Nissan Vedno vec pogodbenega dela Murska Sobota, 1. aprila 1993 • Leto XLV • ŠL13 • Cena 75 SIT 1 7 I 4 I ■ -m zapostavljanju ekoloških iFJ Pl 1 i ! polirična stranka^. Tako ifnenovana ■■ '6 K Ti!.? * b h t •hoT^ “'iftifit sta zastopala državni svetnik kmečkega lobija Evgen Sapac s kr^airiiT^" sefn bnt ..a.. . _____ ____M __Iv Dmb-Mairto ick i7inV>t imv Tn sendviče v vsej vzhodni Evropi. Višje kazili za prekrške Lt ^VELETRfinviMA I ''^iilKONOČNA -I za V. OS/^£nKX/i I str. 3 Proračun y parlamentu š. s. tolarji. nova 769 SIT 649 srr POLuoap^nBA 649 SIT VREME M.CX POHIŠTVA M.cx pohiStva * SUH PHOniA, MMUBi erI J ITfiaSiia 65, VEGROS SHOPPING CENTER' SUH »MJ, MHM I Ružka 104, lel. (062) 10261^ VELIKA IZBIRA POHiSm sunny vas čaka UM Vse za spomladanska deta v vinogradih in sadovnjakih! U/J« vprašanj tako na politični levici kot desnici. Ustanovitelji Zelenih - ekološko socialne stranke se v svojem pozivu, ki ga tačas razpošiljajo naokrog članom in simaptizerjem, skicujejo na potrebo, da se izoblikuje »resna trgovina MARIBOR tel.: 1,062) 303984 trgovina M. SOBOTA tPl :.(069t 21048 Ob koncu tedna bo delno jasno 3 spremenljivo oblačnostjo, popoldne so možne posamezne plohe. Topleje bo. Pregovor če je april deževen, kmet ne bo reven Vestnikov koledar 1. april, četrtek, Hugo 2. april, petek, Frančišek 3. april, sobota, Rihard 4. april, nedelja, cvetna nedelja 5. april, ponedeljek, Vincenc 6. april, torek, Viljem 7. april, sreda, Janez j k i® *“di na tej strani Mure zgodil kapitalizem. Naš rojak i^DA Joseph Joe Hosian ki ^stcer McDonald za osrednjo srednjo Evropo, je kupil sobosko ”®®"° pogodba je bila podpisana takoj, ko so se danes zjutraj odprla tovarni^ vr^ T oITin E »“ud. ki je večinski bivši lastnik Mesne industrije, zastopal '*e*Hinllie sta raatonaia državni .svetnik kmečkeoa lobija Evgen Sapac m krathotra,™ menecfier gospod »resnost'' političnih V suboto, TI. marca, je žarel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Bistvo novosti so trikrat vi^o kazni. policisti kazujejo z mandatno kaznijo 3.000 tolarjev. Če ne .upoštevamo prometnih znakov, ki nekaj prepovedujejo, je nova kazen 2.250 tolaijev. Kazen za lažje tehnične hibe, je prav tako 2.250 to- i E ( V »škarje*. Enaka kazen čaka voznika, pri katerem ugotovijo, da je vozil vinjen. Kazen odmeri sodnik za prekrške, in sicer od 2.400 do 12.000 tolarjev, še vedno pa velja tudi zakonsko določilo, po katerem je možno izreči varstveni ukrep: prepoved vožnje določene kategorije vozila. Če voznrl^ nima kompletne opreme vozila ali pa je sploh nima, nas doleti kazen 2,250 tolarjev. Če hodimo ponoči po cesti zunaj naselja in nimamo kresničke, nas lahko kaznujejo z 1.125 nekaj odstotkov glasov, je prav v 329 SIT : 131 SIT I 203 SIT ; 141 SIT ,»i 169 SIT fc! 105 SIT ~ 119SIT Si 769 SIT ti strank je bila Se en povod za nastanek zelenih. Kajti biti resen v strankarski latovščini, pomeni, da si bolj strankarski kot ekološki. Če se hočeš iti politično ekologijo m biti zelena Stanka, moraš računati na nedefiniranost glede levegc^ ali desnega značaja stranke ali pa opusti ekološko politizacijo. Za reševanje ekoloških problemov klasična politična demokracija z delitvijo na levico in desnico ni oblikovala ustreznih mehanizmov. Prav turobno žalostno so jo v tem zelenem pohotništvu po oblasti odnesli trije poslanci zelenih. Tisti trije, med njimi tudi dr. Bojan Korošec iz Rakičana, ki so jih v strankarskem vrhu po volitvah javno omenjali kot diletante, brez političnih izkušenj. Ti trije zdravniki so prišli v politiko na novo. Vsak zahodnoevropski strankarski vrh zelenih s političnim in človeškim taktom bi iz tega naredil reklamo zase, poudarjal bi, da je to dobro za politično iskrenost do volivcev, da je to primerno za prevetrenje strankine strukture. Slovenski zeleni v državnem vrhu pa so to javno obžalovali. Novi poslanci so se s pristopom 'k novi stranki v resnici pokazali kot politični diletanti, kot dvakrat uporabljen »ka-nonenfuter« - kot zeleni zeleni. Z njimi je zelena strankina nomenklatura dvakrat streljala omalovaževanje na občinske odbore. Po volitvah, ko jim je dala vedeti, da so.politični naivneži, ker verjamejo v zeleno stvar m jim gre za okolje, namesto za profesionalno odtujen strankin kader, zdaj pa še enkrat, ko jim je te zasmehovane poslance pobrala. Potrebuje jih zase, za svoje vzdrževanje, ne za varovanje in reševanje okolja tam, kjer so bili izvoljeni. triajonezB,600g majoneza, 165 g thajonaza, 250 g ketchup, paradižnik, 290 g ajvar, 370 g hren, 160 g iheiana solata, 820 g prek, vratovina,1kg šunka, suha, 1 kg prekmurska kmečka Žunka, cela, 1 kg prekmurska kmečka šunka, kosi, 1 kg . k tl ■t vo- larjev. Drugače pa je, če imamo slabe zavore, oporečen kretni mehanizem, zlizane pnevmatike, oporečen tahograf, naprave za spajanje in vleko vozil... Zaradi takih oporečnosti prijavijo kršitelja sodniku za prekrške. Ta pa lahko izreče kazen od 2.400 do 12.000 tolarjev. S sodnikom za prekrške se srečamo. Če prehitevamo kolono _ __ . >Mil ntivBd«n mesar, moji predniki so doma Iz Prekmurja,« je izjavil rrovi lastnik J. domoljubja, ofkoz aj lajk Prekmurje, vendar pa biznis je L/1£?za osrednjo srednjo Evropo, sem zanj iskal primemo živino m semlvi« v vsej »..Jti 'kakovost živine vse tja do Urala in tudi vem, da ni nikjer taS I, A» to pomeni, da bodo v njegovi soboški klavnici klali in predelovali tudi zivito, doto vo^ temveč tudi iz baltiških držav, zato upam, da bo čimpr^ zgrajena železniška proga tako proti Martinju I^ONUDBA Oj ugodne cene! V vseh prodajalnah ^''tTRGoviNE POTROŠNIK če bomo v naselju prekoračili dovoljeno hitrost do 10 kilometrov na uro, nas bodo kaznovali z 2.250 tolarji; če bomo hitrost prekoračili od 10 do 30 kilometrov na uro, je kazen 3.000 tolarjev. Za več kot 30 ali več kilometrov hitrejše vožnje od dovoljene hitrosti, bomo morali k sodniku za prekrške. Če nismo pripeti z varnostnim pasom, je kazen 1.500 tolarjev. Vozniki ih sopotniki na motornih kolesih in kolesih z motorjem morajo imeti varnostne čelade. Če jih nimajo, jih vozil in ogrožali druge udeležence v prometu, prehitevamo pred prehodom za pešce, vozimo Neverjetno, kaj takega Evropa še ni videlal Pod imenom slovenske stranke »Zeleni« je zapisano »ekološka socialna stranka« in vsaka beseda je tukaj odveč. Nikjer v Evropi si zeleni ne pride vajo k imenu, da so stranka. Čeprav naposled so, ker če hočejo delovati kot politični akterji s kontinuiteto, to morajo biti. Nastali so med drugim prav zaradi slabosti, ki jih imajo stranke, in celo to, da niso in vedno znova nočejo biti stranka, jim ne pomaga. Znava in znava se zapletajo v spore, tako značilne za stranke. Novonastala stranka Zeleni - ekološka socialna stranka, ki se je odcepila od stranke Zelem, si torej s pridaja-njem strankarstva prizadevajo za nečim, kar je v nasprotju za izvornim namenom tega po sili strankarskega gibanja. Kaj takega posebej omenjati je lahko kvečjemu znamenje neprebolelega strahu iz časov, ko je bila dovoljena ena sama stranka, pa še tej se ni smelo reči stranka - zato se zdaj daje pogum s poudarjanjem, da je zdaj to še ena stranka. Ali pa gre za željo po oblasti, ki zanemarja načela ekološke politične motivacije. Prav tako neumno je pri zelenih omenjati »ekološka«. To je Čisti pleonazem, čista odvečnost, zeleni so vendar zaradi ekologije/ Dokončna odvečnost pa je dodajanje besede »socialna«, ker je v tem kontekstu in v teh razmerah Zgolj laž m nič drugega. Iz zgodovine zelenih strank v zahodni Evropi vemo, kdaj je kaka stranka socialna. To so nam pokazali prav zeleni, ki so se takrat, ko so prišli v parlament, v imenu socialne pravičnosti, da bi razkrinkali etablirane strankarske nomenklature, odrekli večjemu delu svojih poslanskih plač in Jih nameniti za socialne namene, za invalide, brezposelne in druge nesrečne in zapostavljene ljudi, zaradi katerih je potrebno poudarjati socialnost bivanja v politični skupnosti. Slovenski zeleni v parlamentu vedno glasujejo za povečanje poslanskih plač in nikoli, razen poslanke Aleksandre Pretnar v prejšnjem sklicu, ki je to vsaj predlagala, niso deta svojih plač namenjali za socialo. Kjer je čudno ime, tam je čuden tudi namen. Zakaj sta iz enih Zelenih Slovenije pravzaprav nastali dve stranki'/ Ali res zato, ker niso bile Zeleni zeleni razčiščene dileme, če naj zeleni bodo stranka ah gibanje, če naj bodo politični realEti ali ekološki fundamentalisti, če naj se v stranki ohranja politični pluralizem ati pa naj se dotoči jasna politična umestitev, če naj se ukvarja samo z ekologijo ali pa tudi z drugimi rečmi? Te dileme navajajo ustanovitelji nove stranke kot razloge za razcep. Seveda ne gre za to. Gre preprosto za pohoto po oblasti m političnih funkcijah. Ta pohota se je razcepita in zato so se Zeleni spotarizirali po klasični politični delitvi na levico in desnico. Na eni strani so tisti iz vrha stranke, ki se jim zdi, da so njihovi politični zavezniki na levici, na drugi tisti, ki se umeščajo na desnico. Oboji pa se motijo in najbolj žalostno je, da se motijo na račun ekologije. Kajti njihov razlog nastanka in razlog obstoja, ki so ga zadnje volitve sicer skromno, a vendar potrdile, saj so jim volivci nakloniti VESTNIK stran 2 vestnik, 1. aprila 1^i J aktualno okoli nas POSLOVENILI D Otto von Habsburg ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je sprejel nobelovca in profesoija dr. Roberta Huberja, ki se je pri nas udeležil Stefanovih dnevov. Dr. Huber z inštituta Maxa Plancka je dobil leta 1988 skupaj s Se dvema sodelavcema Nobelovo nagrado za kemijo, v Ljubljani pa so ga izvolili za častnega člana Instituta Jožef Stefan. ■ LJUBLJANA - Nezadovoljni z vladno politiko do kmetijstva so slovenski kmetje v organizaciji zadružne in kmečke zveze pripravili protestne akcije. Brezplačno so delili simbolične količine mleka in jabolk. ■ MARIBOR - S pregledom častne čete TO v mariborski vojašnici Generala Maistra seje začel dvodnevni obisk delegacije ministrstva za obrambo Republike Avstrije v Sloveniji. Obrambna ministra Avstrije dr. Wemer Fasslabend in Slovenije Janez Janša sta podpisala sporazum o sodelovanju ministrstev. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je obravnavala informacije o gospodarskem položaju kmetijstva in v zvezi s tem sprejela tudi nekatere ukrepe. Tako so povečali uvozne dajatve za uvoz goveje živine in govejega mesa za 8 odstotkov, ravno toliko pa so se povečale tudi dajatve za uvoz prašičev in svinjskega mesa. Povečali so tudi odkupno ceno mleka za 9,8 odstotka, ■ LJUBLJANA - Osrednji dogodek v parlamentu je bil nastop premiera dr. Janeza Drnovška, ki je poudaril, da namerava vlada vztrajati pri začrtani gospodarski politiki. Za njim so poslancem spregovorili Se dr. France Arhar. Janez Prijatelj in Franc Košir, ki so predstavili letošnjo projekcijo javnih financ, ■ LJUBLJANA - Državni zb3r je opravil štiridnevno marčevsko zasedanje. Med drugim je sprejel spremembo intervencijskega zakona o izračunavanju in izplačevanju plač ter sklep o 20-odstotnem znižanju plač poslancem in ministrom, pa tudi sklep o javnosti plač, ki se izplačujejo iz proračuna. »Francozi so jakobinci, vi niste« Leta 1916. umrl cesar Frane Jožef; njegov sin Rudolf se je v čudnih, še do danes nepojasnjenih okoliščinah s svojo ljubico Marijo Večera poslovil od življenja v dvorcu Majerling že leta 1889.; 1914., je Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil Franca Ferdinanda. Potem ko se je vse to zgodilo, je prišla vladarska priložnost za habsburško linijo, katere začetnik v dinastičnem drevesu je Otto Franz Joseph. Ta nikoli ni bil avstrijski cesar ali madžarski kralj. Bil pa je to njegov naslednik v tej liniji, ki je bil v eni osebi dvoje: Karel I., avstrijski cesar, in istočasno Karel IV,, madžarski kralj. Najstarejši sin tega Karla 1. in Karla 1V„ Otto von Habsburg, ki je bil v soboto, 27. marca, na obisku v Lendavi, bi bil danes avstrijski cesar in madžarski kralj, če žezla vse do naših dni, vse do svojega osemdesetega leta, kolikor je zdaj star, ne bi že predal svojemu sinu Karlu, ki seje pred kratkim poročil in o čigar poroki je zadevni tisk v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem izčrpno pisal, veliko pa se je dalo prebrati tudi pri nas. eden črnec in eden dominikanec. Ob neki priložnosti so me povabili na srečanje s papežem, in ko smo ga pričakovali, sem se postavil na levo stran, kjer so stali mohame-danei, kristjani so stali na desni strani. Papež je bil dokaj presenečen, ko meje videl stati med muslimani. Povedal sem mu. da sem še vedno kristjan.« Otto von Habsburg rad poudari, kakšne koristi ima od svojega srednjeevropskega dinastičnega porekla. V njegovi nekdanji dinastiji so živeli različni narodi. V Evropskem parlamentu se tako danes z nekakšno kontinuiteto druži s poslanci, ki so prohrvaški, prosloven- tudi ateistična, Ali to pomel” potemtakem združevanje možno na neki drugačni pef’'’ . uniji? Če ni skupnega Boga-1 pcrsona zdaj monarh? pir-JoUUcl |1IUH«|1*' . . I Zadnjemu delu vprašanja * Otto von Habsburg v izognil, Ali pa je zgolj Ijal, da je to jasno, vendar’^! tega prišlo Šele takrat. razmere dozorele? mere dozorele.' 'Če ljudje molčiio. molčijo,« je rekel-v Evropi govorijo o krščans ciji, v središčih evropskih’ -p katedrale in cerkve, v Ame banke in druge Na Češkem j**i- POSVETU ■ JERUZALEM - Izraelski parlament je za novega predsednika države izvolil Ezeija Wei2mana, nekdanjega pripadnika vojske, ki je znan po svojem ostrem jeziku, Weizman je star 68 let in je kandidiral kot predstavnik vladajoče stranke. Dolžnosti bo prevzel 13. maja in tako zamenjal dosedanjega predsednika Haima Herzoga. ■ MOSKVA - Na 9. izrednem kongresu ljudskih poslancev so zavrnili zahtevo komunističnih in nacionalističnih poslancev o odstavitvi predsednika Borisa Jelcina, Že sam predsednik ruskega parlamenta Ruslan Hasbulatov je poslance pozval, naj sprejmejo modro odločitev. Jelcin pa vztraja pri izvedbi referenduma o zaupnici predsedniku in parlamentu. JOHANNESBURG - Predsednik Južnoafriške republike Frederick de Kletk je sporočil, da je policija aretirala 18 članov gverilske organizacije, da bi tako preprečila nadaljnje izbruhe nasilja. Omenil je, da je bilo v zadnjem času več napadov na belopolte prebivalce. ■ MČNCHEN - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je mudil na obisku na Bavarskem, kjer je predstavnikom političnega in javnega življ*enj'a predaval o Sloveniji in krizi na Balkanu. Sestal se je tudi z ministrom za delo, družino in socialno varnost Gerhardom Gl tičkom, s katerim sta se pogovarjala o krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko. ■ RIM - Tu sta se sestali delegaciji Slovenije in Italije, ki sta ju vodili naš državni sekretar Ignac Golob in veleposlanik Sergio Beriinguer. Pogajali so se o dopolnitvi osimskih sporazumov in njihovi prilagoditvi novim razmeram po razpadu Jugoslavije. ■ WASHINGTON - Nemški kancler Helmut Kohl se je z ameriškim predsednikom Billom Clintonom pogovarjal o razmerah ,v Rusiji tet v BiH in o trgovinsko-poli ličnih napetostih med ZDA in Evropo. ■ NEW YORK - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je ob podpisu celotnega mirovnega načrta povedal, da so mu ZDA zagotovile odpravo prepovedi uvoza orožja v njegovo državo, če srbske sile ne bodo ustavile napadov. Ob podpisu sporazuma je bil navzoč tudi vodja Srbov v BiH Radovan Karadžič, vendar preostalih dveh dokumentov mirovnega načrta ni podpisal, ■ LA VALLETTA - Na Malti jebilo spomladansko zasedanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Govor je bil o trdnosti varnostnih sistemov v Evropi, vojni v BiH in dogodkih v Rusiji, Ob koncu zasedanja so sprejeli sklep o polnopravnem članstvu Estonije in Litve v Svetu Evrope, O sprejemu Slovenije pa bodo odločali na majskem zasedanju. ■ ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je v pismu zahteva! od varnostnega sveta OZN nujen sklic tega organa, da bi preprečili stalne napade srbskih sil na njegovo državo. Hrvaški predsednik je zapisal, da je v napadih vedno več žrtev nad civilnim prebivalstvom, velika pa je tudi gmotna škoda. ■ WASHINGTON - Ameriški in ruski zunanji minister Chri-stopher in Kozirev sta na skupni tiskovni konferenci sporočila, da se bodo posvetovanja v OZN o uporabi vojaških sredstev za zagotovitev prepovedi poletov nad BiH nadaljevala. ■ BEOGRAD - Po peturnih pogajanjih s poveljnikom srbskih sil v BiH generalom Ratkom Mladičem so predstavniki Unproforja podpisali sporazum o ustavitvi ognja za celotno območje BiH. Ce se ne bi godilo drugače. Tako pa se je Karel L, ki je 1916, nasledil Franca Jožefa, oktobra leta 1918. na pritisk revolucije najprej odpovedal vladanju v Avstriji, pozneje istega meseca pa ša na Madžarskem. 1922. je umrl na Madeiri, njegova žena Žita je umrla pred dvema letoma, Otto Habsbutški. njun najstarejši sin, je zato dandanes samo »nekdanji prestolonaslednik Avstrije in Madžarske«, sicer pa pisatelj in politik. Na različnih političnih ravneh, od mednarodnih do regionalnih, si prizadeva za evropsko združevanje na krščanskih temeljih. Kot avstrijski državljan sc je 1961. uradno odpovedal zahtevam po prestolu. Od leta 1978 ima jxi-leg avstrijskega tudi nemški potni list, po padcu komunizma pa tudi madžarskega. Po odnosu, ki so ga Habsburžani’ imeli do Madžarov, ta odnos pa je bil vseskozi izrazit, ali izrazito naklonjen ali izrazito nasprotujoč, spada Otto von Habsburg v tisto linijo, ki so ji Madžari pri srcu. Drugače kol recimo Francu Ferdinandu, ki jih je silno sovražil, medtem ko se je, na primer Sisj. žena Franca Jožefa, če je le mogla, raje zadrževala v Budimpešti kot na Dunaju, Gospod Otfo von Habsbu^ tekoče govori madžarsko in je očitno dokaj dober znanec Marije Polo-nec, poslanke madžarske narodnosti v slovenskem parlamentu. »Moj obisk tukaj je pravzprav izpolnitev neke že stare obljube poslanki Po-žončevi.o je povedal, ko so ga vprašali po namenu obiska. Če bi kdo v njegovem obisku želel videti še kak drug namen ali celo neko monarhično gesto, ki naj spomni, da je bilo Prekmuije nekdaj pod madžarsko krono, ta se bo moral sprijazniti z mislijo, da to ni bil obiskovalčev namen. Osemdesetletni gospod prestolonaslednik je življenjsko in intelektualno prc-rastel monarhične želje. Kakor je mogoče sklepati po nekaterih njegovih izjavah, je dosegel življensko modrost, ki je pri vladarjih redka oziroma nastopi šele takrat, ko pridejo že v leta in jih zapusti oblasti-željnost. Zaveda se, da nekaterih stvari ni mogoče doseči mimo časa, ki je (X)treben, da za to ati ono stvar razmere dozorijo. Njegov stisk roke je odmerjen, : ni pa vzvišen. Ne vsiljuje se : s kakšno dinastično držo, sogo-I. vorcu je takoj na sledi. Četudi mu postaviš vprašanje, kije prav v tem delu pogovora nekoliko zunaj konteksta, Aristokrat skratka, za katerega bi bilo neustrezno reči, da jc zgolj fin gospod, saj je v resnici več kot to. Gospod von Habsburg jc od leta 1973 predsednik Panevropske 1 ■ -l s .r :Ar )»Vi niste jakobinci.« Otto von Habsburg med poslanko Marijo Požonec in predsednikom lendavskega izvršnega sveta Alojzom Jerebicem. v redu, Bučar je spet član parlamenta, Smole pa ni.« Otto Habsburški se zavzema za Panevropsko unijo, ki bi bila zasnovana na krščanski tradiciji. Ali jjo dogodkih v Bosni Se vedno upa, da je kaj takega mogoče, saj se je sedaj skozi vojni spopad pokazalo, kar se je sicer vedelo že prej, vendar se na to pri panevropskih projekcijah ni računalo: da so v Evropi tudi Muslimani? »Seveda se zavedam, da so v Evropi tudi muslimani, Naj vam povem, da sem Član Islamske akademije. Med drugimi sta v njej poleg mene, ki nisem musliman, tudi ^Iz Zagreba piše — ski in probosanski. Ker zna tuui madžarski jezik, ki je aziatskega porekla, pa se eelo zlahka vživi ja tudi v japonsko mentaliteto. Evropski parlament je po njegovem storil sramotno malo za preprečitev in prenehanje bosanske vojne. Evropske solidarnosti tukaj ni, Zeto naiven mora biti Človek, ki verjame, da bo Vanceovo in Owe-novo prizadevanje rodilo sadove. Otto Habsburški jc, kakor rečeno, svojo vizijo združene Evrope zasnoval na predpostavki, da iahko skupaj živijo različne nacionalnosti, če verujejo v Boga. Postkomunistična Evropa pa je v veliki meri unije, od leta 1979.. ko je bil izvoljen na listi nemške CSU. pa tudi ■ Evropskem parla- poslanec mentu v VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigui, Zlatko Enih, mag. Dalibor Geder Cilka »Slovenija je bila tista, ki jc že med diktaturo skušala stopiti v stik z Evropsko skupnostjo. Zato Jakeij, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar . Uredništvo: Irma Banko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovanska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS [trženje) 22-403, telefaks 22-419 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1993 je 900.00 SIT, celoletna naročnina 3 800 SIT, za naročnike v tujini tOO DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. vedno rad pohajam sem,« je rekel Otto Habsburški. »Vaš politik in rojak profesor France Bučar je bil prvi, ki si jc upal več kot kdorkoli iz takratnih komunističnih držav, ko jc v Strasbourgu nastopil pred Evropskim parlamentom,« Kako je danes vse to samoumevno! Saj skoraja sploh več ne vemo, zakaj naj bi bil v tem dejanju pogum. Vsa pretekla ozko-umnost je tako gladko zdrsnila v pozabo! Vsi smo že od nekdaj za Evropo in za demokracijo. Figo smo! »Ali veste, kako so Bučarja takrat napadli, predvsem eden od levičarskih politikov, ki se piše Smole?