoja za samoupravljanje, v preusmerjanju komunistov na druge poti, sredstva in sile, ki želijo ohraniti dane odnose, ali celo k nazadovanju.“
In še istotam:
„Oslabela je socialno razredna osnova Zveze komunistov. To se kaže v omejenem vplivu delavskega razreda in njegovih interesov za politiko in prakso Zveze komunistov ter ■ omahovanjih ^ boju za razvoj socialističnega samoupravljanja.“
Ali drugače povedano: oslabela je povezanost Zveze komunistov z njeno
(Ne) zmožnosti zdravstva v Sloveniji
ZANIMIVA IN PORAZNA STATISTIKA
Evrope. Temu je treba še prišteti, da
Praktično od vsega početka, kar je sedanji režim prevzel oblast, je imel velike preglavice s socialnim skrbstvom, sem pa je v glavnem spadalo tudi zdravstveno zavarovanje in zdravstvena oskrba sploh. Težavam, kako uresničiti v praksi razna osnovna socialna načela, so se kaj kmalu priključili ekonomski problemi. In ni novo vprašanje zdravstvenih kadrov, katerih pomanjkanje postaja čedalje bolj pereče.
Problem tudi ni zreduciran le na pomanjkanje zdravniškega osebja zaradi nezadostnega naraščaja, marveč obsega tudi iztok delovne sile na tem področju. Nikakor ekonomske zmožnosti države ne morejo tekmovati z možnostmi, ki jih nudijo države zapadne
Asesinatos comunistas en Guatemala
Una vez más los agentes del comunismo internacional apelaron a una de sus armas preferidas, el asesinato, para acallar las denuncias de sus enemigos. El pasado domingo 25 por la noche el diputado Olivero Castañeda Paíz, vicepresidente del Congreso nacional de Guatemala, fue asesinado en un restaurante de la capital. El legislador, de 36 años, era una los líderes del partido anticomunistd Movimiento de Liberación Nacional. El asesinato fue perpetrado pocas horas después que el general Carlos Arana O sorio reasumiera su poder, tras una gira por el exterior.
Castañeda fue uno de los más activos propagandistas en el oriente del país, de la candidatura del ahora presidente Arana Osorio, y en las elecciones de 1970 fue electo diputado.
El asesinato de Castañeda pone fin a un período de calma que reinaba últimamente en el país. Sin embargo no es el primero de su serie. A fines de 1970 fue asesinado también el diputado anticomunista Amoldo Otten y en enero siguiente corrió igual suerte el diputado Adolfo Mijangos López de la democracia cristiana.
La vuelta al asesinato de los grupos comunistas, revelaque el comunismo internacional, lejos de avenirse al diálogo y a la coexistencia, como algunos quieren hacer creer, no ha renunciado a sus armas más vergonzosas, para el logro de sus objetivos.
Komunistični umori v Gvatemali
Agenti mednarodnega komunizma so se spet enkrat zatekli k svojemu najljubšemu orožju — umoru —, da hi potlačili obdolžitve nasprotnikov. Prejšnjo nedeljo, 25. zvečer, je bil ubit v nekem restavrantu glavnega mesta podpredsednik parlamenta Olivero Castañeda Paiz. 36 let stari poslanec je bil eden od voditeljev protikomunističnega Gibanja za narodno osvoboditev. Umor se je izvršil nekaj ur zatem, ko se je predsednik države general Carlos Arana Osorio vrnil iz svojega obiska v inozemstvu.
Castañeda je bil eden najbolj delavnih propagandistov v vzhodnem delu države za kandidaturo sedanjega predsednika Arañe Osoria in je bil tudi leta 1970 izvoljen za poslanca.
Ta umor Castañeda pomeni konec mirnega obdobja, ki je zadnje čase vladalo v državi. Vendar ta ni bil prvi med žrtvami. Konec leta 1970 je bil tudi umorjen protikomunistični poslanec Amoldo Ottan in takoj nato januarja je doletela ista usoda krščanskodemokratskega poslanca Adolfa Mijanga Lópeza.
To povratek komunistov k umorom kaže, da mednarodni komunizem zdaleka ni pripravljen na dialog in koeksistenco, kot bi nam rad kdo dopovedal, ampak se ni niti odpovedal svojim najbolj nesramnim orožjem za dosego svojih ciljev.
prizadevanjem lahko, vplivamo na posamezne forume, ki so nam dostopni, ter zainteresiramo evropske organizme s slovensko stvarnostjo. Vsak na svojem področju: od šole do univerze, od seminarjev do kongresov, od krožkov in tiska do večjih evropeističnih organizacij (Federalistično gibanje, Evropsko gibanje itd.). Iščemo lahko stikov
posredno oz. neposredno — z znanstvenimi organi evropeizma, kot iso n. pi. „Collège d“ Europe““ v Kurgesu ali kot bo „Evropski vseučiliški inštitut“ v Firencah.