« »Seveda vem, vse to sem zasledoval. No, pa saj j c Čisto 11 s d h p It n ii v V vs u T. h m ... so mi duhovni^ dali, da imajo zdaj fl s krščeVanjem odraslih, ai rujejo v Boga, lahko p bodo mirno živeli skupai-^i^jl ljudje sprejeli komunizem^^:! ”5-11*1 r .-ns"- 4 hi jmunii'-"*' vrnili k - . T' Pomembni so zgledi, preoblikujejo in nastajaj'’ j| te nove civilizacije,« .Jilii^fi Slovensko manjšinsko Otto Habsburški seveda toliko prej spet ' čas jc potreben, da Pomembni so rt K <1( Na vprašanje, kako n-»Jakobinstvo, to je u,- ji seS G v, t>ii tralizaciji. Največji l‘»jji>7 Hj; Francozi.« Rečem ; lukaj v Prekmurju z® regionalisti, »Zato manjšini tukaj ne gte s vrne. »In ji tudi ne ostala regionalistiina-mi,« mu pravim. I pravim, P' sc nasmeje. »Vi nisteJ^ j ta, fi la*,. sTEf** J J; Demokracija po potrebi i Izumitelj pomirjevalnih tablet dr. Franjo fašistična in protiboljševiška država," , Najfež, graščak iz .Miljane ob hrvaško-sloven- nji poslanici poudaril Tudman in ski meji, je med ljudstvom po krivem uvrščen sivo, da »vztraja na začrtani P'?"*' na prvo mesto najbolj osovraženih Tudmano- nja na obdobje, koso tudi na j^ffj vih ministrov, zlasti v Dalmaciji, kjer pone- vali, »druže Tito mi ti se kunemo, . ..i kod, tako kot v dubrovniški občini, samo 2 uri puia ne skrenemo«, torej na čas, i-na dan sveti elektrika. Izumitelj apaurina je so se naši sosedje uradno poslovih namreč energetski minister, ki je že večkrat Častni zmagi demokracije« ozitaitttt t ,-.y skušal zapustiti vlado »vendar sem zaradi upo- nove HDZ maja 1990. ■ ................ ' S fašizmom oziroma protifašizttt^^.l^ ifiF Slevanja strankarske discipline v HDZ ostal na položaju«, pravi. Svojega napovedanega od- Hrvaškem v hudih zadregah, koda iz politike pa dr. Kajfež ne povezuje priznavajo. Septembra 1990 so toliko z energetsko katastrofo na Hrvaškem stom nekaterih opozicijskih strank tt^ ((/»iru-v -< cr te/n-U IMJtt »iIH j j r r Vij/vt-i • *- Ofuz/f ftc A-UiC/ Ž/l -JI’**'* nVr kot z vodenjem oblasti, ki ji kot hadezejevec .skupnosti iz Hrvaške med i sam pripada. skom hrvaših izseljencev v ZDdi '■ ■Niti vetra ne morem spustiti brez zelene preimenovali zagrebški Trg žftev i, ki jo prižigajo edinole iz oddaljenih pred- hrvaših velikanov. Po vrnitvi v sedniških dvorov, Sele sedaj sem dodobra dr. Franjo Tudman izjavil, da ne , spoznal vse slabosti tako imenovanega pol- vorov. Češ da bi ob ohranitvi inteno, predsedniškega sistema, kakršnega bi v tem fašizma morali v Zagrebu enega oa R ...................... " ■ " - katnand , „ šmtl bo ' ,1 tudi sam pripada. luči, ki jo prižigajo edinole iz oddaljenih pred- hrvaših velikanov. Po vrnitvi v stoletju težko našli v Evropi ali po svetu,« trgov poimenovati po Žrtvah I . spoznava dr. Kajfež. Drugače povedano je to dejanje je Hrvaški na tujem dosti vlada premiera Hrvoja Sarintča v resnici samo 1 „L L ;______ jjfavnp prfdsivlni.ška paiima, StiritMČ, ki je bil slišati, sedanjo zagrebško ulico prvi šef Tudmanovega kabineta, v bistvu nada- imenovali v ulico doglavnika valo kot koristilo. Če pa bodo zatc^ I 1 i 11 (. J k dl St( Č Ki 'a. ii Ut, Se ljuje samo delo, ki ga je prej opravljal na res tudi pisatelj, hkrati pa vodja f. ~ ' , , . . . ... Paveličevi NDH, bo tujem dokazovati protifašistično “ fudmanovih dvorih, kot se imenuje predsedniška palača, nekdanja Titova vila v Zagrebu. Zato pa so zaman kakršna koli ugibanja ob Tudmanove Hrvaške. '-C Beograjski režim vsekakor . zahtevah ljudstva in opozicije po korenitih Iit:ugrajsr.i režim vser-anor spremembah v hrvaški vladi. Do njih lahko davnim hrvaškim emigrantskim pride samo, če se bo zanje odločil predsednik letnim Vinkom Nikoličem, ki Tudman, tako kot se je v primeru oblikovanja tudi imenoval za poslanca župtJt^tpJ si^ gornjega doma hrvaškega parlamenta, ki je in ki je kot najstarejši poslanec * začel delovati v ponedeljek, 22. marca. V Zu- Josipa Manoliča tudi vodil prvo č*"' pantjskem domu namreč 63 poslancev, ki jih je njega doma hrvaškega parlamentih' \ p Z Ijj izbralo ljudstvo na februarskih volitvah, Tu- za zagriženega ustaškega funkciot>^s«* hhki^ 1,51,, zahteve porabnikov proračunskih daleč nad zneskom, ki se bo zbral v proračunu. Kot je BI v i^iHvii poslancem državnega zbora na seji prejšnji Lu X predstavljal letošnji proračun in zasnov« g«sp«darske J^like, vlade dr. Janez Drnovšek, so proračunske SBtifikfltije usklajene s cilji ekonomske politike in s prednost-S "“l’*®""*’ ki lih želim« rinvvwati letos. Poslediee envnodflr. ’ji ig j'** želim« dosegati letos. Posledice gospodar-* 1 * P^^tfesov, ki jih je Slovenija doživela ob prehodu 9 Proračun nama- Na letni konferenci občinskega odbora SKD M. Sobota, ki je bila v petek, 27. marca, v Beltincih je predsednik odbora Jože /čavaš o državni in lokalni podobi stranke med drugim rekel, da ima v državni vladi 4 ministre in sekretarja za kmetijstvo in da so pred kratkim ustanovili krajevna odbora SKD-ja v Markovcih in na Tišini. Strankina občinska finančnica Anica Gregor je poročala, da so imeli za Sl* tif I volitve samo denar iz proračuna, Franc Miklavčič iz državnega vodstva stranke pa je napovedal, da bodo v prihodnje ' redno pobirali članarino, ki bo 600 SIT na leto, vendar ne brez izjem, nekateri bodo plačevali tudi manj. Narodna demokratska stranka se bo po Miklavčičevih predvidevanjih združila s SKD-jem do komunalnih volitev, ki naj bi bile spomladi 1994. Pridružila se jim bo tudi I Slovenska gospodarska stranka. To bo pomenilo vnos nove vitalnosti v stranko, kt pa zaradi tega ne bo organizirana frakcijsko, marveč so v njej ustanovili krila. Dopuščajo struje, ne pa frakcije, to pa v prevodu pomeni »odlomke«. Ali je prav, da so demokristjani šli v veliko koalicijo? Miklavčič: »Časi so drugačni kot takrat, ko sem bil dijak in smo brali papeške okrožnice, v katerih je pisalo, da kristjani ne smemo sodelovati s komunisti. Takrat je Še vladal in dajal komunizmu ton krvolok Stalin. Časi so tudi drugačni, kot so bili 1943., ko so nas, takrat kot krščanske socialiste, uporabili za koristne naivneže in nas po uporabi zavrgli.« V vladno koalicijo so Sli. ker so v koalicijski pogodbi z Drnovškovo Liberalno demokratsko stranko lahko uveljavili svoje politične zahteve: postopno podaljševanje porodniškega dopusta; verski pouk v šolah, oziroma pouk o verstvih; pluralizacija otroškega varstva; pospešeno izvajanje privatizacije; podpora kmeta z dumpinškimi postopki; lastninjenje premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (partije, SZDL, ZSMS); pluralizacija medijev, uvajanje zasebnih in alternativnih šol; sprejetje zakona o popravi povojnih krivic. Miklavčič je rekel, da jih v državnem vodstvu stranke zelo skrbi, kaj bo s Časopisom Slovenec, ki je edini slovenski alternativni dnevnik. V skladu s politično modrostjo je po njegovem bolje izgubiti volitve kot pa strankarski časopis, saj jih prav po zaslugi časopisa lahko spet dobijo, brez njaga pa lahko samo Se izgubljajo. Za Slovenca se zanimajo francoski vlagatelji. Tončko Osterc je zanimalo, kako to, da dobiva Mitja Ribičič 155.000 SIT pokojnine, brala pa je, da Nina Brež-njeva, vdova po nekdanjem sovjetskem voditelju, živi v Rusiji zelo slabo, ker je nova oblast odpravila stare privilegije. Naši ljudje pa da Se vedno govorijo, da jim je bilo pod komunizmom kar dobro, ona pa jim odgovarja, da jim je bilo dobro, ker niso delali, zaslužili pa so, zdaj pa nam je vsem toliko slabše. Predsednik tiSinskega odbora Omar je opozarjal, da Solarji učitelje Se vedno nazivajo s tovarišicami in tovariši. S tem se že v zgodnji mladosti podaljšuje življenje nekemu propadlemu sistemu. Iz tega se tudi vidi, kakšno korist ima stranka od velike koalicije: »Za navzven, za tujino potrebujejo v vladi SKD, za znotraj pa pravijo, bomo že mi levi to uredili«. Državni svetnik Jože Magdič je ugotavljal, daje sreča, ker SKD ni mamutska stranka, to bi jim samo škodovalo. On je bil za veliko koalicijo in imel je dober politični instinkt, ker se zdaj kaže, da je Drnovškova SKD najbolj desna stranka, ki izvaja tisto, kar je potrebno za vstop v EvrojK). »Šli ste v vlado in opazovali smo vas 2 grenkobo,« je kot gost na letni konferenci pozdravil politične partnerje na desnici predstavnik SLS Franc Horvat iz Beltinec, Opozoril jih je, da morata biti njegova stranka in stranka demokristjanov pozorni na svoje odnose, češ v življenju se dogaja, da se starši dveh družin ne pogovatjajo dovolj, njihovi otroci pa se že obmetavajo s kamenjem. ŠTEFAN SMEJ njena za kulturo premalo. Za kazen vam bo naš kolega prebral 1000 strani neobjavljenega romana. L^VS^MMularskl in politični sistem ter z osamosvojitvijo m prejšnje države, se najbolj čutijo prav v letu m obdobju so se nakopičili predvsem negativni učinki j^teh sprememb, medtem ko pričakovanih pozitivnih učinkov, M jih prinesla zamenjava gospodarskega sistema, se ni, tudi ni liti« mogoče pričakovati, saj ni možno cez noc ''S*!! institucij tržnega gospodarstva. Taksne ^e-svetu potekale več desetletij, pri nas pa je dodatni ' pomanjkanja ustrezno usposobljenih kadrov, ki ^teh U 2?“^8vit » L ? ' ■'L I Stno *** kmalu izpeljati vse te spremembe. pa Jiavkljub vsemu - p s± zadnjih dveh za 15 odstot- 1 pa jo je naraš-"^tezposelnosti. Problem ^^poselnosti se----------------------- stiv zaostruje zla-saj so šte- .viie Dbi. . ukrepe in «1 ««2 večjo zaposle-^«1*j pa takšnega stanja mogla več vzdržati, j^^odarska kriza v realnem prenašala tudi lillik DOdiefi' Lri C ■•■ v e podjetij in > I r' ki I nedi.sciphni M^ilu podidij ^rora^ni in Zrela za stečaj. leh stečaj, ic«5 '^F^ljanc naj- zakono-leta l^jetii 7 r-L. ^3č5eti procesi procesi ^0 p 1 r tl t 5 4 4 lastninjenja se bodo morali zato letos končati, saj je to nujen pogoj ža vzpostavitev nove gospodarske rasti. Poti nazaj ni, je poudaril dr. Janez Drnovšek, in tega se morajo zavedati tudi tisti, ki v zadnjem času zaostrujejo socialne konflikte ter grozijo z velikimi stavkami in blokadami. Ob tem preseneča, da so med tistimi, ki najbolj protestirajo proti vladni politiki, tisti, ki so bili priviligirani že v prejšnjem sistemu in so tak položaj obdržali tudi zdaj. Vlada se zaveda, da so nekateri sloji prebivalstva močno prizadeti, zato predlog letošnjega proračuna nazorno kaže, kako racionalno je treba razporejati sredstva za posamezne namene, hkrati pa tudi ne more odstopiti od začrtane gospodarske politike, saj bi njen zlom razmere še bolj zaostril. Proračun je zasnovan na predpostavkah, da bodo letos takšna gibanja osebnih dohodkov in pokojnin, kot izhajajo iz intervencijskih zakonov, če se to ne bo uresničilo, pa bo proračun v krizi in porušene bodo tudi vse predpostavke, na katerih vlada gradi nadaljnja gospodarska gibanja. Inflacijske stopnje, ki bi presegle 3 ali 4 odstotke mesečno, bi v naše gospodarstvo vnesle nov element špekulativnosti in nestabilnosti, inflacija pa bi pred- spodarskih aktivnosti in zaposlenosti, že drugo leto pa je pričakovati postopno oživljanje. Državni proračun je najpomembnejši letni gospodarski akt, začetek proračunske razprave pa je v državah parlamentarne demokracije tudi uvod v novo parlamentarno leto. Predvideno je, da bodo letos znašali celotni prihodki javnega sektorja 560,1 milijarde tolarjev, to je 47,1 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko so načrtovani odhodki javnega sektorja v višini 583 milijard tolarjev. Vlada se zaveda, da je sedanji obseg javne porabe visok in da je zahteva po razbremenitvi gospodarstva, zato je opredelila proračunske prednosti in sredstva zanje zagotovila s prilagajanjem drugih proračunskih izdatkov in s predvidenim bruto domačega proizvoda ali skoraj tretjino prihodkov državnega proračuna. Ob skrbi za gospodarstvo pa daje proračun poudarek tudi socialni politiki, saj uvajanje tržnega in odprtega gospodarstva sproža neizogibna prilagajanja, ki so socialno zahtevna. Po besedah dr. Janeza Drnovška pa se kljub hudim težavam pri sestavljanju proračuna ne bosta zmanjšala obseg in mreža dejavnosti javnih služb v zdravstvu, sociali, šolstvu, raziskovanju in kulturi. So se pa že začeli procesi pluralizacije, ki za veliko inštitucij ukinjajo z zakonom določen izvajalski monopol. Razprava o proračunu bo zdaj stekla v ustreznih odborih in komisajah, poslanci državnega zbora pa naj bi ga sprejeli Se ta mesec. LUDVIK KOVAČ ustvarjanjem primanjkljaja. Osnutek državnega proračuna za leto 1993 predvideva 270 milijard tolarjev tekočih prihod- Lendavski v Gornji Radgoni sejem gradbeništva in gradbenih ^fadimo V novi Evropi 2,, * 1 ■‘».marca. SiT V Doilfi/ini r^^rk^lS nwi n*»j^vtJ*..vn»-zrii mnvfi nnnii ""»5 _______ \ '^on^gradbeniS**« ■■ tnednarodni biena*'** sej ^«^1« iz 15 dr-Mm . 2«»« razstavljalcev je P pa s« nekdanjih (2), Nemčije (29), Britanije, <31, A^trije (18), Velike ‘" Češke. Sejem poteka na n* metrih |i«vršine. marca, so v Gornji Radgoni odprli prvi »ehdanjih jugoslovanskih republik pa ^rj 'kova Pcthiikc ižboSt"^Povedu-i^„^*^‘spreiš-se bodo Pry ^t in proizvod, ^''l«ibesena- v na- prav ni ; zadnji dve 'fl i pravzaprav ne more ponu- diti... zato jim ne preostane nič drugega, kakor da se znajdejo v razmerah hude konkurence v novi Evropi.« Tajnikar je tudi odkrito povedal, da se bodo morali pri teh prizadevanjih nasloniti pred- n j ll hviop* Gndimf * sovi Dr.Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo, je odprl gradbeni sejem v Gornji Radgoni. zaostalo za 3 odstotke, bo to £e velik uspeh. V tem letu 3e ni mogoče računati na velike investicije, številnih ugodnosti, ki hi jih pričakovali pri razvoju, jim slovenska država vsem na lastne sposobnosti. vendar verjame v organizacijske, prodajne in tehnološke zmožnosti Vadbene stroke. Bernarda B. Peček Fotografija; Nataša Juhnov županje Štefan Na udiocm mtednaju letidnvaike občinake skupi-čine, Id je v pone^ Qek, 29, oumea, so odbtMr-niki v diii^mn Jok^ gi**o-vai^ imioUi »ov<^ Imh dav^ega predsedidka OS. Čast so »e po-t^vaU ^efon Ogvd, pe-tbmdesetteftti mim»ir agio-nomUe k Lmidarve, Anhrn HmrruG 32, kmetovalec iz ŽUkov, nekdanji delegat v diinvni Anpš^, bi Janez Buitovec, 28, ginmaa^-sld mahumit, prav tako nekčtonii repnUt^ pb^* neca Bo prvmn krogu glasovanja, v katerem je g^sovalo 39 odbornikov, je dobil ne-odidsni kandidat Štefan €i-gut 17 g^sov, Janez Bukovec, član U>S, je dobil 9 glasov. V chtiff krog glasovanja ni priel ^ton Horvat, ki ga je predlwido nekaj ifclcgatov iz DPZ-ja. Horvatovih predlagate^, ki 90 iz lazUčaih strank, na glasovaitib "hi Wlo. V dru-krc^ je znt^af Stefan Cignt. Šsm Pred torkovim skupščinskim zasedanjem v Murski Soboti Kdo bo mandatar Do predvidenega roka, to je 20. marca, je predsedstvo Skupščine ol^ne Murska Sobota dobilo tri pisne kandidature za novega mandatatja izvršnega sveta. Kot je znano, je dosedanji predsednik občinske vlade Ivan Obal postal državni sekretar za kmetijstvo, s čimer je avtomatično prenehal mandat celotnemu izvršnemu svetu. In kdo so novi kandidati? Po abecednem vrstnem redu so to: Janko Halb, 35-letni diplomirani ekonomist, podpredsednik izvršnega sveta in sekretar sekretariata za gospodarstvo, doma iz Pertoče, Ervin PHz, SO-letni diplomirani inženir agronomije, v. d. direktorja Zveze z^rug Panonka, iz Murske Sobote, in Slavko Švenda, 41-letni doktor veterinarske medicine, zaposlen na Živi-norejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, iz Murske Sobote. Najobširnejša obrazložitev je za Janka Halba, saj so zanj predlagatelji; Slovenska ljudska stranka - Kmečka zveza, skupina 16 delegatov SLS, SKD, SDSS in Zeleni, Krajevna skupnost Cankova, podporo k njegovi kandidaturi pa je dal tudi občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov, V obrazložitvi kandidature SLS piše med drugim tudi: »Gospod Halb je pri svojem delu pokazal dosledno zavzetost za gospodarske in obenem splošne probleme naše občine. Kot poslanec SLS - Kmečke zveze v prejšnjem parlamentu se je vedno zavzemal za konkretno materialno pomoč države za n^o občino. Menimo tudi, da dobro pozna gospodarsko in splošno problematiko, saj je že doslej pri predsedniku g. Obalu nosil veliko odgovornost za razvoj občine.« Predlagatelji za kandidaturo Ervina Pitza so: Demokrati - demokratska stranka, Liberalno demokratska stranka, SDP, Socialdemokratska stranka Slovenije in Socialistična stranka Slovenije. Gre za dolgoletnega znanega kmetijskega strokovnjaka, ki je bil prvi sekretar za kmetijstvo v soboškem izvršnem svetu v prejšnjem mandatu. Slavka Švendo so predlagali Zeleni Sobote, r.cvc deno pa je, da bo obrazložitev kandidature razvidna iz kandidatovega programa in predvidene sestave izvršnega sveta. MILAN JERŠE nave* r stran 4 v Čigavi so zadružni Delo je gospodarstvo I in vaški domovi? Krajani sedmih vasi krajevne skupnosti Frosenjakosci so miuul« nedeljo napolnili malo dvorano tamkajšnjega zadružnega doma, razlog za protestni shod pa naj bi bilo nepravično lastninjenje tega doma, katerega je doslej upravljala krajevna skupnost. Vaščani teh vasi so bili prepričani, da je zadružni dom tudi dejansko v njihovi lasti, zadeve pa so se začele zapletati po preoblikovanju Kmetijske zadruge Panonka, ko so se iz enovite zadruge dotedanje temeljne zadružne enote oblikovale v splošne samostojne kmetijske zadruge. Te zadruge $0 postale tudi pravne naslednice premoženja Panonke in tako je Kmetijska zadruga Panonka Prosenjakovci dobila v last tudi ustrezne premičnine in nepremičnine. Prav to pa je jrovzročilo hudo kri med vaščani, ki so na protestnem zboru zahtevali, da se jim vrne zadružni dom. ki je hkrati tudi dom vaščanov in ga uporabljajo za najrazličnejše prireditve. Bistvo problema je namreč v tem, da doslej lastništvo pravno ni bilo urejeno, saj je iz nekaterih dokumentov razvidno, da je bilo to nekoč splošno ljudsko premoženje, od leta 1959 pa ga upravlja Kmetijska zadruga Prosenjakovci, ki je bila pozneje priključena h KIK Pomurki. Problemov z lastništvom pa ne bi kazalo zaostrovati. saj je direktor Kmetijske zadruge Panonka Prosenjakovci na zboru občanom obljubil, da zadruga ne bo vztrajala pri lastništvu in je pripravljena dom vrniti vaščanom. Seveda so vaščani postavljali še nekatere druge zahteve, od pripravljenosti obeh strani pa je odvisno, kako se bo zadeva razpletla. Ob tem pa kaže opozoriti na vprašanje, ki se bo piojavljalo še v marsikateri pomurski vasi. Neurejenost lastninskih razmerij bo v procesih lastninjenja marsikje pokazala, da vaščani ali krajevne skupnosti niso formalni lastniki ne premi Cm n. za katere so bi h doslej prepričani, da so v njihovi lasti. Zato naj ne bo odveč nasvet odgovornini v krajevnih skupnostih, da preverijo, čigavi so vaški, zadružni ali celo gasilski domovi. Prepričani smo namreč, da je takšnih primerov, kot je v Prosenjakovcih, veliko. L. KOVAČ Okrogla miza o možnostih sodelovanja med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono Z majhnimi koraki, morebiti! Sodeč po številu in sestavi udeležencev sobotne okrogle mize v hotelu Grozd v Gornji Radgoni, bi lahko dejali, da so Avstrijci mnogo bolj ogreti za gospodarsko sodelovanje kot Gomjeradgon-čani. Čeprav $0 bili pobudniki srečanja Pozdrav sosedu in popoldanske okrogle mize o gospodarskem sodelovanju vladni moqe v Gornji Radgoni, pa se jih je okrogle mize udeležila skorajda polovica manj kot gostov iz Avstrije. Prav tako sogovorniki niso bili povsem enakovredni po funkcijah in odgovornosti. Z naše strani smo pogrešali predstavnike Pomurske gospodarske zbornice, Pomurske obrtne zbornice. Pomurske turistične zveze, bank tn pravnike, ki bi lahko odgovoriti na številna vprašanja sosedov. Avstrijski gostje so zelo dobro seznanjeni s položajem Slovenije in nujnostjo pridobivanja svežega kapitala; v prihodnje bo menda več možnosti za pomoč občinskih hranilnic, niso pa pozabili omeniti, da je slovenska politika Čedalje bolj restruktivna, zaradi cesarje sodelovanje čedalje težje. Voditeljica okrogle mize Lidija Kosi je začela s turizmom, nadaljevali so s trgovino in končali s financami. Martin Sreš (odgovoren za turizem in trgovino v občini Gornja Radgona) je predstavil projekt razvoja podeželja in se tako kot avstrijski kolega Peter Merlini (vodja turističnega Deželna razstava^ ki bi morata biti po prvotnih načrtih že 1994. leta v obeh obmejnih RadgonSi, naj bi bila končno 1997. leta. Avstrijski gostje so pozvali gostitelje v Gornji Radgoni, naj pokušajo narediti projekt »zanimiv« za vlado v Ljubljani in pritiskajo nanjo, da ga bo sprejela pod svoje okraje. Oni bodo isto poskušali pri vladi v Gradcu. S skupno deželno razstavo'naj bi predstavili skupno voljo trijezičnih pokrajin v srcu Evrope, pri čemer bodo sodelovali skupine, arhitekti, strokovnjaki in umetniki iz vseh treh dežel. združenja v radgoni) zavzel za skupen tržni nastop. Herbert Šefer (generalni direktor Radenske) si želi večje pomoči občin pri urejanju skupnih zadev, kot so meja, carina in infrastruktura. Radenska bo imela letos 70 milijonov šilingov prometa z Avstrijo, to pa ni zanemarljivo. Mateja Jaklič (vodja Pomurskega sejma) je prav tako opozorila na dolgoletno sodelovanje Avstrijcev na Vedno več dela po pogodbi vost« pogodbenega dela na ci- katere je mogoče skJen’’)^ kličnost sklenjenih ali pridob Sodeč po številu presežnih delavcev in nezaposlenih, po gospodarskih težavah in krizi je pri nas dela čedalje manj. Trditev torej, ki je splošno sprejeta kot veljavna ali smiselna. Toda njeno trdnost kljub vsemu lahko omajemo ali (delno) zmanjšamo njeno neovrgljivost, in sicer s tem, da na mizo damo dejstva, ki govorijo o tem, da delo še vedno je. Pa pustimo delo doma po Pogodbeno delo je cenejše načelu naredi si sam, ki ima svojo vrednost in pomembno prispeva k boljšemu položaju družine. Začnimo torej z delom »na črno« ali s SuSmarje-njem, nadaljujmo pa s priložnostnim delom pri zasebnikih in obrtnikih ter sezonskim de- Kaj vse je torej vplivalo na to, da se pogodbeno in nadurno delo povečuje? I lovno razmerje Ijenih poslov je torej druga čas.) lastnost, ki daje prednost po- godbenemu delu, saj delodajalec prevzema manj tveganja kot pri redni zaposlitvi. Pogodbeno delo je tudi zelo po meri sezonskemu delu, ali ko podjetje potrebuje določenega strokovnjaka ali delavca Pogodbeno delo (gospodarstvo in negospodarstvo) Število ur v leta lom. Za vse te oblike nefor- Pogodbeno delo malnega dela vemo, vendar o njem nimamo nobenih številk ali podatkov. Uradno ga torej ni, čeprav je dobro znano, da v zaostrenih gospodarskih in socialnih razmerah zaslužki, pridobljeni na ta na- Nadurno delo 91 659257 296.510 92 894.696 406.779 Zil h Sl d &n. Tako delo je za podjetje tudi do Štirikrat cenejše od dela redno zaposlenega delavca. Na ta način si podjetja lahko »pocenijo« strošek delovne sile, še pomembno prispevajo posebej je to pomembno sedaj, k blaženju socialnih razmer in da je takšnega dela vedno več. To vprašanje bi si seveda zaslužilo posebno obravnavo. V drugo skupino pa bi uvrstili pogodbeno in nadurno delo, ki pa je delo znotraj »uradne ekonomije« v podjetjih in zavodih in ki tudi kaže na to, kako je z delom, ali je ali pa ga ni. Te podatke podjetja sporočajo Zavodu za zaposlovanje, vendar prav tako niso popolni. Pa vendar, če jih posedamo za tri leta nazaj, lahko trdimo, da se tudi nadurno in pogodbeno delo v podjetjih in zavodih močno povečuje. Potemtakem ne moremo več z gotovostjo trditi, da dela ni, lahko da ga je manj, gotovo pa je, da spreminja svojo »zunanjo podobo«, se pravi, da se spreminja tudi oblika zaposlitve, Doslej smo poznali p red- vsem zaposlitve za nedoločen Pogodbeno delo ne državne blagajne Kritični do pogoi dela, pravzaprav ne poliu idbneo'? do - dt'*' samega, ampak do teg^- □ aauicga, aiiipai^ uvj žava od teh načinov j Lava UM kcij 1 nV ’ ne pobere »dovolj« da*^ prispevkov, pa so tudi * imajo redno zaposlene in morajo plačevati r spevke in davke ter polnijo državno ali jat®® gajno Zaradi Crt forpl 113 prispevkov, pa so n t K iti h re m-T( So i ne i in druga. stveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delavec, ki je zaposlen pogodbeno, ni zdravstveno in pokojninsko zavarovan, ampak je zavarovan čas, še za določen so bile bolj samo za primer poškodbe na delu ali poklicne bolezni. izjemne, v življenju pa se torej zaradi različnih vzrokov in vplivov uveljavljajo tudi druge vrste zaposlitev, pa Če so formalno priznane ali ne. Raznolikost zaposlitev bo torej kmalu tudi pri nas, drugo vprašanje Ob pogodbenem delu manjše tveganje delojemalca Pogodbeno delo se torej lahko s pogodbo časovno določi in po preteku pogodbe de- pa je, koliko bo temu sledila ali lodajalec do delavca nima ob-ji odprla vrata zakonodaja. veznosti. Časovna »prilagodi)i- zaposlitev. Po tem ko delavcu preneha delo po pogodbi, nima več nobenih pravic iz dela. (Zakon o delovnih razmerjih govori o tem, da delodajalec lahko s prevzemnikom dela sklene pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo. Opravljala bi se lahko največ 90 dni v letu in ne več kot deset ur na teden. Pogodbenega dela ne bi smeli skleniti za dela, ra delavcev (Poj Ivan Svetlik je sreJi zapisal, da bi lahko nadur zaposlili do 4 "b več delavcev in tako j ’’ takratno brezposelnos’- j dure pa tudi pogodiš*”^ M se torej kažejo kot za nekatere zaposlene. ’ J ■ otežujejo položaj I nih. In dol’’ ?« M? koliko zapos''‘®^J| (ij iremenimo pOC““_ji« u,,. če spremenimo po^ nadurne ure, ki so jtk P’ pomurska podjetja in Podjetja in zavodi prijavili 4116-779 lavec opravi na tnflsrt potem bi se na ta rP^^plj a? redno zaposlilo za eno f J potem bi se na ta delavcev. '’te] •»at ’ia '^1. ■ .Ji Za lansko leto s® ' 894.696 pogodbenih a'^,0« meni da bi lahko redno zaposlitev cev. Skupaj torej ss** 1 (novih) zaposlitev. Ob tem izračunu E sl si’ vprašanje, koliko 1 poslenih bi bilo * .. gsH" brazbo in stroko''n^®‘^ nih za dela, za malci podpisujejo omogočajo nadurni * MAJDA r 1: IHl Padajoča krivulja uspešnoslij Krivulja uspešnosti pomurskega gospodarstva strmo pada, hitreje kot v primeijalnem enaindevetdesetem letu, sodeč po podatkih ali kazečih, ki jih zbira Služba družbenega knjigovodstva. Močan padec industrijske proizvodnje Če je bila v enaindevetdese- prav tako opozorila na dolgoletno sodelovanje Avstrijcev na (etn letu industrijska proizvod-njihovih sejmih, čeprav danes ni več posebnega avstrijskega pavi- primerjavi s predhodnim Ijona. AJois Kogl (vodja območne trgovske zbornice okraja Rad- letom v Pomurju nižja (le) za gona) je prav tako omenil že utečeno uspešno sodelovanje med 4 ^, odstotka (v Sloveniji za Cmurekom m Lenartom, menil pa je, da gospodarstvu ne mo- remo ukazovati, da mora sodelovati, ampak mora samo začutiti potrebo; pred tem pa morajo biti odstranjene vse pravne ovire. Trgovska zbornica že zelo dobro sodeluje s pomurskimi obrtniki in podjetniki. Josef Majcan (sekretar trgovske zbornice mesta Radgona) je povedal, da so pripravljeni svetovati ter tržno in pravno pomagati tudi vsem slovenskim firmam, ki bi imele sedež v Radgoni, Josef Fotochnik (finančni referent) pa je dodal, da bodo imele več možnosti pridobiti si denar v Avstriji tiste firme, katerih programe podpirajo okraj, država in banka. Zupan rad-gone Werner Reiter bi rad Radgono odrešil tovornega prometa in ga speljal na mejni prehod Gederovci, pri tem pa upa na pomoč Gomjeradgončanov, ni pa pozabi) omeniti tud: še neuresničenega dogovora o preselitvi prašičev iz farme v Podgradu in vrnitve premoženja prejšnjim lastnikom iz Avstrije. Slednje je sogovornike prav gotovo spravilo v nekoliko neprijeten položaj, saj so se znašli v vlogi branilca. K temu je prispevala tudi razprava deželnega poslanca Alfreda Fussa, da kapitala iz Avstrije ne bo, dokler v Sloveniji ne bo razjasnjeno lastništvo podjetij in dokler podjetja ne bodo poslovala s »čistimi bilancami«. Nekakšno rešitev je podala Elisabeth Bussetto (vodja obrtnega združenja Radgone), ki je priznala, da so radgonski trgovci zelo močno čutili vse spremembe na naši strani meje; male trgovine so propadale ali se prestrukturirale, ciljna skupina pa vse bolj postajajo zdraviliški gostje in njihovi interesi. Podpira sodelovanje v gospodarstvu, predvsem pa v kulturi in turizmu, s tem da se bodo morali še dobro obojestransko spoznati in začeti z majhnimi koraki, da bi potem to sodelovanje postalo zrelo tudi za večje zadeve. BERNARDA B.PEČEK 12,4), je bila lani manjša kar za 12,2 odstotka (v Sloveniji še za odstotek več). šestdeset podjetij z blokiranim računom Eden ob pomembnih dejavnikov, ki je vplival na uspešnost gospodarjenja, je likvidnost. Lani je imelo v povprečju 60 podjetij (polovica v zasebni in polovica v družbeni lasti) blokiran žiro račun več kot pet dni - v letošnjem februarju Se vedno 63 podjetij. Povprečni znesek je bil 526 milijonov tolarjev, v teh podjetij pa je bilo zaposlenih 9518 delavcev ali 40 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Na likvidnost so vplivali zmanjšan obseg proizvodnje, zadolženost ter odpisi tetjatev do dolžnikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Podjetja so te dolgove odpisovala zaradi pričakovanega lastninjenja. I I 1 j Kar 5,9 milijarde za obresti Podatek, ki kaže na zadolženost naših podjetij. Prihodkov od obresti pa so imeli le za 3,2 odstotka. Odhodki podjetij so bili lani dvakrat večji kot prihodki, razlika pa je znašala kar 1,5 milijarde tolarjev. Izgube skoraj štirikrat ve^e od akumulacije Izgube 176 podjetij so znašale 3,3 milijarde tolarjev ali 3,2 odstotka vseh prihodkov, kar je 3,7-krat več od akumulacije. Več kot polovico izgub imajo podjetja v soboški občini. Manjša akumulacija in dobiček Podjetja so imela za 1,8 milijarde tolarjev bruto dobička, ki pa je bil nižji kot leto prej. Akumulacije je bilo za 0,9 milijarde tolarjev ali za 81 odstotkov več kot letu prej, realno pa se je znižala. Po deležu ustvarjene akumulacije imajo družbena podjetja 41,4-odstotni delež, zasebna pa 37-odstotni, to pa je v primerjavi z družbenimi podjetji zelo veliko. Visok prihodek na zaposlenega v zadružnih in zasebnih podjetjih Družbena podjetja so imela za 77,9 milijarde prihodkov ali 75-odstotni delež, to je na zaposlenega delavca le 3,6 milijona, zasebna 12,9 milijarde ali 8,9 milijona na delavca, mešana 6,1 milijarde ali 5 milijonov ter zadružna 7 milijard ali 15,1 milijona na zaposlenega delavca. To je seveda odvisno od narave dejavnosti. Števila zaposlenih in sestave prihodkov. Plače realno nige Primerjava rasti plač in življenjskih potrebščin je pokazala, da so bile plače v gospodarstvu relano nižje za 1,5 odstotka. Izvoz skromejŠi od slovenskega Izvoz se je v Sloveniji povečal za 8, v Pomurju pa za 7,3 odstotka. Pokritost izvoza z uvozom je bila manjša kot leta 1991. Delež Murinega izvoza znaša skoraj polovico celotnega pomurskega izvoza, poleg nje pa so večji izvozniki Se Nafta, Radenska, AR Cont in Murales. Izvažali so v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Nizozemsko. Za naša podjetja pa je « h tl memben tudi trg llltlllUCll LUUI ‘‘D » publik, saj so tja 1^,.« milijard dolarjev S j polovico na lanskoletni izvoz s milijard dolarjev - -llrvii!!'" lansKoietm —.■ gr gospodarstva p3 1 .j milijard dolarjev Pomiirie ie bil® |>J Pomurje je bito iM mi tolarjev bla? dami tolarjev bi tj, memben uvoz«'* jjtTl n c 4 h J: S memben uvoz“" ,^'.1 . Sicer pa se je u’ aicer pa se je - , - „ . povečal kar i’’! ( v Sloveniji uvoznik pa je N® Lani v stečaj lt h Sl LjOiii » r J L zasebna podjeO’ t / j. V Pomurju i jev, od tega je ’ 19 podjetij, Ih * t 2 v mešani Kt ® -ittnf.n Več stečajev ji ti j ni bilo zara^’ ,j{ 113 . z/l '.^-1 Vet stečajev moratorija na V teh podjetjih, -lit' čaj, je bilo zapb* lavcev. tli Sp h tv ■ 'V J Lani pa je * eh zarroslenihj;, i,j. vseh zaposlenih u ( (decembra nih pa 7669 . hllO mn pa .■ rurr . 1.-,, j V Pomurju je tisoč Ul bilo razmerja iif prebivalstvom dl It T l aprila 1993 stran 5 ■s ,u. jKiTir-;. '..JOiJA, .e ^gospodarstvo kazni za vse onesnaževalce okolja li Smetišče pri smetišču OISHOP Slomškova 43 M. Sobota Tel: 24464 d«' turistična zveza si je zadala v programu dela v letu p in čiščenju oltolja naslednje naloge: 1. Oči- li . "'.ronione. SMkmllkdlaihcIra alrnaa j^aua 7aHnlSa elavAln i ■ »eff ' bJi ^^^^^^^^—Indanska akdja, dan Zemlje, 2. Moja dežela se ■■rdllvT in čiščenje okolja, kjer ljudje žive, Saih občudujejo ter ocenjevanje in izbi- '^IjŠet' * krajev v Pomniju, najtmlj urejene šole, in takovos'ti'**'^^ kraetjje, mejnega prehoda, gostinskega lokala (if gled onesnaženosti Pomurja 2 odlagališči odpadkov, »Lendavo sem ie zelo dobro obdelal; tam je deponija rečena, je v Dolgi vasi in je Se sodobnejSa kot v Puconcih. Obiskal sem večino odlagaliSČ - imajo podobne probleme kot v Murski program turi- ^iSnezvp, X Program t i*** '» '^‘10 hoteli vsa ii.' Stfl* 11* 1»? opraviti ko- imeli skupaj s ko-leto dovolj dela. 'lekeoa hkrati ni stemni ®*®hl)ega smisla, če m o fovnosri .v čistoče okolja - '^earč okolja za karkupirSo, I i" najmanjše za lo kar kupimo. tn nevoz- - TV SAMSUNG, 37 cm - TV SAMSUNG, 51 cm, TTX -TV SAMSUNG, 55 cm, TTX - VIDEOREKORDER SAMSUNG - PANASONIC, brezžični telefon - PANASONIC, brezžični telefon odzivnik 33.000 SIT 46.000SIT 51.000 SIT padke, da jih zbirajo na enem mestu in jih potem Dinos odpelje. Problem so tudi koče, ki jih ljudje raje zakopljejo kot oddajo, saj je njihova cena tako nizka, da se jim ne poplača niti gorivo.^ Okrog romskega naselja Pušča pred Mursko Soboto so štiri odlagališča odpadkov. So zanje krivi Romi v bližnjem naselju? Dvomim, Tudi KS Čer-nelavci ta odlagališča ne motijo; vaščani jth ne vidijo, vidijo jih pa vsi tisti, ki se vozijo od madžarske meje do Maribora. Le kakšen vtis dobi o mestu nekdo, ki se prvič pelje v Mursko Soboto ali proti Madžarski? Tudi s krajevnimi skupnostmi Bogojina, Gradišče in Bakovci so težave! Ali je res problem denar za ureditev odlagališča (tudi divjega na območju krajevne skupnostni) ali pa gre tudi za merjenje moči. Prva naloga vseh vodilnih v krajevnih skupnostih in mestnih naseljih je, da natančno 39.900 SIT 14.500 SIT J ■ J 29.700 SIT A .»jO- vrste otroških klaviatur CASIO! najmanjše 't sir*'' fStaC .k kia Do IS,: XI.,.,,,. . . le '^^'1 !p.^ človek, ttM ..5f^ cvetli/^nA se ki bo S> JELOVICA hi^ ^etlično gredo v gospodinjskih K. tai: ?®®edn)t gozd, Ali '"ipS?' ki ’ ».bi S. Itn lih} ttlE, kam lil* P^^huiene hP hk,' P^ o It*' I f 3 5* i 4^ I I il i ! tam prej k«v plačevali stroške večkratnega saniranja odlagališča vsi . , vaščani. Kazni in stroški porav-odlagajo navanje zemlje pa bodo Čedalje pa vseeno je nji- višji! Anton Ošlaj Že nekaj mesecev pripravlja natančen pre- Soboti. Sodelu/emo z občino in krajevnimi skupnostim, izdali smo nekaj prijav in tudi ureditvenih odločb za sanacijo. Z ločenim zbiranjem odpadkov bodo začeli Se letos. V Murski Soboti pa so z ločenim zbiranjem odpadkov ie najdlje. So posamezna naselja, kjer je to dobro urejeno, in naselja, kjer so problemi. So seveda tudi razlike med tistimi, ki so Če uvedli ločeno zbiranje (vodstva KS so bolj napredna), in tistimi, ki se tega otepajo. Lepo je, kjer se dogovorijo tudi za kosovne od- ostanki Škropiv in podobno, BERNARDA B. PEČEK FOTOGRAFIJA: ANDREJA PIRHER Družbeno podjet|e JELOVICA, lesna Industrija Škofja Loka, Kidričeva 56. V našem predstavništvu v Murski Soboti zaposlimo PRIPRAVNIKA s poklicem lesarski tehnik, komercialni tehnik ali gradbeni tehnik tehnostroj ni potonil po s)JL . oprema, Ijutomer^o podjetje, kije ninskem zakonu. Prispevek lah.**^rije •J*', *®l*’*®stroja - Industrije vozil in kmetijske delavcev se vodi kot tr^na lansk^a leta nekateri vloga delavcev in se revalori-je preživel lansko žira kot delniški kapital.« (di- Pošiliku krizo konec lanskega leta, ko so morali rektor) na čakanje. til?'''? znašale 4tJ odstotkov vseh Trina^ inilqonov Oir'Bo Itar do- strt^kov poslovanja. To je z miiiistrstva za delo iiiih kot ao , ‘ "■ " ie < Tefta odstot- ven- strr^kov poslovanja. To je z miiiististva za delo negativno vplivalo na po- na slovni rezultat.« (direktor 5e 'ga 'Zgubili, ostalo !' Hrva-j5PajHinlh«i„;____ Jože Roškar) So namreč na seznamu tistih podjetij, ki so lansko teto končala z izgubo. Po besedah Ljutomersko podjetje pa si je pridobilo tudi 13 milijonov tolarjev sredstev z ministrstva za delo za ohranitev delovnih mest. Kaj si» [4)rej zapisiJi v svoj ■ Od - .^robra do de- la ČakL'”""* s Ulic;! '^>«3 N, vse ic ?P'Sa(i i’^'*onhu 7;’ '*= id, Podjetje S;* J*"- ■udi, ib Teb, kj ■ P m e ■ I ■ I KM I J dircktoija so jo pnčakovali. program, ki so ga nesli na res da nekoliko nižjo, vendar ali s čim so bili pa jc biki Ic nekoliko večja, prepričljivi, da so na odgo- KOI SO plačan obresti« Zanje vornem ministrstvu presodili, pa so odšteli 520 milijonov, ................................ ' Delavd še niso dehiKaqi [71 da jim odobrijo denar? »To je naša iavozna usmerjenost in zavezali smo se, da bomo obdržali 150 delovnih mest, K temu moramo do- Ustanovitelji Tehnostroja dati, da smo program sestav- - Moderne opreme so prak- Ijal' v času, ko so bili delavci tično tudi delničarji, se pravi na Čakanju in ko smo prosili ministrstvo za industrijo in za začasno financiranje delav-„ Ljubljanska cev. Računali smo, da se bo banka - Pomurska banka in položaj kmalu izboljšal. .In gradbeništvo. Tchnostroj - Industrija vozil dejansko sc je.« I Eit kmetijske mehanizacije. sedaj delajo vsi zaposleni J’’ delničarji pa Sc vedno ni delavci in direktor je zagoto- , delavcev, ki so ob stečaju vil, da imajo delo za vse do knnL-a Revizija Na pomursko podružnico Službe družbmiega knjigovodstva je prišlo do 24, marca 23 prijav in pobud za revizqslu postopek podjetij in lahko se zgodi, da jih bo še enkrat toliko. Čas za oddajo prijave ali prrirude je do 5, aprihi. 'Strokovni delavci odgovorne službe se bodo revizije lotili najpozneje do 5. maja, kot določa zaklon. Do tega dne mora podjetje, ki bo v reviziji, prejeti sklep o tem. Tega bo dobila tudi Agencija za prestrukturiranje podjetij v Ljubljani, to pomeni, da podjetje od Agencije ne bo moglo dobiti soglasja za lastninsko preoblikovanje. Ko bo podjetje v revizijskem postopku, bo to pomenilo, da mu bo odvzeta možnost lastninskega preoblikovanja vse dotlej, dokler postopek ne bo končan. V tistih primerih, ko postopek ne bo končan do 5. maja 1994, bo celotno premoženje podjetja prešlo na državni sfoad. Na to možnost in bojazen je opozorila direktorica Službe družbenega knjigo-vostva dr. Etelka Korpič Horvat, saj postopki v tako kratkem času skorajda ne morejo biti končani. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za čas pripravništva. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov JELOVICA LI ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58, Škofja Loka, Vse dodatne infoimacije dobite po telefonu 064/ 631241 - kadrovska služba. Izvršni svet SO Ljutomer objavlja na podlagi sklepa RAZPIS ZA PRODAJO RABLJENE OPREME: 1 pomivalnokoritolGO Ljubljana 1 odcejalnik IGO Ljubljana 1 delovna miza IGO Ljubljana 1 napa IGO Ljubljana 1 hladilna omara LTH Škofja Loka 1 električni štedilnik IGO Ljubljana izklicna cena 22.500.00 10,200,00 7,100.00 19.500,00 50.000,00 36.700,00 Dražba bo 6. aprila 1993 od 10. do 12, ure v Osnovni Šoli Stročja vas. Ogled opreme je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure v osnovni šoli v Stročji vasi. Vse dodatne informacije dobite po tel. 81 712 (int. 254 ali 246). Interesenti plačajo varščino v višini 10% izklicne cene na račun: »Proračun občine Ljutomer«, štev. 51930-636-10040. izklicne cene so brez prometnega davka, ki ga plača kupec. Izvršni svet SO Ljutomer MH TOVARNA POHIŠTVA LJUTOMER, p.o,. razpisuje javno dražbo za traktorsko prikolico, 5-tonsko * izdelovalca Tehnostroj Ljutomer, letnik 1977 Izklicna cena 110.000 SIT. Dražba bo v prostorih MIZARSTVA Ljutomer, 8. 4.1993, od 8. do 12. ure. Informacije in ogled od dneva objave. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA 1 Slomškova 25 Tek: (069) 2298», 22949, 227(17 Telefax: (069> 21984 ŽIRO RAČUN: 519(10-610-24513 M. SOBOTA Ce prav zdaj razmišljate o gradnji hiše ali obnsvi vašega doma, potem obiščite našo zadrugo, kjer vam ponujamo: M piv/piegu podjetja svoj dc- konca julija, dobro pa kaže kSh 2 J® prcv7»i" prejemali za dc- jo konca leta. bant., ; ob namo nadomestilo, prinesli , . ■ . . , , s*’'*'« Jh 2 Lil podjetje kot svoj kapitalski Trinajst milijonov di-ki jih fo 175 delavcev 70-odsiotm izvoz.« februarja pred dvema letoma sji / ™lso- prineslo v podjetje, bi takrat ‘y C-■J’ hilo kar lUdstotni delež zanimiv, je povedal direktor, k r inip ' nstanovnega kapitala po- »Gre za dolgoročne posle -if- Pn- djetja. Ker jc nova delniška trajnejšega značaja ~ ’ j tk) družba nastala, preden so dc- Avstrije in Nemčije se jim od- I tb'"'*’ J ‘'fe: ustanovnega kapitala po- jemo vsaj 70-odsiotni izvoz.« Proizvodnega programa ne bodo Sirili, saj je le-ta tržno 31 oh. Poleg lavci vložili svoj denar, Sc pirata tudi Madžarska in Ni-do vedno niso dclaničarji. zozemska. posojil “ ■ - - - ^’'sko leto »To bomo speljali, ko sc bo podjetje lastninilo po last- MAJDA HORVAT - gradbene storitve z nakupom materiala po veleprodajnih oziroma tovarniških cenah - nakup in vgraditev inštalacijskega materiala -vzdrževanje objektov z vsemi inštalacijami Možnost nabave vseh vrst blaga v tranzitu. HITRA ODLOČinV - NAJCENEJŠA ODLOČITEV! stran 6 vestnik, 1 ■ aprila^ j nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi j V tednu od 23. 