Izseljenci in riarodne manjšine imajo tu lahko edinstveno vlogo. Pred časom sem v milanskem dnevniku „Tl Corriere délia sera“ zabeležil pismo uredništvu pod naslovom „Europa e ’e minoranze linguistiche“ (Evropa in jezikovne manjšine), ki ga je napisal A. Ricklin iz Strasburga, član Evropskega sveta (Conseil de 1’Europe). Pisec med
socialno bazo, torej z delavskim razredom, posebno pa z osnovnimi sloji delavcev v proizvodnji. To seveda če gledamo z vidika partije. Kajti dejstvo je, da kake prave povezanosti med partijo in delavstvom sploh nikdar ni bilo.
Če pogledamo procentualno, koliko so delavci udeleženi v Zvezi komunistov, pridemo pač do zanimivih zaključkov. V Sloveniji je bilo leta 1970 le 66.663 članov Zveze komunistov. Od tega je bilo le 27% delavcev, torej nekaj nad
15.000.	Istočasno je bilo zabeleženo, da je v Sloveniji 374.624 delavcev, če torej primerjamo obe številki, vidimo, da niti 5% delavcev ni včlanjenih v Zvezi komunistov. Tako nesorazmerje med dejanskim številom proizvodnikov in njihovem udeleženju v Zvezi komunistov pač jasno kaže, da vkljub (in mimo) takoimenovanega samoupravljanja, vse najvažnejše odločbe o položaju in bodočnosti države in narode sklene in zapečati majhna peščica ljudi, medtem ko večinski del naroda le prenaša jarem, ki mu ga ti nalagajo.
Naj mimogrede le omenimo, da je med člani partije tudi le 1% kmetov in 5% študentov.
Kar se tiče delavcev, je pač razumljivo, da brez soodločanja in z majhnimi plačami, preradi gredo iskat dela. «a tuJ'e- Tam se znajdejo v težkih okoliščinah, za katere se pa domači režim ne zanima.
Torej pridemo do žalostnega zaključka, da je bil revolucionarni proces z vsemi neštetimi krvavimi žrtvami, vsa tragedija, ki se je med vojno odigrala nad slovenskim narodom, le ena sama prevara, katero so partijci storili, da so lahko zajarmili slovenski narod. Kajti slovenski delavci, za katere in v imenu katerih naj bi se revolucija izvedla, se danes nahajajo dalj kot kdajkoli od partije in oblasti. Partiji so dokončno obrnili hrbet iz enostavnega razloga, ker jih partija, od vsega početka pa do danes ni imela v mari razen kadar se je šlo za reševanje lastnih partijskih privilegijev.
je zdravniško zavarovanje ločeno na delavski in kmečki razred, z velikim zapostavljanjem tega zadnjega, razen v Novomeški občini, kjer so se ljudje odločili za skupno zavarovanje delavcev in kmetov.
Številke govorijo
Kakšen je položaj, konkretno katere so pomanjkljivosti zdravstvene službe v Sloveniji, je bilo lahko razvideti iz odgovorov, ki jih je na postavljena vprašanja dajala republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič, v radijski oddaji „Aktualnosti doma in v svetu“. Njena izvajanja je po-
drugim omenja, da je v Evropskem svetu na seji, posvečeni regionalnim jezikom, nastopil v obrambo tudi slovenskega jezika v Italiji. Ob tej priliki so priporočili posameznim delegacijam, naj Evropa skrbno hrani svoj kulturni zaklad, ki izvira iz posameznih jezikov. To dejstvo lahko samo potrjuje, da imajo prav evropeistični organizmi važno nalogo in dolžnost, zanimati se za usodo jezikovnih in narodnih manjšin, kar kot pripadniki slovenske manjšine ’• Italiji lahko le z veseljem beležimo.
Gotovo pa bo tudi dolžnost matične domovine, da se zanima za navezavo stikov z evropeističnimi ustanovami. 'Ne vem pa, koliko je to v sedanjih pogojih možno. Prav zato pa moramo vsi svobodni Slovenci na mejah matične domovine in v svetu delati v ta namen, saj bo jutri gotovo tudi slovensko poslanstvo — evropsko poslanstvo.
A. R.
tem ponatisnil periodik „Naši razgledi“, v katerem med drugim lahko beremo sledeče:
„Kljub številnim statističnim podatkom nimamo dovolj specifičnih kazalnikov in analiz, da da bi čisto natančno odgovorili, kakšne so realne zmogljivosti zdravstvene službe in ali te dopuščajo takojšnje izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva delavcev in kmetov.