3. do 29. 3., natančneje v petek, sta za nekaj odslotnib točk padla tečaja obveznic Republike Slovenije 2 in Mesta Ljubljana, vendar moram takoj pripomniti, da to ni presenetljivo, saj obema obveznicama zapade kupon 1. 4.15193. Da pa je do padca prišlo že v petek, ko se je z njima trgovalo na OTC-ju, je vzrok iskati v tem, da zaradi tehničnih razlogov že pel dni pred zapadlostjo kuponov obveznice na borzi ne kotirajo, da bi lahko v centralnem depoju odtrgali kupone in uredili vse potrebno za njihovo vnovčenje, zato posel s 15 loti te obveznice po enakem tečaju, ker gre pripisati temu, da je bil ta posel sklenjem z obveznicami, ki so še imele kupon, ki zapade 1. 4., tako da je v naslednjem tednu, če se bo trgovalo s to obveznico, pričakovati padec te obveznice. so tudi posli sldenjeni v petek s temu obveznicama, bili sklenjeni že brez kupno v. Uvrščena kotacija 11, - ddnice v tem tednu se ni trgovalo z nobeno delnico z uvrščene k^taeije II tako Je enotni tečaj delnice Salus še vedno 4700 (od 29. 12. 1992), delnice LEK pa 12825 (18. 3. 93). Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL I je □eznantno padel 23. 3. iz 115,1 na 114,9, ko je bilo s to obveznico za 2278 lotov prometa, naslednjega dne pa narasel na 115,0 pri prometu 3005 lotov. Na istem nivoju je nato ostal Še naslednja dva dni, prometa pa je bilo v četrtek s to obveznico za 5647 lotov, v petek pa za 2040 lotov. V ponedeljek je tečaj ponovno rahlo narasel na 115,1, prometa pa je bilo za 475 lotov. 25. 3. je nekoliko padel tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo in sicer iz 110,6 na 110,0, ko je bilo za 20 lotov prometa, Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski z 20 loti te obveznice po tečaju 112,7, kar predstavlja porast za 2,7 odstotne točke, vendar pa je v ponedeljek ponovno padel na 110,0, ko je bilo za 64 lotov aplikacijskih poslov. V tem tednu je enotni tečaj obveznice RSL 2 padel. 23. 3. je padel iz 93,7 na 93,4 pri 340 lotih prometa, naslednjega dne na 93,3 (468 lotov), v četrtek na 93,2 pri 370 lotih prometa, v petek pa kar na 89,4, ko je bilo za 511 lotov prometa s to obveznico, ko so se te obveznice prodajale že z odtrganim kuponom, kot sem pojasnila že na začetku. V ponedeljek se je tečaj te obveznice povzpel za kar 06 odstotne točke in tako pristal na 90,0, ko je bilo za 1492 lotov prometa z njo. Uvrščena kotacija U - obveznice Obveznica Mesto Ljubljana je 24, 3. rahlo porasla iz 95,5 na 95,6, prometa pa je bilo za 80 lotov. V petek je enotni tečaj te obveznice padel za 5,1 odstotno točko, ko je bil prijavljen aplikacijski posel s 74 loti te obveznice po tečaju 90.5, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel s 25 loti te obveznice po tečaju 89,8. Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo Je bil opravljen promet s 40 loti 23. 3. po tečaju 95,0, naslednje tri dni se s to obveznico ni trgovalo, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski 1» O It 1 H t i A d-d. C«st» prvih toorerv N. Br«tk< eseSO voeoa Tcicf«hs oeoa StovanslO cMti S4, LJublfpiu «K>OO BOCI 131-^ 'Rktpkf 061 a»-B47 PvaziMlM cMto 3-&. 6£OOD M4arllMr V OGZ 29-460, Tdefahs: 00 29-460 Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje Je v tem tednu rahlo nihal. Tako je 23. 3. jKjrasel iz 95,1 na 95,3, ko je bilo za 181 lotov prometa. Naslednjega dne se je njen enotni tečaj vrnil na 95,1 pri 1699 iotih prometa , nespremenjen ostal tudi v četrtek (643 lotov), v petek ponovno porasel in sicer na 95.2 pri 217 lotih prometa, da bi v ponedeljek ponovno padel, tokrat na 94,9, ko je bilo za 537 lotov prometa z njo. 23. 3. se Je po štirinajstdnevnem premoru ponovno trgovalo z obveznico Juteks, njen enotni tečaj pa je padel iz 104,5 na 102,0, ko Je bilo za 181 lotov prometa za nadaljnjih 1,5 odstotne točke pa je njen tečaj padel v petek, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo po tečaju 100,5. Vzrok za tak padec bi lahko našli v tem, da ta obveznica zapade v izplačilo 1. 4. 1993, na obveznici pa je bila dana možnost zamenjave te obveznice v delnico, kar pa še vedno ni možno, ker se Juteks še ni preoblikoval v delniško družbo. Zaradi lega (tako trdi vodstvo) so v Juteksu pozvali lastnike obveznic. da naj zadržijo obveznice do konca leta ob enaki obrestni meri, ko Jih bo možno zamenjati za delnice. S tem se je sprožilo nezaupanje med investitorji, da Juteks ni sposoben izplačati obveznic 1.4. 93. čeprav je vodstvo Juteksa ta namigovanja demantiralo. Z obveznico LEK 1 se v tem tednu ni trgovalo, enotni tečaj obveznice LEK 2 pa Je ostal nespremenjen (98,0), ko Je 25. 3. bilo za 20 lotov prometa z njo. Z obveznico Lesnina Je bilo za 10 lotov prometa 23. 3. po tečaju 5.5, kar predstavlja 10-odstotni porast, v ponedeljek pa je bil prijavljen aphkacijski posel z 1 lotom te obveznice po tečaju 30,0, kar predstavlja kar 445 - odstotni porast. Ta porast je bil možen zaradi tega, ker je vodstvo borze podaljšalo za to obveznico rok, v katerem se lahko tečaj te obveznice oblikuje prosto, ne glede na 10-odstotno omejitev. V tem tednu je bit sklenjen aplikacijski posel z 1 lotom obveznice Metalna, njen tečaj pa Je ponovno porasel na 80,0. v mesecu marcu Je tečaj te obveznice nihal med 77,0 in 80,1, V tem tednu Je nihal tečaj obveznice Občina L^ko. Tako je 24. 3. padel iz 80,2 na 79,7, ko je bilo za 56 lotov prometa z njo, naslednjega dne ponovno padel, tokrat na 79,1 pri 206 lotih prometa, se v petek povzpel na 80.5, ko je bit prijavljen aplikacijski posel s 27 loti te obveznice, da bi v ponedeljek ponovno padel, ko je bilo za 25 lotov aplikacijskih poslov po tečaju 80,0, Z obveznico Občine Zagorje v tem tednu ni bilo prometa. 23. 3. je padel enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica iz 85,4 na 84.6 pri 900 lotih prometa, da bi v četrtek porasel na 84,8, ko je bilo za 400 lotov prometa, v petek pa na 85,0 pri prometu 50 lotov. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 23. 3. porasel za 0,7 odstotne točke in se izoblikoval na 100,2, prometa pa je bilo za 133 lotov. V četrtek je tečaj te c4>vez-nice ponovno porasel, tokrat za 1 odstotno točko (101,2) pri 78 lotih prometa, v petek rahlo padel na 101,1 (85 lotov), da bi se v petek vrnil na 101,2, ko je bilo za 350 lotov prometa. Obveznica Rogaška 1 Je le rahlo nihala. Njen enotni tečaj Je tako 25. 3. padel za 0,1 odstotno točko na 86,8 pri 60 lotih prometa, da bi se v ponedeljek vrnil na 86,9, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti te obveznice. Z obveznico ROG 2 je bil prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom te obveznice po tečaju 45,0. Lastnika pa so zamenjali tudi 4 loti obveznice Rogaška blagovna 23. 3. po tečaju 16000. Prosti trg - delnice Tečaj delnice Dadas Še vedno rahlo narašča. Tako je 23. 3, porasel iz 23100 na 23300, ko je bilo za 12 lotov prometa s to delnico. Po enakem tečaju je bil naslednjega dne prijavljen aplikacijski posel s 6 loti te delnice. V petek Je tačaj te delnice ponovno porasel in sicer na 23515 (104 loti), v ponedeljek pa na 23566 pri 5 lotih prometa. 23. 3. Je 200 lotov delnice MK Založba zamenjalo lastnika po tečaju 2800, v Četrtek 600 lotov po tečaju 2790, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel z 10 loti te delnice po tečaju 2800. Enotni tečaj delnice NIKA Je 23, 3. padel iz 34293 na 33152 pri prometu 46 lotov, naslednjega dne na 32300, ko Je bil prijavljen aplikacijski posel z 10 loti te delnice, v petek porasel na 35381 pri prometu 420 lotov, v ponedeljek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli. tokrat s kar 1009 loti po tečaju 37965. Prednostna delnica Rogaška je 23. 3. padla iz 2450 na 2350. ko Je bilo za 240 lotov prometa z njo, naslednjega dne pa je bil prijavljen aplikacijski posel s 100 loti te delnice po tečaju 2330. Redna delnica SKB banke Je 23. 3. nekoliko porasla iz 10700 na 11133, prometa pa Je bilo za 60 lotov. V četrtek je enotni tečaj te delnice padel na 11000 pri prometu 40 lotov, po enakem tečaju pa so bili v ponedeljek prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti te delnice. Rahlo pa je nihal enotni tečaj prednostne delnice SKB. Tako Je 23. 3. porasel iz 11645 na 12200, ko je bilo za 560 lotov prometa z njo. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel s 45 loti te delnice po tečaju 12069. V Četrtek je bilo za 240 lotov prometa s to delnico, njen tečaj pa je tokrat padel na 12042, v petek pa nekoliko porasel na 12091 (90 lotov). Na 12348 Je njen tečaj porasel v ponedeljek, ko je bilo za kar 1785 lotov prometa. Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha DEVIZNA HRANILNA KNJIŽICA, S KATERO LAHKO POSLUJETE TUDI V AVSTRIJI z našo devizno hranilno knjižico lahko poslujete v vseh enotah CREDITANSTALT - NOVE BANKE v Sloveniji, in če se odločite, tudi v enotah CREDITANSTALT v Avstriji. Gotovinska vplačila in izplačila na devizno knjižico so v neomejenih zneskih. V enotah v Avstriji opravi banka v primeru, da dvigujete znesek večji od 7.000,00 ATS ali 1.000,00 DEM predhodno primerjavo stanja z matično enoto v Sloveniji. Vabimo vas, da se odločite za devizno varčevanje pri naši banki, saj naš moto pravi: Z NAMI DO USPEHA! I Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pripravil več paketov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Največ zavarovancev se je odločilo za krovni zavarovalni paket, torej za popolno zdravstveno zavarovanje. O njem in pravicah, ki so zajete v njem, smo Že večrat pisali, manj znane pa so pravice, ki so zajele v drugih paketih, za katere seje zavarovalo tudi manj zavarovancev. Za slednje velja tudi večmesečna karenčna doba, kar pomeni, da mora preteči določen čas od plačila premije, ko potem zavarovanec lahko koristi zdravstvene storitve na Odhod k Zdravniku račun zdravstvene zavarovalnice. Paket Oddih Zdravilišča imajo možnost, da za zdravstveno zavarovalnico pripravijo ponudbo za izvajanje programa, zajetega v tem paketu. Omogočal pa bi, da bi zavarovanec v zdravilišču preživel aktiven medicinski in rekreativni oddih. Paket Pomoč na domu Za ta paket se je zavarovalo le malo zavarovancev, pa tudi možnosti za izvajanje sedaj Se ni, čeprav bi sčasoma lahko postal zanimiv. Pogoj Dra^i telefon z današnjim 1. aprilom se je podražila naročnina za telefon. Tako boste za »enojCka« plačali poslej 6,7 odstotka več, za »dvojčka« pa znaša podražitev 6,3 odstotka. To pomeni, da bo treba za enojni priključek odšteti 640 tolarjev mesečno, skupaj z davkom bo to 672 tolarjev, prejšnja cena pa je bila 600 tolarjev. Kot poglavitni razlog za najnovejSo podražitev navajajo povišanje inflacijske rasti od lanskega decembra do letošnjega februarja in pokrivanje dejanskih stroškov. Pripravljajo pa tudi predlog za podražitev telefonskega impulza, in sicer za polovico, o čemer pa odloča vlada. MJ bi bila uveljavitev teg^ X vZkdan^mž^lj«; grama v vsakdanjem ali sploh ugotoviti, resnične možnosti za uveljavitev. Najprej bi in . povedali, ali je kdo y pvvcuaii, aii jt ..v.- niji, ki bi bil pripravljen I jati ta program. Zobozdravstvena protetika - celota m? Tudi za ta paket je pi plačalo le malo cev, zdravstvena, niča pa tudi tu zbira izvajalcev. Vplačilo ket pa zavarovancu P'^| popolne protetične ste plačilo boljših ali nac dardnih materialov. za L ‘P h po: Ih. k 6 Pa h .1 foit k« V Eurecu stavkali šffft V (h* v jLurecu siavnau Čeprav je usoda soboškega S djetja Eureco, kjer ima večinski u* ški partner, že skorajda dokon^^jj* tena, saj so tik pred stečajnim ,, so delavci te firme Se vedno voljni. Gre za nekak predste£ajh*.P JS vendar pa 56 delavcev, ki so potiskane kocke in samolepilna vedno ni prejelo januarskih odklonili, da bi Se naprej delali 7^ : skega kupca, kamor so izvažali izdelkov, PrejSnji leden so zato — *■ dni. Zdaj je že tudi znan stečajh' Eureca, in sicer Je to računovodj r Pomlad Jože Flegar, PANONKA UNIVERZAL VESfM ’Hl Kruh, črni hlebec Alpsko mleko Jajca Navadni jogurt Skuta Surovo maslo Morska sol Riž Zlato polje Jedilno olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip 400 Moka, tip 500 Kava Barcafte Benguick Čokolešnik Natreen Fructalov hruškov sok Pralni prašek Persil Palomin toaletni papir Mehč. za perilo Damil Zob. pasta Dent-a-med Ikg II 1 kos lonček 500g 250g Ikg 1kg 11 11 Ikg Ikg 1kg lOOg 400g 200g M. Sotx)ta 74,00 63,20 11,30 20,10 115,30 94,50 59,10 109,50 136,40 117,20 70,00 54,60 35,70 62,20 166,60 119,70 12Dtab. 169,00 7dcl 3 kg rola II 124,90 063,40 31,20 217,30 m. tuba 102,00 Lendava 72,00 73,60 8,40 21,00 116,10 96,50 63,80 136,40 136,40 136,40 70,00 54,60 35,00 61,10 173,40 126,00 153,30 142,90 801,80 27,10 217,30 115,00 Ljutomer 76,00 63,20 10,60 20,20 131,30 06,30 54,20 133,00 129,90 129,30 70,00 54,50 35.60 59,90 173,40 160,90 169,00 798,30 27,10 227,80 107,50 ------------------ M. SLOGA POTflOSHlK G. fladgona M. So[)Ota^’-:<5 j 63,20 9,45 20,20 131,30 94,50 63,30 157,00 136,40 172,00 68,60 55,90 60,60 173,40 153,60 153,30 930,00 30,20 227,80 71 .ec 69,40 10,50 20,20 131,30 90,00 59,90 159,30 136,40 112,90 70,00 54,60 35,00 62,20 168,00 118,90 169,00 138,50 808,00 27,10 227,00 >6.1!; n Si’ 136,<2 10®'!! 7®'!! ss,®" se-Sj iJ.? 1^ Opomba: Morebitne prevelike razlike v ceni so zaradi različnih izdelovak^^ različnega dneva nabave. Kratkoročni vrednostni papid' 24. 3. Je zamenjalo lastnika 12 lotov 60-dnevnih blagajniških zapisov po tečaju 66,05, v petek pa 28 lotov po tečaju 66,19, 26. 3. so bili sklenjeni posli s 120-dnevnimi blagajniškimi zapisi BS po tečaju 66,23, prometa pa je bilo za M lotov. S temi zapisi so bili sklenjeni posli tudi v ponedeljek po tečaju 66.38 lastnika pa je zamenjalo 54 lotov le teh. Zaradi vnovčenja dvodelnih blagajniških zapisov BS (tako imenovanih »dvojčkov«) z zapadlostjo 15. 3. prometa s temi zapisi v tem tednu ni bilo več. Tako imamo sedaj v kotaciji le Se blagajniške zapise BS, kateri zapadejo 10. 6. 1993. S kompleti teh dvojčkov v tem tednu ni bilo prometa. Enotni tečaj tolarskih delov malih dvojčkov je 23. 3. ostal nespremenjen (123,6), prometa pa Je bilo le za 2 lota. Naslednjega dne Je tečaj padel za 0,5 odstotne točke na 123.1, ko Je bilo za 205 lotov prometa. V ponedeljek je s temi vrednostnimi papirji bil sklenjen aplikacijski posel z 18 loti po tečaju 124.3. Enotni tečaj tolarskih delov velikih dvojčkov Je 23, 3. neznatno padel na 123,5, ko Je bilo za 96 lotov prometa, naslednjega dne pa za kar 2 odstotni točki (121,5) pri prometu 130 lotov. V četrtek se je tečaj tolarskega dela velikih dvojčkov ponovno povzpel, tokrat na 123,1 (12 lotov), v petek pa na 124,3, ko Je bilo za 16 lotov prometa . Tončka Božinovič ODREDBA V delitveni zadevi Emilije Lejko in Jožefa Lejka se odreja dražba solasine nepremičnine, ki bo v torek, 13.4.1993, ob0. uri v sobi št. 14 Temeljnega sodišča -enota v Murski Soboti. Predmet prodaje je nepremičnina 1/1 vi. št. 2376 k o. Beltinci s pare. St. 2297/2 in 2297/4 v skupni velikosti 6,97 a s stanovanjsko hišo na Poljski poli št. 1 v Beltincih. Izklicna cena Je 7,159.512,00 SIT (dvotretinjska vrednost). Varščina znaša 10% izklicne cene in se mora plačati pred dražbo. Neuspelim kupcem se varščina po dražbi vrne, uspelemu kupcu pa se vračuna v kupnino s tem, da preostalo kupnino plača v 30 dneh. Kupcu se prodana nepremičnina po plačilu celotne kupnine izroči v last in posest s sodnim sklepom. Temeljno sodišče v Murski Sobot enota v Murski Soboti, dne11.3.1993 SODNIK Jožko Časar l.r. VRSTNE hiše ® PREKMURSI^lJ V Pri nakupu ugoden Izkoristite Informacij^ GRADBENO GRADBEN^^^A, LErJP^.rtl-tefefon (06^1 Gramozu® flmm Izkoristite 30. 'iP" P J DR. STOM. MIROSLAVA BORKO-PRELOG odpira ZASEBNO ZOBNO AMBULANTO v GORNJI RADGONI. Partizanska 42 Tel.: 069 61832 ^^Deiovni las od 5. aprila ie~ ob pon., lor., lei. od 8. do 12. . in od 14. do 17. ure, ob sr. in pet. od 8. do 13. ure V soboto, 3. aprila, med 10. in 14. uro je DAN ODPRTIH VRAT, . pa Informacij^ .^r^c:fdn gradben^ ■ f~* h I Jk I AAP JJ GRADB£NU^^.a GRADBENIK' H W N-IAGRADSE^I?-- njagradse^p^^ ALOVd.o o- ali po telefonij VesUV I stran 7 I 'sociala, šolstvo /'o svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom ' Sindikati za drugačne razmere j* s!»r nriilo v t.. x.i . "ir- — < , . . , . 'kttšenoch* prišla v deželo, to pa fiL Kc au pum«k da su at Nsebno jjj duše vseh, ki garajo m vsakdanji kruh, To velja Se - ker so nanosled ininnnieni- idirv Hd^luvrAv. A1i lahkii ■? jT, vlada v nadaljevanju svojega dela Ja I P^l^tBlaitin t *” zamrznjene- plire delavcev, Ali lahko a i kj in n'^'* ^•*’slni pomladi Ozituvna o lem. h sindikal J *'*’l»vtiejj nh-čimbolj veselo? Tako je pevij vprašanje, ki smo ga ob svnh~j'*r Pomutiu zastavili predsedniku republiškega sveta J. '^obodmh Sindikatov Slovenije Dušanu SemoUfu pokazala več kooperativnosti in prifiravljenosti za sodelovanje ? So v ‘“o se trudi™ klavrne I “^sitidiVj,; ča bi, ’ : sami i “ bila politiko, »,1 uzakonjena, bo prišlo jjltos»•’-patlai^p„,®‘^^° zbornico ozi- It* ifl [>_ji da ki ker venio> ozi- L-^iatn ’ »"»»nt. da so ^th,v ■'''Hc DntrjikvvHK 1 1» , 1^ I '“žtojne izoblikovati ^'2 ._ aosnrrl. pac Preverjanje znanja z nalogami objektivnega tipa Bližajoča se matura ponovno odpira pereče vprašanje objektivnega ocenjevanja znanja. Le-to je eden od bistvenih elementov pouka, v katerem mora učitelj vseskozi vedeti, kako učenci sledijo pouku in koliko obravnavano snov razumejo ter obvladajo. Oglejmo si to dilemo iz dveh učiteljevih zornih kotov. s sindikati. Jaz mislim, da se bo to splačalo v skupnem interesu.« - Ali lahko rečete, da ste v zvezi Z interventno zakonodajo in interesi delavstva, to je vaše temeljno delo, zdajle enotni? »Kar zadeva zakon o zamrznitvi plač, smo odločno proti, ker menino, da zakon premočno zamrzuje plače. Eno je, če rečem v prispodobi, zamrzniti plače pri - 16, kar j Je bil sprva predlog tega aneksa, ali , pa zamrzniti pod - 20, s Čimer bi standard padel pod - 20. To je katov. Odnosi bi se dali urediti za mizo, ne pa na cesti, V tem trenutku bo vlada verjetno Se naprej imela pobudo za spreminjanje tega zakona v skladu z našimi zahtevami, problema pa to ne bo rešilo. Zato mislim, daje potrebno v interesu delavstva, vlade in parlamenta čimprej priti do socialnega pakta, ki bi odpravil ta zakon. Zakonsko urejanje plač se ne obnese v državi Sloveniji, kot se ni v Jugoslaviji, saj smo imeli od leta 1971 kar 18 zamrznitev in nobena doslej ni dala tistega, kar se je pričakovalo, zato ni razloga, da ta poduk ne bi veljal tudi za to zamrznitev.« - V javnosti slišimo pogosto mnenje o Drnovškovi vladi, češ da ni populistična in da ne vleče okolju prijaznih potez, ki pa naj bi bile dolgoročno uspešne. Za sindikat pa trdijo, da deluje populistično in celo destruktivno proti gospodarskim reformam. »Jaz se s tem ne strinjam, nisem pa od dr. Drnovška slišal teh besed. ki bi bile uperjene proti Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Problemi so izjemno resni in težki, problemi pa so tudi objektivni. Ravno zaradi tega pričakujemo, da bo ta vlada pokazala pri doseganju nekaterih ciljev veliko tolerance do problemov delavstva. So pa lahko tudi naši skupni cilji, pri Čemer smo za to, da pri njih vlada ne popušča. Recimo, cilji so: sanacija gospodarstva, aktivna politika zaposlovanja, preustroj podjetij, pomoč brezposelnim itd. Toda problem je nekje drugje in ne v ciljih. Poti do ciljev so lahko različne. Ne iti vedno po poteh, ki so na Škodo delavstva. B v J Wf T 1 I pomembna razlika. Mi smo Učenci in starši ocenjujejo učitelje Učitelji, predvsem učitelji naravoslovnih predmetov (npr. matematike in fizike, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi kemije in biologije), velikokrat naletimo na ostre ugovore učencev in staršev ter tu in tam tudi predstavnikov oblasti, ki se nanašajo na »nekorektno« ocenjevanje učenčevega znanja, ne glede na to, ali znanje preverjamo ustno ali pisno. Krog teh predmetov se morebiti veča, kar je posledica naraščajoče eksaktnosti (sistematske dorečenosti) učnih predmetov, njihovih hitrih sprememb tako v vsebinskem, oblikovnem in količinskem pogledu. Z naraščajočo eksaktnostjo pa se manjša krog tistih učencev, ki so po merilih učiteljev sposobni zadovoljivo dojeti učno snov. Učenci in starši se sklicujejo na ocenjevanje pri drugih predmetih v istem razredu, na ocenjevanje pri istem predmetu v drugem razredu in pri drugem učitelju ter na izkušnje staršev v zvezi z ocenjevanjem (natančneje rečeno: na že precej oddaljeno in zaradi tega tudi idealizirano sliko o poučevanju kot celoti, katerega del je bilo tudi ocenjevanje). Ponavadi pa ne upoštevajo razlik v razvojni stopnji družbe in s tem tudi Šole, ne upoštevajo razlik v vsebinah in načinih poučevanja, pa tudi ne v izobrazbi učiteljev in opremi šol ter pogledov na to, kako definiramo znanje. Seveda velikokrat izrekajo sodbe o teh problemih ljudje, ki nimajo ne pedagoške, ne didaktične in ne psihološke izobrazbe. Kritike izrekajo torej po občutku in ne po merilih, ki jih priznavajo omenjene discipline. Še vedno nezadovoljiva dorečenost pedagoške, sociološke in psihološke stroke pa omogoča vsebin- v aneksu vendarle zaščitili najnižjo kategorijo, socialno najbolj ogrožene delavce, medtem ko je zakon pri tem bolj neizprosen. Zato smo sindikati tu zelo enotni.« - Protestni shodi pred skupščino so gotovo ena od metod pritiska sindikata na oblast, Z našega konca Je bilo tudi nekaj kritik, češ da to precej stane, »Zborovanja pred skupščino so normalna, legitimni pritiski sindikatov, da oblast opozorimo, kako resno mislimo. To se dogaja povsod po Evropi in je normalno. Pri nas je bilo to zborovanje izjemno dostojno. Toda med ljudmi je pripravljenost, da pridejo tudi iz Murske Sobote, Maribora, Nove Gorice v Ljubljano, da izrazijo svoje ogorčenje nad neko politiko. Lahko so bile tudi take pripombe, toda moram reči, da v veliki večini takih pripomb ni, saj se ljudje zavedajo, da je to potrebno; pretiravanja tukaj zaradi stroškov resda ne more biti. Hkrati se je treba zavedati, da se zgolj z zborovanjem problemi v politiki žal ne rešujejo. Je pa to pomembno, kajti to je sestavni del politike, kjer neka organizacija, kot so sindikati, izraža svoje nezadovoljstvo.« MILAN JERŠE DUŠAN SEMOLIČ - predsednik slovenskih svobodnih sindikatov je previden pri napovedovanju razvoja dogodkov. partnerjev. dospr,! - partnerjev, m se potrudil,, Id h m se s, Ji^^lienje verjetno "I ‘ ta se- Ifrnor.šlnnn. »lije na ra- Uh,-,. lo ■''“ji tudi se novsc- na se- popuičanje^ dejanja, '>«nl ^'■dovška so so 441“ Itoopera- V7:“«'..nepa, kdo . rnSb du hisisi Mf! ■^rk! Iti. '■ IS, h?**'’, n«. 11 za la SHCde d. Pf^dsed. '>«njevat'’^ so J sindi- Biti mora prava mera med čistimi ekonomskimi in socialnimi interesi. To je izkušnja in mislim, da je to v tem trenutku vredno upoštevati.« - Veliko je bilo govora, da se lahko vse skupaj konča s splošno Slavko. Kako hi vi ta hip ocenili razmere, se lahko le-te zaostrijo do te mere, da bo do tega prišlo, ali pa vendarle mislite, da bo prej možen dogovor? »Do tega seveda lahko pride (splošne stavke, op. p.), ampak ni cilj stavka. Cilj je vendarle spreminjanje razmer in odnosov. Stavka je le neko skrajno sredstvo, ko sindikatom ne preostane nič drugega, kot da prek tega izvedemo pritisk na oblast. Generalna stavka bi vendarle povzročila veliko škodo, zaostrila bi odnose med nami, To pa ne pomeni, da si to pravico pustimo odvzeti. In vendarle: v tem trenutku bi želeli, da bi probleme reševali drugače. Jaz upam, da bo I ske, predmetne in oblikovne manipulacije v razpravah o delu učiteljev in učencev ter njihovem pojmovanju in odnosu do dela v šoli. Zanimivo je tudi, da naletimo na veliko manj pripomb pri ustnem preverjanju znanja kot pri pisnem, čeprav je pri prvem subjektivni delež ocenjevalca brez dvoma (razen redkih izjem) večji, Se nadaljuje ANDREJ KUHAR ) ) 1 ) ) ) J I I I J I 1 : 1 J J II 0 ) I V č' iP ui? d' r i Lahkotnost je tu, pred vami ? v zlati preobleki, * « « peni se, pomirja. Vabi in se poslavlja. • > v Jv Nič lažjega!? PIVOVARNA LASKO I a r. Si 4 l ■S J f s V. ■ is*. I I Ji stran 8 vestnik, 1. irila 19^ iz naših krajev ■ SELO - Gasilci iz Sela so na letnem občnem zboru ocenili delo v preteklem letu in ugotovili, da so bili dokaj dejavni. Vsega pa le niso naredili, zato bodo letos skušali dokončati gasilsko-vaški dom. Radi bi tudi, da bi se v društvo vključilo več ljudi. Računajo pa predvsem na mlade, ki naj bi jih organizirali v pionirsko desetino. Gasilci iz Sela bodo prihodnje leto praznovali 80-letnico. (K. Š.) GERLINCI - Najstarejši vaščan in gasilski veteran Jurij Gomboc iz Gerlinec je te dni praznoval 95. rojstni dan. Ob visokem jubileju so mu prišli čestitat tudi gasilci. Spodbudno je, da gasilsko tradicijo nadaljujejo mladi. Te dni jih je namreč 19 opravilo izpit za izrašanega gasilca. Častniški kader domačega društva je tečajnike dobro pripravil, zato je bila izpitna komisija zelo zadovoljna z znanjem Izpitni kov. (A, G.) ■ GORNJA RADGONA - Kmetijska zadruga Gornja Radgona je lani odkupila od kmetijskih proizvajalcev 1,270 telet, 2,897 glav goveda, 11.462 prašičev. 5.569.692 litrov mleka, 1.379 ton pšenice, 599 ton koruze, 966 ton sladkorne pese in 310 ton grozdja. Kljub tako obsežnemu odkupu pa je zadruga zašla v težave, Vzrok naj bil uvoz kmetijskih pridelkov, zaradi katerega so domače odkupne cene prenizke, zato je tudi nizka odkupna marža. (F, KI.) ■ VELIKA POLANA - Gasilci iz Velike Polane bodo letos praznovali 70-letntco. Do praznika bodo dokončno uredili nov gasilski dom in njegovo okolico, v starem gasilskem domu, v katerem je zdaj skladišče gradbenega materiala sosednje trgovine, pa bodo uredili gasilsko muzejsko zbirko. Polanski gasilci, ki jim predseduje Jože Tivadar, so dobro opremljeni in sposobni uspešno posredovati ob požaru ali drugih nesrečah, (J. Ž.) ■ LJUTOMER - Otroški dodatek, ki je odvisen od gmotnega stanja družine, je lani prejemalo v povprečju 1,719 otrok, od tega 258 otrok s Hrvaške. Funkcionalno pomoč pa je prejemalo 683 otrok: 64 so plačali Šolsko prehrano, 28 vrtce, 21 otrokom, ki so v rejniških družinah, so plačevali rejnine ali oskrbnine, 74 otrok pa je dobivalo družbeno pomoč v vrednostnih bonih, (Š, S.) ŽIŽKI - Tukaj so se sešli člani čebelarskega društva Čren-____Sovci na predavanju o Čebeljih boleznih, ki ga je imel dipl, veterinar Stefan Kovač. V razpravi so čebelaiji ugotavljali, da so bolj ali manj prepuščeni sami sebi in da se ne občina ne država ne zanimata za to vejo kmetijstva. Na območju ČrenSovec in okolice je tudi vse manj medonosnih rastlin in drevja, zato nekateri čebelarji čebele vozijo na pašo na druga območja, s čemer imajo veliko stroškov. »Odsotnost« čebel na tem območju pa je škodljiva, saj je tako manj opraSenega drevja in so zato slabši pridelki. (J. Ž.) ČREŠNJEVCI - E>o prvega maja naj bi dogradili 2.0(X) v ___kvadratnih metrov velik prizidek fc Murinemu obratu Moda ČreSnjevcih. Potlej naj bi se sedanjim 583 delavcem pridružilo Se 40 novih. To sicer ni velika Številka, a je vendarle pomembna, saj je v radgonski občini tačas 2.000 iskalcev zaposlitve. (F, KI.) ■ BOREČI - Sodar Franc Marin iz Borec blizu Križevec pri Ljutomeru je s svojimi izdelki prodrl na tuje tržišče. Sode izvaža v Italijo in Francijo, te dni pa je prodal 48 220-1 itrskih sodov v daljno Novo Zelandijo. To je nedvomno velik uspeh obrtnika z dolgoletno tradicijo. (Š. S.) ■ Letni časi nas nikoli ne pustijo na cedilu. Tudi letos jv prišla pomlad, le da takrat z nekoliko višjimi temperaturami. Tako kot zvončki in trobentice, so ob toplih pomladnih dnevih na piano prikukali tudi prvi sprehajalci in vrtička^. Folo: ANDREJA PIRHER Na obisku pri vas doma Skoija kruha za vnucaga Je žal tako, a*u v ■* xra.w v auu.^ue uvpwv Sta bila tudi župan omenjenih mest g. Franck d^fRlnp-DA njid»fn/*ntn a ICtknlt V IZ deželnega parlamenta g. Knoll. V delegadji pa so bfli ^leg g. Magdiča Se dr. Mensur Safit8>*7j^ zastopat muslimansko dobrodolcno organtzadjb^^ med; inženir Jože KavaS, predsednik stranke .ko* demokratov v Murski Soboti; in g, Milka Kavami r ttioa Karitas za župnijo Beltinci. .. Izkupiček s prireditve in dru^e darove, ki soi’” dušno pnspevali nemški obrtniki in podjeutikf , J bodo izročili bosanskim beguncem v Prektnuijo r” polepšali velikonoaie praznike, T- ' t <'' t f ■I t' * 1 ■-■■ r |L< ZLATA POROKA V STREHOVCIH - obrtnik Jože Čemela in njegova žena Ana, k' '! Sei Uf, >k Sl, ttv t«) >ei v I 1 M J I obrtnik Jože Čemela in njegova žena Ana, gospodinjstvu, sta si pred 50 leti nadela zakonski ni bil težek, saj sta živela v slogi. Imela sta dva utf’ *b jubilanta živita sama, a jima ni težko, saj imat® B '^■i najbližjih. Obiskujejo ju tudi trije vnuki in dva |,|jid'1 i sta si lep dom, v mladih letih pa sta prebivala * J Tq 'o s slamo. Posnetek; J, Ž. t- ■■-: ■•'il I- ii ' '»■li J ZLATA POROKA V CRENŠOVCIH slavila zlato poroko tudi ČrenSovčana Štefad žena Rozalija (74 let). Po slavnostnem obredu v bila še »gostija« v družinskem krogu v gostišču p Jubilanta imata 3 otroke, v veliko veselje pa I Morda še 10: Štefan je bil nekoč daleč naokf e I Rozalija pa je bila kmetica in gosopodinja. J- I <1 1*1 ‘li t«t lOv »li f aprila 1993 stran 9 I «1 ,1* k« n* P* .If V d z' 1 i i kmetijska panorama ^bcni zbor rejcev lisaste pasme govedi v Pomuiju Zmanjševanje črede ni dopustno ** se odločitev pomurskih rejcev govedi lisaste pasme, ki f®lnld *^**"’® združili v ustrezno zvezo, pravilna, je ”’’***’ zbor, na katerem so ocenili delo v minu-®reze • dogovorili za program. V okviru pomurske r govedi lisaste pasme deluje dvanajst podružnic. r lisaste pasme aeiuje dvanajst poaruznic, [Hrtrjufe yčlanjenih 1200 rejcev, prav številčnost članstva pa v j|^* j® lisasta pasma govedi najbolj razšiijena v Pomuqu, m ** je namreč včlanjenih 1800 rejcev, dve tretjini ’*kciisk^ Potnoija, to območje pa ima tudi najdaljšo rejsko in 'lo svH * **^^icijn pri tej pasmi goveda. V sodelovanju s kmetij-strni* službo so v podružnicah največ pozornosti name-vi “^Posabljanju svojih članov, zlasti prehrani v I” pripravili le eno živinorejsko razstavo slavciJi, v kmetijstvu ki tačas najbolj o-vanju osnovne goveje ki se je v zadnjih desetm i ktih v Vomurju znižala za y ''tla. V letu 1983 je štela 38.500 ■|»J zdaj pa le še 25.000, to pa Mi najnižja meja, ki je 5® b\\ '‘a'*olieaa. Osnovni cilj mora ^^itt) ijiti, da ta ta stalež obdr- ?! J žimo, to pa bo precej odvisno tudi od odnosa države do te pomembne gospodarske dejavnosti. Pomurje je bilo v preteklosti tudi velik izvoznik plemenskih telic, žal pa je la dejavnost v zadnjem Času zamrla, saj smo izgubili velik del nekdanjih tržišč. V najboljših letih so pomurski rejci prodali letno tudi 1300 plemenskih telic, v lanskem letu pa le 297, in to izključno v Pomurju. Navkljub temu pa reje plemenskih telic ne kaže opuščati, saj bodo prej ali slej prišli Časi, ko se bodo Kmetici so Se vedno nezado' Slovenska kmeSca zvem ta ISadb prav z vlaiftHi inSBha, pa ^rita s ^Moo atariio. nekdOto popustila ^jikavta upnmvičendln zalttevmoii so i^r^jria akMqp$ ie dildt^ od kar zaldev^. AH je v te« ttentfHtn pametao je vprašaj, s« ta javno mimaje taaet^m rikvitaj s rtavkmrd b __________i ftt ta se lahko uhri^ proM ' v natam kmei^Rvu javno iniMi bloka^mi O nevzdržnih iK&mer^ so v zalivu tedna govorUt oa posvetu, ki so ga v Morski iSoin^ pripravili SloveirtJca kmečka zvezsa, Zvm P%wka m Skupščina Murska Sobota, posv^, med njimi so bili tudi najodgovornejši predstavniki ži^^o-priidelovsittih so poc^h t^i^ei^ zahteve kmetijcev, ali se bodo odloCiG za staajae ukrepe, pa je zaenkrat Se vj^Sanje. UK. Ureditev kmečkega dvorišča J®! lehtid in up^Hubljid le tisto, kar je bilo jali družabna srečanja ipd.). “J I lentiu iij ic imU) ikai jc uiiv jaji aruzuunii ipu oikai,'*' koristnega je užival le redkokdaj. Zato kaj naj bi se v vrtu dogajalo "Mti,... . ^te smemo iskati nodobnosti med kmečkim lin /nsrkiranip AvtnmAhiTnv in smemo iskati podobnosti med kmečkim in (parkiranje avtomobilov in _______________________________F»’" vrtom.. Kmet svojeg« V’**®**^s „a nridelovatnih ' j® meščan, ne smemo j^inah svojega ime^a. Kljnb te« vg tmetiie. Svojeg® 'ioi^**’-P* ***''’*'n.i oziroma nuerio, vvBa ** urejal po kakem .P*’^”**.. „okolja,kis** določene navade pri urejanju m® --jjjen topol ah glede na pokrajino. Za Trd«« S tS dpresa. domačijo murva in tv, ahicve ■ fvirj' pov-lahieve glede ne bi pro- gospodar- smel biti U'tii ■ po- ;>« lis,« 'eikcga vrta ''tč 'ati; Iticr prostora moramo 1. !J'^3g;:Kiša '3 eati-^'>razmo 'Tt ,r t< P^ostor imamo na namenili ,irj ‘"late najraje fr^uicljitci m “^to •nerilu njegovo si izde- ...cniu, vanj pa ‘'»Šemi .nfestojeCe stanje ^>5 V^^adajotimi objekti- motamo na-'i'l5;s .^nenti obseg zetn-^n*itve na’"'-"* li hi, >. L; se narisati ugo- St’*!? po-drugih gozd, parce- Ob tem pa moramo zaradi kasnejšega načrtovanja označiti smeri neba pri hiši (označimo sever). V naslednji etapi se osredotočimo na vrt. Ugotavljamo, kaj vse na njem že imamo in vse to vrišemo v načrt. Poleg tega pa vrišemo tudi vse komunalne in druge naprave, ki se jim moramo izogniti. Poleg vrta se moramo lotiti tudi hiše, kajti danes sta vrt in hiša tesno povezana (vrisati moramo izhode, kamor sodijo včasih tudi terasa, okna, stopnišča ipd.). S takim načinom dela odkrivamo dobre in slabe lastnosti našega vrta. Dobre bomo lahko kasneje s pridom uporabili, slabe pa bomo skušali omiliti, če jih ne bo mogoče odpravili. Ker bomo vrt uporabljali vsak dan, mu moramo dati vsebino. Damo pa jo lahko le tako, da analiziramo svoje potrebe. Začeti moramo premišljevati, kaj bi v vrtu radi počeli (gojili cvetje, zelenjavo, sadje, imeli prostor za psa in druge . domače živali, se kopali, prire- ipd.). Ugotoviti pa moramo tudi, katere dejavnosti lahko združimo in katere morajo biti popolnoma ločene, Tu ne smemo pozabiti na dopolnilno dejavnost turizma na kmetiji. V tretji etapi urejanja se srečamo z najzahtevnejšim in naj-zamudnejSim opravilom, z določanjem primernega prostora posameznim dejavnostim. Pri delu moramo upoštevati lastnosti zemljišča in značilnost dejavnosti, kajti lahko se zgodi, da za določeno dejavnost, ki bi jo želeli v vrtu imeti, ni pro- okrasne rastline in druga gradiva ter njihove oblike in lastnosti. Pri vsem skupaj pa je najpomembnejše oblikovanje (poudarek, kontrast, zaporedje, simetrija ipd.), s katerim ustvarimo željeni prostor; ta lahko postane prijeten. zanimiv, vznemirljiv, preprost, zapleten ) pa tudi dolgočasen. Ograditev »dela narave«, to je kmečkega dvorišča je v glavnem nujna. V to naravno okolje se najlaže vključuje »živa ograja«, danes žal redkeje. Kmetijska svetovalna služba; Ivanka Donko, inž, agr. VarStroj m miMg -za JAVNI RAZPIS prodajo stanovanj v Lendavi, in sicer; - trisobnega stanovanja v Tomšičevi 5, velikost 80,78nP, cena 3.360.000 SIT; - dvosobnega stanovanja na Trgu ljudske pravice 11, velikost 48,50 m2 cena 2.030.000 SIT; - dvosobnega stanovanja v Tomšičevi 3, velikost 55,62 m^, cena 2.660,000 SIT; - dvosobnega startovanja v Župančičevi 6, velikost 61,30m^. cena 3.220.000 SIT Ponudba velja do prodaje stanovanj. Interesenti pošljite pisne ponudbe ali pokličite po tel. St, 069 75271, int, 416. oziroma se osebno oglasite na sedežu podjetja Varstroj Lendava, d. o. o.. Industrijska 4, v pravni službi. Priprava sejalnikov Ko smo izračunali korigirani sklop, izračunamo Še presledek v vrsti, da bomo lahko uravnali vrtilno hitrost sejalnega celičnega koluta (sprememba prestavnega razmerja med pogonskim kolesom in sejalnim kolutom): p = 10000 m^ r(m) X n/ha (m) p = presledek med semeni r - medvrstni razmik (m) n/ha = sklop ali število semen na ha Zgled: sklop 60000 rastlin/ha; medvrstni razmik r = 70cm (0.7m); K = 98%. č = 96% Nha = 60000 0,98x0,96 = <53773 semen k/ha, to je korigirani sklop in zahteva manjši presledek P = 10000 ml 0,7 m X 63 775 = 0,22 m, pri normiranem sklopu bi bil presledek 10000 m^ P = — 0,7 X 60000 = 0.283 Vegetacijske izgube izračunamo po naslednji formuli: fl = 100 ioo-j (l Zgled: vegetacijske izgube J = 16% fi = 100 100-16 = 1,19 Preverjanje natančnosti delovanja setvenih mehanizmov Vsi setveni mehanizmi morajo po vsej delovni širini sejalnikov izmetavati enake količine semena s toleranco ±3 ali ±5%, Ko smo pripravili sejalnik za setev, namestimo na vsak sejalni aparat lovilno posodo (lahko polivi-nilno vrečko) in na dvignjeni sejalnici zavrtimo z isto hitrostjo kot pri setvi pogonska kolesa približno 20-krat. Nato stehtamo vsak vzorec posebej, izračunamo povprečje in odstotek za vsak vzorec posebej ter ga izrazimo v odstotkih. Meritev je potrebno vsaj dvakrat ponovili. Natančnost pretoka vpliva na predpisan hektarski odmerek, ki sme odstopati v okviru tolerance ±3%, ki je lahko predpisan s sklopom (Število semen na ha) ali pa z enoto mase (kg/ ha). Vezanje setvenih vrst Setev mora biti opravljena tako, da imajo vse setvene vrste na njivi enak medvrstni razmik, ne glede na število opravljenih prehodov čez njivo. 'Za izpolnitev te naloge imajo sejalniki dodatno opremo, ki sejalcu omogočajo natančno vodenje sejalnika. Označevalni mehanizem sestavljata dva elementa. 'Sledno Črtalo je na jekleno palico nasajen kolut ali disk, ki Črta brazdico, kjer naj teče sprednje kolo traktorja. Sledno kazalo je običajno iz palice, ki ima na koncu navpično kljuko. Ta naj kaže sejalcu sled. Pri sejalnikih z večjimi delovnimi širinami brez slednih kazal ni mogoče uspešno povezovati redi. Za nastavitev slednih kazal in črtal je več računskih metod, izbrali smo dve. 1. metoda: izhodišče vseh meritev za nastavitev je sime-trala ali sredina sejalnika. Razdalja od sredine do sprednjega kolesa traktoija je polovica medkoiesne razdalje I I s — = polovica prednje preme Razdalja je običajno stalna velikost (Lj), pač pa je razdalja od sredine sejalnika do slednega črtala L2 variabilna'in jo izračunamo po naslednjem obrazcu: s Lj = r X n — r = medvrstni razmik n = Število vrst (redi) s = med kolesni razmik T = razdalja slednega črtala od obrobnega sejalnikovega lemeža fo 66 £'i<. ?£ PLAČAN* Hi STIcosKl+tLAPtl-Nide itPAJ io&EM r* F> pr /jAJfe>L-3fi 0Ž(i>Wkadii-ski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave so d.0.0. tu) Babica gre na jug v kinu smo st ogledali slovensko komedijo Babica gr«'* jug. Čeprav je bil scenarist Vinci Vogue Anžlovat n Japonskem uvrščen med prvimi sedmimi za najboljši W ski scenarij, mi zgodba ni bila preveč všeč. Najbrž zale. sem pričakovala po tem, kar sem prebrala o filmu, d®’:: dosti boljša. Zdela se mi je preveč logična. Na pritnci babica v igralnici stavila vse žetone na številko tri, sem ii takoj vedela, da bo zadela kroglica tri. V primerjavi z zgodbo pa moram pohvaliti kamero glasbo, saj sta le-ti komedijo popestrili. Glasba je bila^ dobro izbrana. Toda včasih je bila preveč glasna na besedila. Igralcev namreč pogosto nismo razumeli. 1’ bili dobri in prepričljivi. . ..j Mislim, da bodo morali slovenski pisci komedij še pisati, da bodo izdelali pravo komedijo, ob kateri se cl^ sprosti in od srca nasmeji ter pozabi na vse težave- b* gre na jug je bil le .približek'. MIJA LORBEK, oS Stro«)«’* Opica Moji sorodniki imajo zelo majhno opico. Ime ji jc so jo iz daljne Afrike. Velika je približno dvajset cen*'- j L ) I i [ S f F OV v VJJlkU JV ^4 T tljs-"' tanek rep pa ima daljši. Je sivo rjave barve. Gleda a" j ' j-^mi \Z cj^ clrriizaiz^ IfbAi Kfili nti/1 UllfU P* očmi. V gobčku se skrivajo lepi beli zobčki, nad njiiR P*f majhen nos. Rada se praska po ušesih in vse, do Česar 1 požre. Na vrtu ima neke vrste shranjevalno torbo W Itn«! X v* ,,_rtf smeš se ustrašiti, ker se takrat ustraši tudi ona in te ugtis pa je Miša prava paša za oči. MAJA M OŠCSJ* ČANG-ŠLANG shujševalni čaj GINGER čaj za moško A^fl pripravah r Poreču s kajakaškim klubom Mura Krog sem Sel v Poreč. Ko smo se pripeljali tja, smo si najprej ogledali hotel, velik bazen in morje. Nato smo vsak dan veliko trenirali. Imeli smo tudi tekmovanje. V prostem času pa smo se sprehajali po mestu. Bilo je koristno in zanimivo. MIHA KREFT, 2.c OŠ n M. Sobota Otroštvo moje mame Moja mama je živela v kmečki hiši v Bakovcih. Že kot otrok je opravljala razna dela na kmetiji: pasla je krave, svinje, čistila je po hiši, dajala hrano živalim in delala na polju. Zato ji je ostalo malo časa zas učenje. Včasih pa ni imela niti toliko časa, da bi naredila nalogo. Pa ji je kljub temu Slo dobro. V nedeljo popoldne, ko se je njen mlajši brat igral ali Set k prijatelju, je ona morala pomiti posodo in počistiti v kuhinji. Ko pa si je hotela ogledati film v kinu, je morala pasti svinje. Imela je tudi sestrično, ki je živela v Franciji. Večkrat ji je prinesla lepe obleke in igrače. Ko je prišla neko poletje k njim na obisk, je tam pozabila lak za nohte. Bilje rdeč, zato je mama mislila, daje to rdečilo za ustnice in je bratu namazala lak po ustnicah. Oče jo je natepel. Neko zimo pa je bratu rekla, naj da jezik na zamrznjeno kljuko. On je to storil in jezik se mu je zalepil na kljuko. Spet je bila tepena. Bila je namazana z vsemi žavbami. V Soli je bila največja v razredu, zato je dobila vzdevek Mati. Vse dečke je pretepala. Zdaj je res mati dveh otrok. Ker sva z bratom že velika, ji rada pomagava. Večkrat se spomni tistih dni in jaz jo rada poslušam, ko o tem pripoveduje. Prt tem pa vedno doda: »Otroci moji, lahko ste veseli, da vam je danes tako do- bro.