Vemo le, da je tudi brez tega treba takoj normalizirati že sedanje težavne delovne možnosti zdravstvene službe. Položaj bom ilustrirala le z nekaj številkami: v osnovni zdravstveni službi nam po minimalnih kadrovskih normativih že danes primanjkuje 125 zdravnikov in okoli 250 medicinskih sester; v naši republiki pride na 10.000 prebivalcev za 30 odstotkov manj zdravnikov kot v sosednjih deželah; v bolnišnicah nam primanjkuje 180 zdravnikov specialistov in specializantov ter kar 1631 zdravstvenih delavcev s srednjo in višjo izobrazbo — med njimi 1160 medicinskih sester; medicinska oprema je zastarela in izrabljena, saj je 64 odstotkov opreme že amortizirane; 20 odstotkov vseh bolniških postelj je nestandardnih; 36 odstotkov vseh postelj in 45 odstotkov vseh kadrov je zaposlenih v ljubljanski regiji; 62 odstotkov vseh specialističnih oddelkov, 66 odstotkov vseh bolniških postelj in 72 odstotkov vseh v bolnišnicah zaposlenih je v Ljubljani, Mariboru in Celju. V najhujšem položaju je specialistična ambulantna služba, in sicer "tako glede
Madariaga je iz Londona v svojem komentarju med drugim zapisal:
„V tej Evropi, v kateri se čutijo narodi, ki jo sestavljajo, nekateri bolj drugi manj stabilne, sta dve državi, ki
kadrov kakor tudi opreme in prostorov, poleg tega pa je tudi oddaljena od neposrednih potrošnikov. V SR Sloveniji je namreč 252 specialističnih ordinacij, ki so opravile v prvem polletju 1970 blizu 7300 ordinacijskih ur na teden in 754.183 ambulantnih pregledov. In še to! Razlike v porabi sredstev na enega prebivalca so velikanske; čeprav je podatek iz leta 1970, so ostala razmerja najbrž enaka, saj smo v ljubljanski regiji porabili na prebivalca 831,49 dinarjev, v murskosoboški pa 3,9,90 dinarjev. In še nekaj moramo pri oceni položaja v naši republiki u-poštevati — 65 odstotkov vseh prebivalcev živi v vaseh in manjših naseljih, zato nam vsa povprečja, od republiškega do regionalnih, ne dajo podobe resnične oslabljenosti prebivalstva na tem območju.
Menim, da brez planiranja razmer v zdravstvu, brez dodatnega vlaganja v kadre in opremo, brez stimulativnega nagrajevanja zdravstvenih delavcev in urejanja njihovih delovnih in življenjskih razmer ne bomo mogli slediti napredku medicine in potrebam občanov.“
Režim se tako v Sloveniji, kot v Jugoslaviji, trenutno ne ve kam obrniti, da hi poiskal rešitev zdravstvenemu problemu, zlasti pa razlikovanju med kmeti in delavci na tem področju. Zato so oči vseh uprte prav v novomeški okraj. Od tamkajšnjega poisku-sa, kako se bo obneslo enotno zavarovanje, bo verjetno odvisno, kam bodo oblasti usmerile delovanje v bodočih letih.^ Rešitev seveda kot vedno ne bo prišla od partije, ampak od strani ljudi.
izgledate bolj stabilni kakor druge: Jugoslavija ih Španija. Toda dejansko sta najbrž najmanj stabilni od vseh. Med seboj' sta si ti dve državi v ne-(Nadaljevanje na str. 2)
Tito in Franco
riao-f0,? fgornjm? naslovom je znani komentator Salvador de Mac naga y buenosaireskj dnevnik La Prensa z dne 14. t. m. nani-zanmuvo primerjalno študijo o obeh diktatorjih, le da je le-ta v
S LstZTih^’Jt ^°likM A® P0d,a °Zadja odnosno vzrokov nastati nrotlrevohicHf n t- tr' Me.dt®?> k° Je Francova diktatura posledi ?	1 Pr0t? komnnisticnemu revolucionarnemu poskusu :
Titova !sfk?k+ega P°.lotoka m temu sledeče komunistične diktature, Tnirooio ..jtatura ni reakcija na ze obstoječo ali grozečo diktaturo vffev a-IVJ1’+ temvA poA!nI zru^nje demokratičnega reda in vzpos
InrotJlktatUie' 0b? dlktfturi sta si tudi po vsebini diametralno i sprotni, za obe pa je, kakor za katero koli diktaturo, značilno, da
n°v družbeni red, če bo do njega prišlo ob izginotjo ob diktatoijev, rako za Španijo kakor za narode Jugoslavije nov zgoc vinski pretres, cigar posledice bodo zanje vsekakor resne.	g