« ROMANA ŠTUMPF, 8. a OŠ Bakovci TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG z"- 1,'^ t < fc I pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobile poleg IV1>1) elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še pro- lJ i zornega, pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI OD Vžigalnika* čaj za kadilce 699 SIT + Prr stroški KADILCI POZORI Se neUj zn vas. NIKO-STOP, čaj za kadilce. Kdo ne pazna suhega kašlja kadtkev? l a kašelj je posledic* stalnega draženj* slurnke dihalnih poli s cigaretnim dimom. Fokc TAH-GAKD-a, ki zmanjšuje količino Škodljivili snovi v cigaretnem dimu, smo vam pripravili še čaj. I i I I I NAROČILNICA j Ime in priimek: ■ Ulica in št. i Poštna St. tn kraj I lasov KNG-Oj kttivIAP^RD WvGIHQER toovtANG-ŠUthOl Naročilnico pošljite na naslov; Džirlo. p.p. 61000 Ljubljana n ! I KING-KONG, LJUBITE SE BREZ raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti r kondomov, čeprav so li še vedno najboljši varuh w ZAKAJ'* Zato ker kupca prisilijo k obotavljanju. if Te skrbi »zginejo, če kupite KING-KONG. ker zadreg« J klasičnem kupovanju v kioskih ah trgovinah) * žago* , I I I i anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupa Jahko veliko prihranite. Ne verjamete? Poskusile! , KING KONG je kompJei 5J) kondomov v raziopi^' medenjaki*!! Komplet vam pošljemo po po4li na naslov, Če pa ne žehK, imamo rešitev: napišite 5voje ime in -ariini li o’ ■ z.viin>, piiioiiiu LiujpiSr«. iiuijraiiv ■■■■'v ■■■ — ... pa pust rcsianie. poštno številko in mesto S KJfšfG-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti I Embalaža je nevtralna ČANG-ŠLANG, J ie i: il ;K čaj za 7manišU uživanje čaja iia dva' do trikrat na teden. 69* sif 1 ti 1} b S) It ? I) H li y ■ S <1(1 I DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-modele. ki jih predstavljajo v medijih. ima malo Cindy Crawford. NINA RlCCl Iman. YVES SAlNT LAURENT Isabelo RoseJlini. Podjetje DŽJRLO išče za slovenska dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na IV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.). . Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivosi * P®' pripravljenost za breme statusa znane osebnosii * pripravljenosf za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. #nr5i' L Vsa dekleta, ki jih to ?anima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Diirlo d. o.o , p p 45. 61000 . -i* [ Poleg dekleta ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali Se 5 deklet, ki bodo članice skupine DEKLETA DŽIRLO Opra*!!’^ | manekenske storitve za najbolj znana ptKljetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G. L DŽIRLO OSEBNO Gostovanje zbora DUNAJSKI OECKI v Ljubljani. 27 maja 1993. in v Mariboru. 28. maja 1993. I aprila 1993 stran 11 5' kulturna obzorja Mnkičev frazeološki slovar (!l ni 1®-H k iF i! , ji eii si Is« vel lid ■,i. ViS sta dve vrsti ‘F«. Ene ‘ ne so besedne zveze, ki Ponienijo, to so puhlice, prazen zvok besed. So pa ™ dmge, ESjMrugokot- J’ To so Vane, imeno- Samo ■Hu 50 nikar i besede, iz A' J. ''am kdo recimo reee. "e nosite sov v Atene, ' AtX|?s da . . a se niste bili in da bi aajmanj mikalo tja nositi *asše sove sa' ” tja nositi dalj ’ J? T?*” pove- ah »Ja ste v pripovedovanju «1 ravn„-- r"K"’'™oTaii|u "^Itaj nepotrebnega. H “loAi su' ^^.‘^uigo je. Fraze-f Od S" geselnega Porabsb; ^Jovar je sestavil ut je slovar, ki gre je sestavil I IH Dir'; )11^^ S i«'; it '7 I ,r slavistike iti Franček Mukič. Novice iz kulture petftV 5hh ■ Ršarca, je v bila v razstavnem prostoru A T*'’S'av razstava skupine LIKOS. V Likos-u 30 15 slikarjev. Njegovo delovanje bo kmalu * Rbietnico bodo proslavili. ^Maka^^v'’?^' . 25. marca, je bila v galeriji Antona Marte Kr \ Ljntomeru odprta razstava slik artiitckllu: ^Oz in gu’*P'^‘Knnaver. »Lahko bi rekli, da je njeno bitje ?močjo iinbctriškega irražunja,« je izraža tudi z glasbo m literaturo, zapisal ''astona^r^' ^'Materinskega dne na iiii dan in v tsii stavb« OS■ ^Mtižina Kunaver iz Ljubljane, foklorna sku-^^sbene skupina harmonikarjev z ljutomerske Sania A Rajko Stupar, Marta Jakopič-Kuna-^nici L u”, Raspor, pevski zbor iz Vidma ob 28. 30 b z močjo □nietniSkegiL izntžanja,« je Ih In ^n'''^kem občinskem srečanju folklornih skupin, marca v ČrenŠovcih, sta oba ocenjevalca ■■ P” dveletnem upadanju foklorne plesne kul- ■? ■ ta znov" upadanju foklorne plesne kul- bdrajjik Nastopalo je 15 skupin, od tega 3 sku-Par. plesalcev. Organizator srečanja: Rajko Stu- \ je sklicala soboška občinska ministrica Bavčar. ' " ■ za bavčar, pogovarjali pa so se o uredit vi 2a vzb *njegovi okolici in Kučanovi de-i’’ fasado soboškega gradu bo ObZavod za varstvo naravne in kulturne Maribora, za tisto, kar se je napak I '^^^jenot uničilo, pa ne morejo biti krivi. Grajsko soil J oživiti, kot je bila v preteklosti, z ribni- hik '^^terern dobro kak manjši botanični spn j"ie, vh^ in ogrožene rastline j® potrebno zapreti z vrati, po Shr^urb^^- Pp^i^^ku je potrebno pustiti rasti bršljan. boJ' sobogjj- ^'''^tične stroke je Kučanova delavnica na-posluje predvidena za rušitev, za šli ’^^ obnov ■ dediščine in za ljudi z ZVKND pa „^1 ^^ttOv^ ' L, .... . ...... ,. Sodobni kot spomenik tehnične kulture v arh,v., ^U1 CXTil... j, l^^itektui-f terminologiji, kot objekt industrij- ■ ■■ * ]e bila v Domu kulture v Ljutomeru shvi- -jflL ■ ■■■Cpift 1_1 IVUJlum T J_rJ U I V** J VI U ■•m ■ p- piK^tvill ^'''^pna slovesnost s podelitvijo srebrnih drninskii igrali pa so dijaki ljutomerske kulturni koledar .4 ?h '^i.. . P°- IJ' ‘"covna v ,ale. lijih ilko.adi koioiuj. i.a ogled so tudi freske Zoltana Gaborja in razstava OLORIS. LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gydrgya Zale. J 1' likovna Ie icr odprta do oglej -. pro- aroval- Unf”'tJn na V delavnik An- » sesiah-.; SSL »■.. izšel je v Sombolelu z letnico izida 1993, v Soboti so ga avtor in njegovi prijatelji' iz Zveze Slovencev na Madžarskem, ki so mu ga pomagali izdati, predstavili minulo sredo. Mukič je v slovarju pojasnil okrog 22 tisoč frazeoloSkih enot, od prehodnih glagolskih zvez, ki se pri prevajanju iz madžarščine v slovenščino ali obratno razlikujejo po sklonih, na katere glagolsko dejanje meri, do besednih zvez, v katerih v razlikujočih se sklonih nastopajo pridevniške in samo-stalniSke besede, dalje so v slovarju stalne besedne zveze, ki se prevodno razlikujejo samo po delih, v njem so jezikovni klišeji, reki in rekla ter pregovori. V njem je torej več kot samo idiomi oziroma rečenice v klasičnem pomenu besede, Š. SMEJ Petindvajset let je tega, kar je bil svet šokiran s krstno izvedbo musicala Hair, s to legendo o hipijih in otrocih cve^a. Nobena umetniška stvaritev do takrat ni tako neposredno obsodila Woodstocka, vietnamske travme, hladne vojne in potrošniške družbe. Odpor ameriške mladine, ki se je kasneje prenesel na ves zahodni svet, je sprožil vrsto j«; "s, 1 družbenih sprememb, ki so se najbolj kazale v odporu proti služenju vojaškega roka v Vietnamu. Mladina je namreč hrepenela po drugačnem, boljšem svetu. Je bila to samo iluzija ali stvarnost? Predstave musicala Hair bodo v Mariboru dne 16. aprila ob 19. uri v dvorani Tabor, v Ljubljani 17. aprila ob 20. uri v bali Tivoli in v Celju 18. aprila ob 19.50 v dvorani Golovec. Tačas je skupina na gostovanju po Evropi in vsepovsod žanje izredne uspehe. Kritike so izredne. Jubilejni koncert je mimo Pevci mešanega pevskega zbora Štefan Kovač so odpeli petindvajseti jubilejni koncert. Če jc bil koncert dobro izveden, vedo povedati strokovnjaki s tega področja. Za poslušalca, ki je prišel poslušat svoj domači zbor, je razen nekaj vidnih oziroma slišnih napak koncert lepo _ izzvenel. Tudi jaz sem poslušalka letnih koncertov že nekaj let. Hranim tudi vse koncertne liste, na katerih jc program izbranih pesmi. Ob pregledu teh programov in ob poslušanju jubilejnega koncerta Za zeleni jezik (33) Medtem ko smo jezikovno pretresli predvolilne letake nekaterih slovenskih strank in pobliže predstavili zapisovanje imen industrijskih izdelkov ter načine prilagajanja prevzetih besed slovenskemu knjižnemu jeziku, se je nabralo kar nekaj gradiva, do katerega moramo biti kritični. I, Med hujšimi primeri je gotovo letak formata A3, ki se je pred časom pojavil na oglasnih deskah v številnih obmur-skih javnih zavodih in podjetjih. UNIVERZAL -KRAJNC" TRGOVINA IN STORITVE ambulantna prodaja d c GOSPOSVETSKA 20 MARIBOR a O ueoom PRODAJA Lo» pravde Na^i elitni vladni elementi so pa po glij takSon v2ori fkup nadejvani, pa do zdaj' za ugotavlanje meje med Hrvatsko pa Slovenijo potrobili okouli ?5O mi 1jounoT tolarof. Okoluli deset jezero »ejnikof de trpelo "fkopati, či do svaje ne prijde< Ci pa do svaje prijde, smijcanja pa strejlanja tudi nej daleč. te je Dela pa ka do je , se je nikdar neJ Zd mejou 2 nikio ^tuko. zatou jta kd lujdi babica pri je zvoljeni na vladne vs^k^oj molitvi molila položaje. tud i avo pamet, samo je nikdar nej povejdala za čido< Jako 1ipou vas pozdravian, brat Džouži ne zgodi se vsak dan Hiša - za soncem 3^' OVEN Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, da je bilo tvoje ravnanje v preteklosti zelo pravilrx). Partner le bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj v^. Zaupaj mu. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti ^bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih interesov. BIK Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodoželnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Skušaj razumeli, da obstajajo stvari, prek katerih ne moreš, in se sprijazni z dejstvi. Potrebuješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu ledna. Seveda v družbi... DVOJČKA Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločili. Obeta se (i prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem vse skupaj precej čudno obrne. RAK Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kol si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje. ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijelrtem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. M I Pa je imel vendarle prav - ta Galileo GaJilei! ZemliB se vrti okoli sonca. Zato so v Nemčiji gradili enodružinsko hišo, ki se vrti za smiceiii. Arhitekt jo je zasnoval tako, da se sto osemdeset ton težka hiša vsakih pet minut premakne - proti soncu. Hiša jc vzbudila veliko pozornosti, avtor upa, da bo z njo prodrl tudi na ameriško tržišče, nikjer pa ni najti podatka, kolikšna je njena cena. Nizka gotovo ni, ker je najbrž že samo podvo^ hiše precej drago. Nove najdbe v Troji Ko je nemški amaterski arheolog Heinrich Schliemann pred več kot 120 leti na turški obali Egejskega morja odkopal antične razvaline, jih je raz^asil za ostanke Troje, ki jo je Homer proslavil v svojem epu Iliada. Vendar pa se je zdela najdba celo samemu Schliemannu preskromna za mesto, ki naj bi ga Griči kar deset let oblegali in ki naj bi bilo prizorišče trojanske vojne. Pred kratkim so arheologi odkrili nekaj potrditev za takšno domnevo. Mednarodna skupina znaostventkov je z metodami meijenja zemeljskega magnetizma odkrila štiri metre debelo obzidje približno 400 metrov južno od mesta, kjer je izkopaval Schliemann. Vse kaže, da je bilo tisto, kar jc našel Schliemann, prebivališče mestnih vladarjev. Obzidje, ki še ni izkopano, pa verjetno označuje resničen obseg Troje. Morda gre za obzidje, okoli katerega naj bi Ahil zasledoval Hektorja. Arheologi ga nameravajo odkopali letos. Slovita Madonna je dobila v zadnjem času hudo konkurenco, in to prav v Rusiji. Tti-indvajsetletna Nataša Aleksan-drovna iz Moskve, ki jo vidimo na našem posnetku, ni navdušila le oboževakev na Vzhodu, temveč osupnila tudi mladino na Zahodu. Svoj |hM film Tari Dancer je že posnela, toda njena kariera se strmo vzpenja, čakajo jo še tri filmske vloge. In še nekaj: svoje noge je dala zavarovati za pet milijonov do-laijev. čiščenje Moimt Everesta al Tpti, ki se lotijo osvajanja Mount Everesta, so pogu’*'®';' vztrajni in - nesramni onesnaževalci. Na stotine junakoVj li so se od petdesetih let spopadali z najvišjo goro na svetu. 1^ za sabo pustilo približno 17 ton smeti, med drugim steklenice za kisik in šotore. »To je nesprejemljiva Ža}'* gore«, pravi francoski znanstvenik Pieere Royer, ki vodil letošnjo pomlad na Mount Everest največjoii^'-ekspedicijo, sestavljeno iz Francozov in Nepalčanov. O’ : odprave bodo na vrhu pobrali smeti in jih na saneh pi«* |1 v taborišče nekje na sredi poti. Jaki jih bodo potem na letališče, od koder jih bodo odpeljala letala. C^l***^ čistilno akcijo, ki bo stala 740.000 dolaijev, bodo snein**|’ za več televizijskih dokumentarnih filmov. I Kavica za dobro jutro D- J Kava iz )>zoca« in poljska kava -vas lahko vprašam?* sim-« »Vidim, da e tl k' kavo, tako da p vrefa.« Čas je litii"’ 1, 2 3 4 sr 5. 7 je? fr K Bo,* J* prepričljivo, vadila in redntr J j- kavo. /0^- 3. Sl H]---- Ona. Prispelo bo prav zanimivo pismo, k' marsikaj takega, kar bo presneto tJporafD ledrta se boš sicer odlično zabavala, svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bO" j jjijl uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razrni® do njih sploh prišlo, jxedvsem pa, kdo jih jgid I razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnos*' l i ljubezen? , Ona: Nikar ne računaj, da ti bo odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja I tresenosti že rahlo nestrpen, Preveliko Tl I, i S h >1 b: Ut M «1 I ! 3 Mo-iKriivoii ICR||«V ■ » .w.-- . QfW ;r ■ ’• lahko prinese le izgubo, zato raje dvakra' On: Spoznal boš, da niso vse pre"^.. ----------- -------------___________hOS ^ll| 1 AJII. UUO, Ud UldU VOC pi-- -n|Ur'd»’-' skega sveta iz istega testa, kajti srečal 5 popolnoma očarala. Ne smeš se preveč se lahko sicer ugodna priložnost sprevrn® ’ 6 7 . Ona: čimprej poskusi popraviti krivico■ nekomu, ki (i je doslej Se v^no TOKomu, KI (I je oosiej ae voano puiimH'- i nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo o J j* ishko njihova naklonjenost kaj hitro izgoo': I On: Vse prevečkrat si zadajaš skor^^H^^f 1 lahko On: Vse prevečkrat adajaš naloge, pozneje pa se zaradi tega predal®^ df V prihodnjem obdobju se raje posveti videl boš, da se sreča lahko nasmehne t^ k 01*5 7»» :r On: Resda bo ostala tvoja okolica l tF s i a n (“G H JI (9 1*1 Tijegova bližina ali stisk ,-..1 DIIZI.. Stv^™^5 dovolj, da I dile ' 'najhne Kar samp Ad oLi,. nami postajajo vedno večje in odtujenost se samo Se poglablja. odločili smo se za novo rubriko, ki bi bila namenjena vsem bralcem, resnično od- SO se 1. ure- same od sebe, Kot — ..»me oa seee, Kot 'Vraslemu človeku, ki si je ustvaril svoje lastno življenje, so bili zaradi daljave mogoči 'e telefonski klici in redni obi-stj A vu-.L - A kljub razdalji sem ''ediio vedela, da obstaja on, name, me skrito spodbuja irt Ire-iU ki misli 'Jspeh. razdalji _ nestrpno čaka Sc tako majhen ko ga ni več, je meni 'velika. piaanina. V liSim po-^"paVtsč* samo on ih jaz. Ti-nema govorica. A vse In vse vp .^‘koliko •atejsii, - vse ve. ljudi, mladih in '(kati. h komu za- svoie’v„ '^sem I® krute zakone in •'taljenje ne- A vse nas v bistvu mučijo dovzetna za njihove bolj ali manj isti problemi. Za probleme in težave. Imerio-njihovo reSitev bi zadostoval stiski. V vsaki Številki bi v popolni le pogovor s prijateljem, . . s človekom. Na žalost takega anonimnosti m po strokovni človeka ni. Ne v šoli. ne plati odgovarjali na vaša v družini, ne v družbi, nikjer, vprašanja in skupaj poskušali najti pot iz stisk, ki nas vsak Smo res tako sami, da prav nikogar ni, s katerim bi se lahko pogovorili, si olajšali srce in dušo? Tudi nezaupljivi smo postali. Razočarani nad mnogimi se zatekamo v samoto, a problema vseeno ne rešimo. Nekateri si poskušajo pomagati sami, pravih in zadovoljnih odgovorov pa večina ne dobi. Ko smo v uredništvu Vest- dan bolj bremenijo in iz katerih velikokrat ne vidimo izhoda. Najprej pa seveda moramo ustvariti medsebojno zaupanje, da nam boste odkrili svoja srca in nam sporočili svoje težave in skrbi. Rubrika bo namenjena vsem starostnim skupinam. Življenje je včasih kruto, najdeš komaj koga, da bi se s kom pogovarjal, pa te zapu-nika prenehali obnavljati sti. Če nam boste, spoštovani našo prvo rubriko, ste nas bralci, pisali in zaupali, vas bralci spraševali, zakaj v po. mi ne bomo zapustili. ' I*" ^1' 'i 2f?"'’ 11 '7 Li ,i' I' ['‘I ’ !' L, JI. K. “M r i! snrZL rastline ne- iit nr rastlina it; svetlobe, ’'ve kse ali n- '''io’'cah Svetik preveč **ozeleni listi, od- I ' t} J ini* i J d ii n Glasbene lestvice Skladu 4 lil r; i! !< c< i' j /I Zelenjavni vrt spomladi Dnevi so vsak dan daljši, svetlejši in toplejši. Hitro se bliža pomlad. V tem času je najpomembnejše, da Cimprej pripravimo grede za setev zgodnje zelenjave. Grede dobro prerah-Ijamo in pognojimo s kompostom, ki smo ga naredili sami, dodajamo pa tudi kompost - proizvod deževnikov (npr. biorast). Grede, ki ste jih tako pripravili, za 10 dni pokrijte z VRTEKSOM (je peresno lahka prevleka za pokrivanje vrtnin med rastno dobo, pod prevleko se ustvari ugodna mikroklima, ki prekritim rastlinam omogoča dobro rast). Tako se bo zemlja ogrela in bodo dane vse možnosti za uspešno setev solate, redkve, kolerabic, zgodnjega zelja, cvetače in špinače. Prav tako iahko pripravite grede za setev grah a in korenčka , Po setvi posujte gredice s presejanim kompostom. Ne pozabite posejanih gredic zaliti z mlačno postano vodo. Grede, ki jih ne nameravate posaditi že zgodaj spomladi, posejte z rastlinami za zeleno gnojenje, kot so bela detelja, facelija, vrtna kreša itd. Ko boste sadili druge vrtnine, npr. papriko, paradižnik, boste zemljo s tem Se obogatili s hranili. Solate, zimsko rjavko, nan-sen, špinačo, motovilec, ki so prezimile, pokrijte s plastenja-kom, še prej pa jih rahlo okop- dobili za kasnejše presajevanje rastline z močnim koreninskim sistemom. Posadite že lahko čebulček, spomladanski česen in šalotko. Ne pozabite posejati korenčka - ta varuje čebulice pred če-bulčno muho, korenček pa pred korenčkovo muho! V tem mesecu presejte tudi kompost, ki ste ga naredili jeseni. Zrelo maso porabite za prekrivanje posejanih semen, kar pa vam bo ostalo še grobega - nestrohnjenega. uporabite kot podlogo novemu kompostnemu kupu. inž. agr, Marija KOFJaC Kako se rešiti mačka? Ce ste nehote ali pa namenoma pregloboko pogledali v kozarec, pa_se želite potem čimprej strezniti, poskusite neprijetnega rnačka pregnati 2 obilico mineralne vode. Cimprej po zaučitju alkohola popijte najmanj pol litra hladne mineralne vode. Naslednje jutro (oziroma čez nekaj ur. Če se dogaja podnevi) pa si na prazen želodec ponovno privoščite od pol litra do litra hladne mineralne vode. Tako boste na dokaj naraven in prijeten način, ki vas gotovo ne bo obremenil z dodatnimi zdravstvenimi težavami, po raz. meroma kratkem času spet čili in bistri. Mineralna voda namreč spodbuja delovanje jeter (v njih se tvori alkoholna dehidrogeneza) in ledvic, ki sodelujejo pri izločanju alkohola in njegovih razkrojnih produktov. Kuhajte z nami I I 4 Ijite ter dognojite s kompqjtom padanje listov od korenin proti vrhu in šibki, bledo zeleni poganjki pa kažejo, da ima rastlina premalo svetlobe. Presuh zrak lahko povzroča ijavkaste posušene robove listov. Rumeni listi, ki hitro odpadejo, rjave konice listov in rjave lise med listnimi žilami pomenijo, 1 1 S*JtXjEr^. l ES - Charade •'0 Mb ““^Carinej * Uli ct. SlJLpsTnwi da rastlino preveč zalivamo. Pomanjkanje hranilnih snovi se pri vseh sobnih rastlinah kaže enako. Rumeni listi in slaba rast opozarjajo na pomanjkanje dušika, rjave lise na robovih in konicah, zviti in odmrli starejši listi na pomanjkanje kalija, rumeno beli in odmrli robovi listov pa na pomanjkanje magnezija. Svetlo rumene površine listov in zelene listne žile pomenijo, da rastlini primanjkuje železa. in rahlo zalijte. V sončnih dnevih v opoldanskem času ne pozabite na zračenje. Proti koncu meseca že lahko prepikirate v tople grede rastlinice, ki ste jih februarja posejali v zabojčke na okenskih policah. Ker so rastlinice verjetno prebujne, jih pikirajte giobje, da se bodo oblikovale koreninice tudi na steblu. Tako boste L Satelitski slstmnl nUUBUl, ČUKOVA Tel. St.j 40 099 EVES' ChaRdc RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,G MHz (dopolAfte tudi SV 648 kHz Jedi iz kislega zelja so pozimi zaradi pomanjkanja sveže zelenjave na jedilniku dobrodošle. Iz njega pripravljamo solato, samostojne jedi in priloge. Med samostojnimi jedmi je priljubljena sarina. Na odraslo osebo računamo po dve sarmi. Količine v receptu so za 4 osebe. Za pripravo potrebujemo: 8 večjih listov kislega zelja, 40dag mešanega mletega mesa, 4dag čebule, strok česna, ščep ostre rdeče paprike, 8dag riža, 25dag kislega izelja, 3 tanke rezine (6 dag) prekajene slanine, 2 žlici jogurta ali kisle smetane. Paradižnikovo omako pripravimo iz 2 dag maščobe, 1 dag moke, 4dag goste paradižnikove mezge, soli in ščepa sladkorja. Priprava: Zeljnim listom porežemo debela rebra in jih posamič zložimo na desko. Zmletemu mesu pridenemo drobno sesekljano in na maščobi popraženo čebulo, strt česen, poper, sol in pehtran ter opran, prevret in odcejen riž. Vse skupaj dobro premešamo. Pripravljeno maso razdelimo na 8 listrov in oblikujemo sarme. V kozico razgrnemo lepo tanko naribano kislo zelje, nanj razvrstimo sarme, vmes lahko damo manjšo kost. Na sarme položimo rezine slanine in prilijemo nekoliko juhe. Posodo pokrijemo in počasi dušimo na zmerni temperaturi. Ko se sarme do polovice zmehčajo, prilijemo paradižnikovo omako in skuhamo do mehkega. Tik preden jed serviramo, ji umešamo jogurt ali kislo smetano. Paradižnikova omaka: Na maščobi svetlo prepražimo moko, dodamo paradižnikovo mezgo, zalijemo s 3dcl vode, solimo sladkamo in med mešanjem prevremo. Stewart ir, Del Amitri TONITE - R.E M Vr, VVf?JT Ue ’ Charles & Eddic SlrP AtVAVUndcrcovcr I ^^^NllČ^^II-^ZAllAVNBGLASBE ■ k7yAii;25AVjiitKit------ . .. i - Sctoli ® ^■'^IhlČT*^ G Liri? Godec ir. Davor PetraS 'nKa . Lotili ™ hinUii '"■■"jni 'fl* L VSEULUI- ‘Čudežnapofja ^4Nt,.**IJllK;.,____ KeRin« "'Al * vni; glasbe Zdui ivia {ifzeu Silili llIK'H .Mak Ki K '^1. 13 - Ans. Vlada Srcden^a !>■ H. aprila 1993» na naslov: Murski vah ^lat za glasbene lestvice. P »K, In t 'nT>. L\ ""^ek 'avna ter tlslov / I I J Petek - 5.40 - Prebujajte se z nami - 700 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 3.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.31) NSTSNMV - 10 00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Potočila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila 16.30 Poročila - 17 (X) Prireditve ob koncu tedna - 17 30 Alternativno - 18 00 MV-dur - 18.430 Poročila BBC - JAi.ftO Vključujemo Radio Slovenija Subula - 5,449 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 CC Tršcica S SS Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi — 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10 4(1 Potepajte se z nami - 11 .(10 Sobotni gost - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 1400 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila -17 10 Akiualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.10 Angleščina - 17.3(1 Mali oglasi - 18 00 Najlepše želje s česlitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8 (Ki Začenjamo nov dan.. ________ Horoskop - 8.J5 To bi morali bili kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Mmuie za kmetovalce - 13.00 ■ - - ■ - ' ■ - ----lo an d-f^aii, nnr' _ lonn 1 411 Trlnica - 8 00 - 8.10 Panonski odmevi - 8.30 Najlepfe ielje s čestirkami in pozdravi 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija PonudcJjek - 5 40 Prebujale- z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7,45 Porabsko žvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9,15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 $port - 11.15 Zgodiko se je - 12.00 Poročilu BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo 2 umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč “ 17 30 Spori - 18.f>0 S krančakon. cekron. pa 2 marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18 30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5 40 Prebujajie se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemičini in madžarSiini - 7.43 Ljubljansko zvočno .... J. fi . /X T-t _ . I .K_ D V .udAArr /J«. Ati a _ O 1 8 (K) Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 KtMVgosi dneva - 9 15 pilimo - S (Ml fOTOCUa - ts hi uopotuin; Hd JVT » - o.JA/ r*c.K3urj(;vDA mukava -Glusbene novosti - 10.00 Poročila BBC - 10,30 Kratki stik - 11,15 Mah ogla"^! - 12 (M) Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - J3.00 Danes do iriiiajsiih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 3n Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17 00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.CK) NajlepS-e ielje s česiiikami in ■ 18.30 Poročila BBC - 19 OO Vključujemo Radio Sfovemja pozdravi - 18,30 PoroCib BbL - uu VKljucujcmo nuuiv oiuvcrnj^ SKEI>A - 5 -U) Prebujajne se z nami - 7.0() Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v sbven^inis nemščini in madžarfčini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - R 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - R.3G Mah oglasi - 9.15 ISčcmo 23 vas - 10 OO Poročila - 10J5 NSTSNMV - 11,13 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - J5.30 Dogodki in odmevi - 18 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - -S.4n prebuiajie se a nami - ‘'.OO Druga juiranja kronika - 7.3U siovenSCim. nemSCim m madiarMini - 135 Svetuje kmetijski Informacije v S]UirCk*:>i.nar, MV...---....... -Mroltovnjak - 8.00 Port>čila - R. 10 Dopoldne na MV - 8.30 Kest/gost dneva - 9 1-5 Sedem vehcisimh - 10 00 Poročila - 10 30 Pika na । ll 15 Mali oglasi - 12.00 Poročitai BBC - 12,30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13,((0 Danes du tnuajRtih 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvesiila - J 6 30 Poročila - 17.00 Jerna popoldneva - 17.3(1 To sem jaz - 18.00 Kajlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.,30 Poročilo BBC SESTAVIL MARKO HAPAST AZIL. VARSTVO. iZAVETJE MAKJŠA VOJAŠKA BOLfIlŠ* NICA STROKOV. NJAK ZA NEGO VINA INTEGRIRANO VEZJE V RAČUNAL NIKU NERODNA ŽENSKA IHARPIStKA 'GRAFENA-|UER I ZDRAVILO I PROTI MALARIJI ZNAMENITI SLOVENCI ARHITEKT (JOŽE] hTAllJSNSKlI popevkar i tMASSlUOj I SUROVINA I ZASIMTE- 11 TtČNI KAVČUK DRUŽABNA PRIREDI. iTEV S PLESOM HASLOVNI ^UNAK GOTOVČEVE. OPERE BLAGOSLG-VUEHA VEUKO-NOČNA JED AAABSKI ŽflEBEC RIMSKO ŠTEVILO PETDESET PIŠČANEC MDUSm. MESTO v BELGIJI I i 'OSEBNI ZAIMEK |WL TEPHt sne pos-NEUtLEC v UMETNOSTI 1" POOtJtLNO OKOVANJE ČEVLJARSKO IN SEDLARSKO ORODJE PAklSKE KONČNICE DOLGA DOBA. 'ODDOB^E 1 BRITANSKI državnik heKbAtoi tT- pFtfMieal T ■| I I T I MESTO SEVERNO OD BUDIMPEŠTE GOVEJA SAMICA 00 PRVE TEUTVE OELAVEC V TKALNICI ITALUANSKI SPOLNIK ttIMSKA ~ JiTIUtA y -I RESITEV prejšnje križanke - VudorsvDo: Dresden, ravioli. Udarnik, žir, Azi, tioa, Tit, Omsk, ji. Se, Akan, Lhasa, Oak, Nea, vnetost, Jirasek, EK, (ata. stran 14 vestnik, 1. ai podlistki Iz župnijskih kronik: Puconci (19) ( PRINESITELJU TEGA OGLASA DAJEMO i* 1 ’ Letos 210-letnica gmajne Evangeličanska cerkvena občina Puconci ima tačas okrog 25011 članov. Največ jih je iz Puconec, kjer so ljudje pretežno evageličanske veroizpovedi, enako je s Sebeborci; drugi kraji, kjer so evangeličani, ki spadajo v to »gmajno«, pa so še; Gorica, Brezovci, Lemeije, Puževci, Predanovci, Polana, Markišavci, Šalamenci, Pečarovci, Moščanci, Vaneča, Dolina, Bokrači, Krnci in Andrejci. Boga služba v uti O življenju v evangeličanski cerkveni občmi sem se pogovarjal z g. Evgenom Balažičem, ki je v Puconcih evangeličanski duhovnik od 1972. leta. »Prva evangeličanska božja služba v Puconcih je bila 12. oktobra 1783. leta, zato bomo letos avgusta praznovali 210-letnico, Bila je v gospodarskem poslopju, uti tedanjega vernega in tudi premožnega Ferenca Jakoba Kuharja, daroval pa jo je križevski duhovnik Mihalj Bakoš, Evangeličani v tem delu so se torej organizirali Sele potem, ko je cesar Jožef II. izdal (13. oktobra 1781. leta) tako imenovani Tolerančni edikt (oblastveni razglas), s katerim je bilo končano kruto preganjanje protestantov. Tolerančni edikt je dovolil protestantom božje službe ter postavitev cerkva in šol povsod tam, kjer je bilo vsaj 100 družin ali 500 članov protestantske veroizpovedi. Bile pa so vendarle neke omejitve: cerkev ni smela imeti stolpa in ne zvonov, glavni vhod ni smel biti z glavne ceste, cerkev ni smela stan tik ob cesti...« Sogovornik me je spomnil na leto 1517, ko je dr. Martin Luther pribil na vrata wittcnberške cerkve v Nemčiji 95 tez o odpustkih. Val reformacije naj bi se »dotaknil* Od tej dugovav je ešče v našoj cerkvi te lejpi dragi oltarski kejp i vu zakristiji edna skrinja pa stol itak gori obarjeni. Vsa ta dugova-nja je naši gmajni eden tam v Sta-jeri bodoči luteranski v penziji živeči oficer po fal cejni spravo. Škoda ka se toga dobročinitela ime že več znati nemre.« Stolp in zvonova Potem ko je prvi puconski duhovnik Blaž Berke po štiriletnem poslanstvu zapustil ta kraj in odšel v Nemespatro, gaje nasledil (1788. leta) duhovnik Mikloš Kuzma, ki je prišel iz Iharo6berenya. V Puconcih je ostal dobrih deset let - do sredine 1798. leta. V njegovem obdobju (1792. leta) so se odcepile nekatere vasi, saj so ustanovili evangeličansko cerkveno občino Bodonci. Leta 1795, so puconski cerkvi prizidali stolp in vanj postavili dva zvonova To je bilo dovo- i' I .£r Puconec in okolice že okoli teta 'j|^ r viti, zato so sicer običajno članarino nekoliko povečali, op, Š. S.). Leta 1848 so sezidali pri župnišču novo gospodarsko poslopje, 1850. leta pa je cerkvena občina kupila osem oralov velik travnik na Gorici. V letih 1855-1856 so cerkev povišali, dobila je tudi nov oltar in kot, prižnico pa so predelali in povečali. Sandor Terplan je bil tudi prevajalec. V slovenščino Je prevedel Psalme, Biblične zgodbe Starega in Novega zakona, Mali katekizem. Krščanski ABC, številne pridige, molitve in nagrobne govore,« je zapisal duhovnik Balažič. del vse pridobitve, zato naj Jih nekaj nanizam v telegrafskem slogu: sezidali so podružnične cerkve v Pečarovcih, Leraerju, Šalamen-cih in Andrejcih, kjer imajo verouk in občasno božje službe; obnovili so notranjost in zunanjost cerkve H VI U) CLi O fia sfi Irt O S Ed Cl LA-GAMBA! f- Slomškova 11, MURSKA SOBOTA ( ■ ________f UGODEN NAKUP J V Puconcih, jo na novo elektrifici- »Pazke vredno je ono zamerkanje... .,. ka tiste vernike, ki preklinjajo ali kakša druga htida dela činijo. penezno kaStigajo,« so svarili za časa pu conske ga evangeličanskega duhovnika Rudolfa Czt-pota, ki je izhajal iz duhovniške , družine s Hodoša. Nastopil je po Terplanovi smrti in je po 53 letih ; oznanjanja božje besede 20, maja 1 rali in tudi osvetlili, namestili so napravo za električno zvonjenje, v stolpu je električna ura, cerkev ogrevajo s toplim zrakom, božja beseda seže do slehernega ušesa, saj imajo ozvočenje; vse bolj se uveljavlja 25-članski ženski cerkveni pevski zbor, saj je Že posnel kaseto, na vidiku pa je novo snemanje, tokrat tudi na videokaseto, letno se število članov zmanjša za S, vendar ne zaradi brczboštva, ampak je umrljivost večja od rojstev; verouk obiskuje 120 otrok, letno je konfirmiranih 35 sedmo-šolcev. . ŠTEFAN SOBOČAN 1901 leta umrl. V času njegovega delovanja so v Puconcih (18®. leta) pridobili dvorazredno Šolo, ustanovili (1863) inšpektorsko tZ3 3 O o c Ed 3 Ed K Z - oblačila in obutev za šport: S - bombažne trenirke od 1,510 do 1.950 SlT r - svilene trenirke od 4.300 do 4,800 SIT . j - športni copati za otroke in odrasle J 960 cto 3,980 SIT - hlače iz džinsa od 2.500 do 2.900 SIT - jope iz džinsa 4.250 SIT - puloverji in srajce CASUCCI Ortopedski čevlji PETEJAN in FLY FLOT VSE PO UGODNIH CENAH IN NA OBROKE’ PRINESITELJU TEGA OGLASA DAJEMO i« 1 J i I 1600 Adam Luthar, nekdanji puconski evangeličanski duhovnik, je ob 150-letnici cerkvene občine zapisal: jiV naši pokrajini prebivajoči zemeljski gospodje (Szehyova in Batthyanova družina) so tudi hitro postali naslednici aušburške veroizpovedi in na njihovih zemljiščih prebivajoč podaniki so tudi nasle-dovali odločitev svojih gospodarjev. To nam je razvidno iz zapisnika 1627. leta, ko so ob cerkveni vizitaciji v tem delu bile rimokato-liške cerkve v rokah evangeličanov,« Evangeličani pa so lahko polno zadihali potem, ko jih je tedanja oblast nakako izenačila s katoličani. Versko življenje se je začelo obnavljati in kmalu so Puconci postali središče prekmurskih evangeličanov . r S t I Evangeličanska cerkvena uhana v Puconcih je ponosna na lanski 31, oktober, ko smo prvič v Sloveniji praznovali dan reformacije kut državni praznik, saj je bila slovesnost pri njih, udeležil pa se je je tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Temeljni kamen 1. aprila Prvi puconski evangeličanski duhovnik je bil Blaž Berke, ki je deloval v letih 1784-1788. To pa je obdobje, ko so začeli graditi cerkev. »Verniki so zaprosili grofa Maxi-milijana Bathanya za prostor, d3 bi si zgradili cerkev. Daroval je zaprošene parcele v velikosti šestih oralov, na katerih so pozneje postavili cerkev, Solo in župnišče. Sa-parijeva grofovska družina pa je darovala prostor za pokopališče. Temeljni kamen za puconsko cerkev so položili L aprila 1784. leta. Želja po njej je bila velika. Hiteli so z delom in jo dokončali do konca istega leta. V primerjavi z današnjo je bila prvotna cerkev skromna, to pa je tudi razumljivo, saj sprva evangeličanske cerkve niso smele imeti stolpa, zvonov... Cerkvico je 8. decembra 1784. leta posvetil tedanji senior iz Kortelve-Iyesa Daniel Klement. Tedaj je imela evangeličanska cerkvena občina Puconci 40 vasi oziroma približno 5600 Članov V ilustracijo Ijeno za časa vladanja Leopolda II., ki je izdal 1791. leta ustrezen zakon. Tretji duhovnik v Puconcih je bil Adam Malčič, rojen v Bdnvu v gy-drski županiji. Delovat je do 1805. leta, ko je odšel v Nagygerezd v šo-pronsko županijo, 13. oktobra 1805. leta pa je prišel v Puconce Ferenc Xaver Berke. Bil je sin ugledne veleposestniške družine, ki pa je bila v tistem obdobju pomembna tudi v verskem in političnem življenju Prekmurja, Ta družina se je bila sicer s Hrvaškega, vendar se je ustalila v teh krajih, ker so jo doma preganjali. Berke je bil pred prihodom v Puconce duhovnik v Križevcih v Prekmurju. V času njegovega službovanja so (1817. leta) sezidali v Puconcih novo župnišče, leta 1822 pa še gospodarsko poslopje. Umri je 10. februarja 1841. leta, ko mu je bilo 81 let. V duhovniški službi je bil 51 let. Zadnja tri leta (od leta 1838) je imel pomočnika - kaplana Šan-dorja Terplana, rojenega v Ivanov-cih. Logično bi bilo, da bi po Ber-kejevi smrti postal redni duhovnik, a se je (vsaj na začetku) obrnilo drugače: službo je opravljal ie nekaj mesecev (do 30. novembra 1841), potem pa je zaradi nespora- službo, pri šoli sezidali (1865) hlev, ustanovili (1870) kaplansko službo (prvi kaplan je bil Blaž Zakoč), kupili (1877) dva nova zvona, ker je eden od prejšnjih dveh počil; ustanovili so (1891) žensko društvo, pri župnišču sezidali (1892) novo gospodarsko poslopje... Leta 1893 se je obseg cerkvene evangeličanske občine Puconci zmanjšal, saj so ustanovili versko občino Moravci. Za duhovnikom Czipotom so ostala tudi nekatera njegqga pisna dela: pridige, »vče-nje« konfitmacije 1888.,. V njegovem obdobju je cerkvena občina praznovala (14. oktobra 1883. leta) 100-letnico. Imeli so veliko slavje. Tedaj je cerkev že imela današnjo obliko. Puconski duhovnik, sedmi po vrsti, je bil Gyula Porkoldb. »Rodil se je v Babi v županiji Vas. Pohajal je iz pobožne družine... Četrti in peti letnik je končal v Bratislavi, kjer je poslušal predmete na fili-zovški fakulteti,« piše o njem Duševni list v letu 1934. Hitro se je naučil jezika svojih vernikov, skrbel za duhovno življenje, pa tudi v materialnem smislu ni odpovedal. Tako so 1902. leta obnovili cerkveni stolp, 1903. leta so kupili stopino uro. 1909. obnovili celotno cerkev. Tudi opremili so jo na novo, saj sta od prejšnje ostala le oltar in prižnica, To pomeni, da so postavili tudi nove klopi. mar- naj povem, da so vanjo spadale zuma, ki je nastal med njim in nekaterimi verniki, zapustil Puconce tudi vasi sedanjih bodonske, moravske, lendavske, soboške in radgonske evangeličanske cerkvene občine. V večini so bili verniki slovenskega rodu, manj pa je bilo Madžarov in Nemcev. Toda nihče ni bil izpostavljen. Božje službe in obredi so bili v vseh treh jezikih. V tistem času je imel veliko zaslug za svoj slovenski narod in slovenski jezik duhovnik v Surdi, sicer pa naS rojak Štefan Kuzmič, ki je prevedel sveto pismo Nove zaveze v slovenski jezik.« beremo v kroniki. Puconska evangeličanska občina pa je imela tudi druge dobrotnike. Duhovnik Rudolf Czipott je 14 oktobra 1883. leta med pridigo povedal: »Vrejdno se spomniti eti od one prigode, kaj so onoga hipa naši in se vrnil na svoj dom v Ivanovce. Tja do 4. februarja 1842. leta je bila evangeličanska cerkvena občina Puconci brez duhovnika. »To so bili.« kot sta zapisala Adam Lutar in Janoš Risar, »najžaiostnejši trenutki za tiste vernike, ki so hoteli poslušati božjo besedo božične radosti. Še večjo težavo pa so imeli tisti zakonski pari, ki so čakali na poroko v pustnem času.« Šandorja Terplana so slavnostno pripeljali nazaj in ga 17 novembra 1844 namestili za rednega duhovnika. Ter- morni krstni kamen, ki so ga darovali betlehemski velebratje... Tistega leta, na četrto adventno nedeljo. je prenovljeno cerkev posvetil Škof Ferenc Gyuratz. Leta 1913 so sezidali še gospodarsko poslopje za kantorja oziroma učitelja, Gyula Porkolšb je zaradi obolenja slepiča umrl 28. avgusta 1913. leta, ko je bil star komaj 42 let. Zapustil je ženo s sedmimi nedoraslimi otroki, Adam Luthar, ki je nasledil Por-kolaba, se Je rodil v Sebeborcih. Teologijo je končal v Šopronu. Puconski duhovnik pa je postal 1, septembra 1913. leta. Po zgledu prejšnjih duhovnikov se je tudi on z vso vnemo oprijel službe, v katero je bil poklican. Prva skrb mu je bila, sezidali novo župnišče, za katero je že začel zbirati denar, a je prišla vmes prva svetovna vojna. Ta je cerkvi vzela dva zvonova, zato so 1921. leta kupili nadomestna. Večji, na katerem je napis Moli in delaj, je tehtal 661 kilogramov, drugi zvon z napisom Mer vam bojdi pa je bil težak 412 kilogramov. V njegovem času so zgradili (1923. leta) župnišče, ki 'ga uporabljajo še danes. 1933. leta je dal postaviti na mestu, kjer je bila prva božja služba, spominski steber. Istega leta, ob 15(]-ietniei cerkvene občine, je bila v Puconcih velika slovesnost Duhovnik Adam Lutar Je bil od 1922. urednik Evangeličanskega kalendarja in Duševnega lista, ki Je izhajal do 1938. leta. Pisal je tudi zgodovino evangeličanske cerkve. Dal je natisniti 5 Mojzesovih knjig, Lutera Žitka planu pa žal ni bilo dano dolgo spis. Prekmurja znameniti evange-življenje; umrl je. ko mu je bilo 40 ' * * let. Zapustil je ženo (celibata pri ličanski možje, Gospodne zvrači evangeliČaniskih duhovnikih ni. pobožni gmajnarje Štajerorsagi pouleg Luttenberga (Ljutomer) v ednoj klouštarskoj (samostanski) cerkvi bodouče cerkvene stouce, oltar, predganco in več fele potrebščin kupili, pa so esi pripelali. op. S. S.) z dvema nedoraslima otrokoma Veliko je storil za svojo gmajno. »Za časa njegovega delovanja so (1844. leta) prekrili stolp s ploče- me, Karošove mrtvačke pesmi ... Za številne zasluge je bil 1928 leta odlikovan z redom sv. Save. Lutar je umrl 1. spetembra 1972. leta, star 86 let. Cerkvi in ljudem je služil 60 let. Od 1972. leta je, kot že zapisano, puconski evangeličanski du- vino in v Budimpešti kupili dvoma- nualne orgle z 22 registri. (Te orgle hovnik Evgen Balažič. Žal mi pro-bodo letos skušali temeljito obno- štor ne dovoljuje, da bi širše nave- JANEZ bala^‘ ’7 'I. ■ 1 .1 Jjnltaiuicei I 28 Alegorična vrednost poslednjega ohranjenega prizora Ladislavove legende je gotovo v tem. da oba protagonista, sv. puščavnik in sv. menih, opisujeta boj za Ladislavovo nasledstvo. Podoba aludira na naslednika kralja Ladislava, torej na vojvodo Kolo-mana, v podobi sv. meniha, ki ga krona sv. puSčav-nik, ki naj bi predstavljal vojvodo Almosa. Kajpada gre za ilustracijo, ki se po vsebinski plati veže na legendo sv. Ladislava, dasiravno implicira - na simbolni ravni - položaj, ki ga je tedaj izzvalo dogajanje, bolje boj za madžarsko krono med dediči kralja Ludovika Anžuvinca in prihodnjim cesarjem, sinom cesarja Karla IV,, Luksemburžanom Žigom (Sigismundom). Ta je naposled zasedel madžarski prestol, čeravno bi lahko postal madžarski kralj kdo iz anžuvinske hiše.* Podoba pa na simbolni ravni osmišlja tudi položaj naročnikovi hiši. V istem Času, torej leta 1381, so si posest očeta, bana Nikolja L, delili njegovi sinovi in tako Je dolnjelendavski grad skupaj s posestmi v Prekmurju pripadel naj mlaj še mu Ladislavu I. BSntfyju. Slikarijo Je torej mogoče razumeli v giobjem pomenskem smislu, saj kaže v prikriti govorici na položaj in boj za madžarsko krono, hkrati pa je za njo slutiti simbolni namig na položaj v naročnikovi, B£lnffyjevi hiši. Ikonografski program Ladislavove legende zvečine ustreza kronikalnemu izročilu, saj je mogoče najti likovne primerjgye predvsem v iluminiramh rokopisih. Turniški ciklus je najobsežnejša uresničitev Ladislavove legende v srednjeveškem stenskem slikarstvu v Srednji Evropi. Nemara si je Akvila pri slikanju posamičnih prizorov pomagal tudi s kakim drugim likovnim virom oz. predlogo, saj oba najbolj znana rokopisa. Slikana kronika* in Anžuvinski legendarij,^ nista neposredno vplivala na nastanek turniSke Ladislavove legende. Četudi nadrobna formalna analiza pokaže, da je legendo mogoče pripisati Janezu Akvili, pa so temu nasprotovali številni strokovnjaki, Stelč je npr. v Ladislavovem ciklusu prepoznal nekega tretjega sli-karja.-* Ernst je videl v njem delo drugega slikarja,^ njemu pa pritrjuje tudi Marosi.* Takim stališčem lahko pritrdimo zgolj pogojno. Že takoj je namreč jasno, da atribucija drugemu oz. tretjemu slikarju, torej nekemu neznanemu mojstrovemu pomočniku, izvira iz ugotovitve, da v prizorih Ladislavove legende prevladuje risba. Ta okoliščina pa je razložljiva S povsem drugega vidika. Višina, na kateri so slikani prizori, je kajpada narekovala nekoli-kanj drugačen slikarski pristop, ki se kaže v poudarjanju bistvenih označevalnih potez figuralnega dogajanja in sledi ilustrativnemu, narativnemu učinkovanju zgodbe. To je seveda opravičljivo, dasiravno slikar ne odstopa od prostorsko-pl as lični h zasnov, ki so značilne za roko Janeza Akviie. V nadrobnostih se celo pokaže, da gre za istovetne črte, slikarski princip torej, ki smo ga spoznali kot Akvilovega. Nobenega dvoma ni, da je Janez Akvila zasnoval prizore Ladislavove legende. Razlike, ki se kažejo v odstopanju od slogovnega kanona apostolov v prezbiteriju, če npr, le-te izpostavimo kot pars pro toto mojstrovega sloga, so za natančen pogled in oceno zanemarljive. Še zlasti zato, ker je nujno predpostaviti številne razloge za morda nekoliko drugačno koncipiranje figuralnih kompozicij. V prvi vrsti gre za domnevo, da je vseskozi Slo za stilne pobude, ki so v delavnico zašle s pomočjo različnih predlog. Pri nastanku slikarij v turniški cerkvi gre seveda tudi - glede na obseg - za čas, ki ga je mojster skupaj s pomočniki potreboval, da je do konca izvedel poslikavo. Zaradi tega je mogoče domnevati, da je prihajalo do premen v konceptih, do vključevanja novih predlog v že vnaprej izdelano postavitev prizorov Naposled ne kaže spregledati, da so tudi srednjeveške -Jlj Turnišče, južna stena ladje, sv. meniha (Ladislavovo nasledstvo), slikarske delavnice vklučevale katerih funkcija je bila, da so j p ska dela JV, vrta**., •.>** -fc-i I J|,-|| (nanašanje svežega ometa r osii s nomočio vnaorei pri prenosu s pomočjo vnaprej osnovnih potez slikarij, ki jih P*’'*®-' mojster in jim tako vtisnil dokončni, s* navni pečat. V celotnem opusu Janeza kava v turniSki cerkvi posebno mes^® po obsegu za največji Akvilov j in*'' jih V .n i SllK"' -iitll 'J nografija je tu zgolj standardnih^ . svetniških jigcnd- temveč se monumentalnost mnnil nem pogledu. Ikonografija je tu takt? ne prepoznavamo; „ svetopisemskih in svetniških tivne, izvirne rešitve s številnimi trjuje vso jtS'*’ i hovnostjo torej, ki potrjuje Janeza Akviie kot kakovostnega umetnika. ■VOO...-. (Nadalje''’”’^ L ah Emb Maruši. Die Heilige Ladislaus ona ! -heil iger - Bemetkungen zu se id 14 -15. Jh . Acla Historiae Artiurn Hane* petta 1987-88, 228-229, , •* J * Kepes Kronika, dat 1358-1376; Cud- jl ----------------- štanski Srčch^njii K{>nyv[žr ’ Anjuu Lcgcndarluni, dat. 1332-133^- kanski biblioteki ricu®’ i,4 ' France Stele: Munumenia Artis Slev*^|.^|g p T stensko slikarstvo, Ljubljana 1935. H- J ’ Januš Vegh, Ungarische Aquila ^.1 Aguila und die Wandmalerei des H. * I pešla 1989, 57-58. Emi) Maruši, Einc Einleitung in dic nes Aquib. Johannes Aguila und dic Jahrhutiiierts, Budimpešta 1989. 43^ Ftv‘ ,i I 195« stran 15 Zta; i ! k r S II 1' I TRGOVINA KOdČAHCl SO 69202 Mačkovci telefon: BI 277 TeieiOn: 51277 r? dl C )■ J r I I' 'I li E*! 4S^I 'r 4 5 ^etijsko mehaiilzacljo »oaovodal in elektadčnl material e^ervne dele za kmetijsko meha-^acijo in traktorje 2”iena, krmUa Vadbeni material ^etna gnoJUa Q Vrste profilnih. cevi pijač J^orske gume že od 6.000 SIT J^mobUskl plašči od 3.300 SIT "Otoma olja lu maziva 15^ JELOVICA J*Kidričeva 56, lel.064/631-2^1, fax/632-261 261 OKNA, SENČILA. garniture (N OPUŠČENI PROGRAMI ir ' S :-■<■ ■ bi i t 10%! f > NUDIMO v EKU SEJMA ZAHDnrAlHESBJBTE ZA STAVB MO mHIŠTVOl <• ni 11 i 1 ^ISTVO^ ■ J' '■ "»”»(11», ikienieni v E«*u »»Im« ■ iSlJltSBi -*** "***’* pmiilnlli mattlh »^"'-‘-AžOggTA Cankarjeva 25, tei.:.0 6&/22i9g1 - ■■■ ■■ ■■,- ,;•■ j,.. S&NT k Kc> M 0, S J' ll I 'L UNIVERZAL KRIŽEVCI o?''®*'« “'Sa d.o.o. Ul. 103 Toplice tet,: 069/48/428 fax.: 069/48/699 *BI8 - Izdelujemo in popravljamo kmetijsko mehanizacijo - Izdelujemo vse vrste varjenih jeklenih konstrukcij (ograje, stopnišča, manjše proizvodne hale) - Izdelujemo jeklene palete (specialne in večnamenske) za transport in skladiščenje polizdelkov ali izdelkov v proizvodnji. - Priporočamo se z gostinskimi storitvami v okrepčevalnici LIPA HODOŠ. Organizacijsko in prostorsko prenovljena Čarda. - Na izbiro malice in različne jedi. - Pripravimo vam (udi pogostitve ob raznih srečanjih. Celje, mariborska 7 Zunanja trgovina Mariborska 7, CELJE telefon: 063 441 245, int. 1 76, 411 256 UGODNA PRODAJA PIANINOV BEtARUS VSAK PETEK ZABAVA Z GLASBO v,«1)6''“ ost da obiščeta- TTRIDEK, Podjede za proizvodnjo, d.0.0. trženje, servisne storitve, gostinstvo in turizem Ivanjševci 5, 69207 Prosenjakovci telefon: (069) 44-141 AGROSERVISp. Murska Sobota a 69000 MtrrsAa Sobota, Kroifca c. 50 ftVefci^r- (069? 21-620 fsfe/aJT (069J 21-522 ^j?o raČL/rt,- 5I9W-6O i'- J 76^9 Lastniki traktorjev, kombajnov in druge kmetijske mehanizacije! POSEBNA PONUDBA AGROSERVISA v pPSliili - popravila traktorjev tudi na domu - brezplačen prevoz do 40 km - brezplačen prevoz traktorjev do naših delavnic, če popravilo ni možno na domu - od 29. 3. 1993 do 30. 4. 1993 ugoden popust za rezervne dele iz programov ZETOR in ZMAJ. Popust velja tudi za rezervne dele iz teh programov, vstavljene v kmetijske stroje, ki jih boste v tem času popravljali pri nas. TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI, je odprta vsak dan od 7. do 16. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Wa Kraški v Murski Soboti V/IS pričakujemo! '^akup tujih in domačih gorilnikov: riello----------------- LIBELA------------ -----VVEISHAUPLs« Vgt K 125,000,00 SIT Cena je brez prometnega davka. \®; Mofnost 4 sbrdie na • predelava oljaric 5% dSi gotmi^itdtnnni jda^u. Prepričajte se, da smo! OLJARNA ŠARUGA Mele 10, Radenci tel.: 069'6Z~ 193 • prodaja jedilnih olj vseh vrst • menjava oljaric • odkup bučnega semena CENA I60-170 SIT za kg KAKOVOST POMURSKIH RAVNIN UGODNO AKCIJSKA PRODAJA SANITARNE KERAMIKE v vseh barvah garniture, 4-delne že od 18.000,00 do 20,600,00 SIT, keramične PLOŠČICE že od 570,00 SIT Metalka Trgovina Tomar CrenSovcI a. o. o., tel.: 069/70-762 ,-SLUŠNI APARATI I SIEMENS TUDI V POMURJU metalka Trgoi^tna w flu^l« pcsecviijviJ nw]7/ UBomE CBE sui«mi tfAunn, »M hi mž-l»d SIMIIM »It TRITON 3000, trrkanalhi AGC, ra-eunalniško programiran po vaSem avdiogramu.,. SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska B Telefon: 21 703 SIEMENS int, ob sredah: tal. (062)513698 od 19, do 20. ure E o o X 5 o X o ZVEZDA Murska Sobota 1/2 OCVRTEGA PIŠČANCA s prilogo in solato samo 440,00 SIT domača PEČENICA S KISLIM ZELJEM samo 290,00 SIT X o s X o * Tako odlične in slastne jedi samo pri ZVEZDI v Murski Soboti X o t ?V '1 X o stran 16 vestnik, 1.aj irilal 1 Rokomet Namivti tenis Derbi Arcontu številni gledalci, to je sicer redkost za namiznoteniške prireditve, so uživali v pomurskem derbiju L DNTL, saj so igralci prikazali dobro igro z nekaj vrhunskimi vložki. Zmaga je igralcem Arconta že prinesla naslov državnih prvakov, ker v zadnjem kolu ne bi smeli imeti težav z zadnje uvrščeno ekipo Merkurja. Arcont pa je zmagal mnogo teže, kot kaže rezultat in kakor so si predstavljali gostje, ker so tudi igralci Potrošnika dobro igrali, saj se je kar šest partij končalo šele po treh setih. Ključna za ves dvoboj je bila igra med Ungerjem in Rihtaričem, ko prvi kljub visokemu začetnemu vodstvu v prvem setu tega ni izkoristil, pa tudi partija Benkovič-Komac^je bila odločilna, ker Benkovič v prvem setu ni izkoristil petih sklepnih žogic. Pri gostih je presenetljivo slabo igral doslej najuspešnejši igralec ekipe Lasan, pri gostiteljih pa je bil daleč pod povprečjem Kus, Sicer pa je zmaga gostov povsem zaslužena in za osvojeni naslov zaslužijo vsa priznanja, V zadnjem kolu igra Arcont doma s kranjskim Merkurjem in prav po tem srečanju se bo pil radgonski šampanjec. Potrošnik pa gostuje v Kočevju pri Melaminu, Rezultati: POTROŠNIK - ARCONT 2:5 (Benkovič - Lasan 2:1, Kus - Komac 1:2, Unger - Rihtarič 1:2, Unger,Kus - Komac, Lasan 1:2, Benkovič - Komac 1:2, Kus - Rihtarič 1:2, Unger - Lasan 2:0. i * .*v POMURSKI DERBI ZADOVOUIL - Namiznotenišld igralci Arevnia iz Gornje Radgone so zasluženo na 1. mestu v državi. .Najboljši igralec derbija je bil Komac 1X1», D ntednarodn^ Maratmia treh src, ki bo v V Radonraili. Na ti^ovni Itottferend so f^dstavniKc »ega ofeveSČatria potBže setnanifi s s? mlačno tekaško {»ireditev v Sloveniji. LeioSni< maraton bo namreč SSe tegi, ki ga bodo skupaj pripravu« tuiistiihii delavci iz avstrijskega Bad Radkersbut^ * gone, Mmske Sobote in Radenec. Pomembno p« je je radenski mcdnacodhi maraton Jetos pnrič uvr^ts 'i'*^ tekaStih prirethtev Evropske atletske zve»e. Poleg teg* tm", Po ■ * »P 5. S. 7 !. } IC. n. p tt nuuattna štel tudi za državno prvirostvo. . 13. mednarodni hfaaton treh šic bo potekal na Gmmja Kat^»a-4B4d »ndžeirišuBB-Motaka v skttpnu dolžini 42 kiloraetrov. Generalni ^ktovicefj tekaške ptirečUtve, kjer se bodo udeležena lahko tJdl« krajše teke - 211^, 21 km (drugič) za paraplegike, 10 k'^' deklice 800 m, najmlajSipa SOOtn, znova bo tudi pohod p , (6jrm) - je Radenska Radenci. Org^zacijški 4 stvom Ikh^na Steia tesnem sodelovanju L' c nn ip nnnravil še nekai novosti. J . 1 pripravil fe nekaj novoaii-e kategorije naatopajočib l^J T H pr« Pl s Reuom Merlinijem pa je j , , izenačene moške in tenske kategorije nastopajočih -- . . jr-: 40 let, 41-50 let. 51-60 tet in nad 61 let) in 21 km (J4—1» J , let, 31-40 tet, 41-50 let in nad 51 tet). Poteg ? prakfttee nagrade za obe kategoriji, in sieer 5,0(W, DKtš, Prireditev bodo popestrili Se z maratonSkint v ve&iamenski dvorani v Radencih. Že zdaj in “ za to veliko prireditev; v njej je treba navesti rojstne podatke, popoln naslov, klub ali dmStvo, — ižhiro prt^ - 42 ali 21 km - lat podpis. Prijave gjš* odbor 13, mednarodnega maratona Treh src, s telefaks (069) 65-572 ali telefon (069) 65-541 ali Jt^ Rokomet Pomurje - Briick 20:32 It It* frl & 0:' It le ta V »a tt kV 1 IS--. ■ >• -5' -1 ■ M ■ ^=£- ■ «- r h »r v mednarodnem prijateljskem rokometnem srečanju ’ jjjvo^ p drugouvrščeno moštvo avstrijskega prvenstva Briick reprezentanco Pomurja z 32:20, Pri gostiteljih Kolmanko s 5 zadetki. V predtekmi pa so kadeti ” , premagali pomursko reprezentanco z 11:10. Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev! KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP |l V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R, KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali V kombinaciji z roletami. • hitra montaža in pi^prosta uporaba * učinkovito prezračevanje prostorov • mreža je ojačana s steklenimi vlakni. VSE INFORMACME IH MOHTAŽA: AGROMAT, RTUJ, teh: (0B2} 773-3)4 Informacije in proepekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ 61386 STARI TRG PRI LOŽU Tel : (061) 707-422, fax: (061) 708-466 ® KOVINOPLASTIKA 3 Zapenjanj mr«f e v spodniem pdožAju (D m sprOistitev (2) Pnkar bofns zaMcofina pritrdi,ev »Komarji, STOP!« A 1 V |č l n ^nik, 1, aprila 1993 stran 17 I rH Šport I “Timik ik slovenske Nogometni komentar • 1. SNL 11 prireditev. Iti ho v »oboto od 16. do po.mifc * iphitai dvorani v Liutomeru, Odbojkanka zveza »n šumi«: cu— n__________j_____j-il. to!* G(< V .p* ^Jiik Eki}^. Po pozdravnih gpvnrih družbe-odbojiunkili delavcev bo revialoa tekm« "ted Športnih delavcev in uredntStvom športnega tednika HIdpa, * js^tevraki O2S in znanimi SlOTcnci. Ob 17, je fo 4^^***' tfahftiajelta tekma najbdjSh slovanskih odbojkaric ob 18.30 modna revija Športne teiniB najhol^th dovenskSt odbojkarjev bo ■d udbujkiinltil] delavcev ho reviaina tekma med delavcev in fl? E h 5 10.» tiovesna rat^^itev državaib prvakov bo ob > =«etn pt ho dnd^btio srečanje v hotelu Jeruzalem. ^Wiu]e Vigros naposled 7. r*#' s vi !# S <* N- Š. 1. SCT Olimpija 2, AM Cosmos Ljubljana 3 Maribor Branik 4. MURA 5. Živila Naklo 6. Kompas Holidays 7. Studio D 8. Koper 9. ETI E le k tro element 10. Rudar (V.) 11. Slovan Mavrica 12. Belvedur Izola 13. Publikum 14. Gorica 15. ISS Železničar 16. Steklar 17. POTROŠNIK 18. NAFTA 2. SNL 21 12 21 II 21 21 9 9 21 10 21 21 21 21 31 21 21 21 21 21 21 21 21 9 7 6 6 9 S 6 6 9 6 10 7 9 6 6 7 (> 5 7 3 7 6 3 10 5 3 Avto Bum - Gidos 3:0 Ito^ Maribora so spet osvojili naslov državnega prvaka. ®'^’tipaje k'' filtHioih tekmah premagali Salonit, v tekmi za tretje premagal novomeškega Pionirja. NadalJ- 1^' c®""* 3 ^“petef 18 18 18 18 18 18 18 13 10 9 7 3 3 1 5 44:24 26 8 36:31 20 9 31:35 18 11 33:35 14 15 16:46 15 15:48 17 6:52 6 6 2 vodilnega Ljutomera so igralci Ljutomera presenetljivo izgubili sli”*** POVediT^^ Olimpijo 2 Brezovica z 1:3 (9:15, 3:15, 15:7, 8:15). P.r..r. . I. -a to gostje zasluženo zmagali, to pa je 1. spomladan- rvj,, povedati h. zasluzeno zmagan^ lo pa je i, spomiaoan-teNL?"' pred ^sporednih zmagah. Še vedno pa imajo 4 točke Ljutnw. Do konca prvenstva so Se 3 kola, v naslednjem omerčani gostovali v Braslovčah. k mladincev Mure *n*itak, 3 51:12 30 4 30:20 28 3 29:15 27 4 28:19 26 5 33-21 2^^ 6 27:20 24 5 17:14 23 5 19:22 22 7 23:23 21 9 29:32 21 8 31:29 19 9 25-.22 18 4 10 21:31 18 5 10 25:34 17 6 10 20:29 16 8 22:41 16 4 12 26:44 14 6 12 20:37 12 Nogometaši iz Turnišča, ki so se predstavili kot dobro in uigrano moštvo, so tokrat naleteli na grobega nasprotnika, ki je dobil kar 6 rumenih kartonov, nogometaši Gidosa pa nobenega. Proti kočevskemu Avto Bumu so izgubili z 0:3 (0:1). Za Gidos so igrali: Staraenkovič, Temar, Albin Lackovič (Časar), Bukovec, Koeveš, Lebar, Dominko, Rous, Pucko, Mujdrica, Albert Lackovič (Lacko). Zanimivo je, da so bili v 2, polčasu nogometaši Gidosa kar 30 minut v premoči, vendar je strele Rousa, Lebarja in Časarja s skrajnimi napori ubranil odlični vratar Magič. In ko so v 75. minuti TurniSčani prejeli še drugi zadetek, je bil zmagovalec znan. Po 18. kolih ima Gidos 17 točk in je na 8. mestu. V naslednjem kolu bodo Turnišča m igrali doma proti prvo uvrščeni ekipi Istragasa Jadrana iz Dekanov, ki ima kar 10 točk več od Gidosa. 3. SNL------------------------------------------------------ Rogašovci - Beltrans 0:2 PrvouvrSčeno moštvo 3. SNL Beltrans iz Veržeja je upravičilo svoje visoko mesto na lestvici z zmago v gostih. V pomurskem derbiju v Roga-Sovcih so namreč premagali gostitelje z 2:0 (1:0). Gola za Beltrans sta dala Milan Osterc in Kutoš (11 m). Beltrans še naprej vodi z 22 točkami pred Impolom 21, Ižakovci so na 6. mestu s 16 točkami, Rogašovci pa na 10, z 11 točkami. Igra vzbuja več optimizma Staro nogometno pravilo,ki pravi, da kdor ne zadene tudi iz najlepših priložnosti, običajno dobi gol, se je žal uresničilo v Kranju, Xjer so igrali nogometaši NK Mura Iz Murske Sobote. Nasprotnikovega vratarja namreč niso nspeli premagati niti iz najidealnejših priložnosti, to pa se jim je navsezadnje maščevalo, saj bi lahko domov prinesli ne le eno, ampak obe točki. V boju za vrii prvenstvene lestvice v igri z neposrednim tekmecem pa je to še kako pomembno, saj bi taka zmaga štela dvojno. Ua bo nesreča še ve^a, so dobili igralci ure gol po očitni napaki vrataija Irgoliča, ki je po nepotrebnem stekel daleč od svojih vrat in omogočil gostiteljem, da so na' lahek način izenačili. Poleg tega bi napadalec Gutij lahko še večkrat načel mrežo domačih, a je bil v odločilnem trenutku premalo zbran. Znova pa se je izkazal napadalec Kristjan Cener, ki je že nek^j kol najboljši Murin igralec, a vsega ne more opraviti sam. Sicer pa se je Mura predstavila kot izredno homogena in tehnično dobro podkovana ekipa, ki je dobila nesrečni zadetek. V celoti so bili boljša ekipa od Naklancev, ki so s točko lahko zelo zadovoljni. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu pa so prišli na svoj račun gledalci v Beltincih, saj so videli kar štiri zadetke; od tega kar tri v nasprotnikovi mreži. Pri tem Je dva gola dosegel njihov najboljši napadalec Miloševič, ki se mu Je očitno vendarle odprlo, saj je tudi v prejšnjem kolu zadel v polno. Kaže, da se bo ta velika kadrovska okrepitev pri Potrošniku splačala in da lahko tudi v prihodnje pričakujemo še več zadetkov od lani najboljšega slovenskega nogometaša. Njegova prisebnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru vliva precej upanja celotnemu moštvu, ki hoče obstati v ligi. Že nedeljska tekma v Lendavi bo pokazala, ali so taka predvidevanja ljubiteljev nogometa upravičena. Žal pa bo NK Potrošnik moral igrati brez Škaperja, ki ima že dva rumena kartona. Nogometaši Nafte pa so dopolnili uspešno nedeljsko kolo prekmurskih prvoligašev, saj so v Športnem parku Tabor v Mariboru iztržili zasluženo točko proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi najboljših. S tem se Je zopet utrnila iskra upanja za Lendavčane, ki bodo morali to z rezultatom potrditi v naslednjih srečanjih. Kaže, da so se nogometaši Nafte prebudili Šele v drugem polčasu, ko so uvideli, da bi lahko v igri z nerazpoloženim nasprotnikom kaj iztržili. Po vrsti lepih akcij jim je uspelo izenačiti, to Je bil plod pravilne taktike in napadalnejše igre, hkrati pa je povzročilo paniko in nervozo med domačimi igralci, ki so skušali spremeniti potek dogodkov na igrišču, a Jim to ob čvrsti obrambi Lendavčanov ni uspelo. MILAN JERŠE Uspešen nastop prvoligašev živila Naklo - Mura 1:1 (0:1) Na osrednjem stadionu v Kranju sta se pomeril) ekipi Živil Nakla in Mure. Čeprav so imeli v začetku srečanja gostitelji terensko premoč, so Sobočani po zaslugi desnega krilnega igralca Baranje, ki je osel domači obrambi in lepo podal v sredino, povedli v 23. POMURSKI DERBI TRETJELIGAŠEV - Prva tekma v nadaljevanju prvenstva v 3.SNL med Rogašovci in veržejskim Beltransom je vzbudila precejšnjo pozornost. Fotografija: Nataša Julnjiov. : nogometne mladinske lige so igralci soboške Mure Triglava z 0:1. S tem so še bolj zaostali za vodilno I"? več, s Sobočani pa so se po točkah izenačili Maribora Branika. L' :iu J*" Z l- 'i NAPOVED II lit J, — SNL: ETI Elektroelement Zagorje -------------------------------------------- f^''ati Mo' . EIRA 1:1, Publikum - Rudar (V.) IHl. Buhicdtir Kompas Holidays - AM fio«mim Lpibljacia tk.C^lK ~ Koper 1:0, Studio D - Maribor Branik 0:0, b?'’v tat? * *’■* lisiiftJ'^P*^''®^O’>'anju uspešni pristaši nogoiucta'^ Poslanih Jl^ ^^^^1 ITll'rr1 — _4 rl Inn Steklar 1:0, Studio D - Mahbor Branik 0:0, ' fCd katerimi pa ni hilo nobenega s pravilno » I 1 I koli i^beta zanimiv prekmunki derbi v Lendavi med W šhtihU^'' ^tira pa bo igrala doma z Zagorjani. Tokrat **^t« pomagal " ■' vneti prtvrtenee nogometa iz pred. 3"' ^■grun. ki je bil v prejšnjem mandatnem ^dnik skupščine NK Mura. Odločil se je takole: Pari 1. NAFTA-POTROŠNIK 2. Gorica-StudioD 3. Maribor Branik-SCT Olimpija 4. Koper - Kompas Holidays 5. A M Cosmos Ljubljana -Belvedur Izola Tip 2 0 0 o 1 1 o minuti, ko je iznaj^jivi GutaJj izkoristil priložnost in premagal domačega vratarja Vodana. Ze v začetku 2. polčasa je imela Mura dve lepi priložno- sti, obe pa je zapravil Gutaij. V Š5. minuti je bila najlepŠa priložnost za gostitelje, ko se je Marušič dobesedno sprehodil v Murinem kazenskem I' i ■ < l/j ■-'k 6. Slovan Mavrica - Publikum 2. Rudar (V.)-Živila Naklo 8. MURA - ETI Elektroelement Zagorje 1 9. Steklar-ISSŽelezničar 10. GIDOS-IstragasJ. 11 BELTRANS - IŽAKOVCI ( 12. Hmezad-ROGAŠOVCI 0 1 1 1 Ižakovci - Pobrege 2:2 v 1. kolu nadaljevanja prvenstva v 3, SNL so nogometaši Ižakovec na domačem igrišču iztržili le točko proti ekipi Pobrežja. Rezultat je bil 2:2 (0:2). Gostje so v Štrausa in Žoleka, prvem polčasu ob pomoči vetra povedli z goloma gostiteljem pa je uspelo ob bučni podpori okrog 300 gledalcev spremeniti potek igre v njihovo korist v drugem polčasu. Rezultat tega sta tudi gola Zrima in Kusteca Vodita Tišina in Bogojina i i»l^.^*>APOVED I nJ. D ------ ^T M i ŠT. 22 Tip JI ^-.*^°Per .Z Olimpija * Hoiid^ " - Belvedur Izola " Publikum Naklo S. ' En R,;r—7—--------------— 6, r k. '0. •^Ibl L'^;P^oljdays —®‘®^^tPelement Zagorje ----------- Imi ■2ziičar IZAKOVcf 1? '■=>11.. 13 ii do sobote, 3, uprila, na uredništvo •■riitnek in ii m ime ter naslov v 15. kolu 1. MNL Murska Sobota bo igrali: Cankova - Čarda 1:1, Remet - Bakovci 2:0, Puconci - Ljutomer 0:1, Salovci - Tišina 0:0, Bratonci - Lipa 0:2, Rakičan - Gančani 3:0, Serdica - Dokležovje 1:2. ■Vodi Tišina s 24 točkami pred Bakovci, 23, in Ljutomerom 19. V 2, MNL Murska Sobota pa so bili doseženi tile izidi: Apače - Tešanovci 3:1, Troraejnik - Romah 0:0, Filovci - Križevci 1:0, Bogojina - 11 plavih 3:1, Prosenjakovci - Grad 3:1, prost je bil Hodoš. Vodstvo je prevzela I Bogojina, ki ima 20 točk, sledita pa ji Grad. 19, in Hodoš, 17 (tekma manj). Pari 16. kola v 1. MNL: Čarda - Serdica, Dokležovje - Rakičan, . Gančani - Bratonci, Lipa - Šalovci, Tišina - Puconci, Ljutomer - Remet I in Bakovci - Cankova. V 2. MNL pa bodo igrali: Prosenjakovci - Apače, * Grad - Bogojina, 11 plavih - Filovci, Križevci - Tromejnik, Hodoš I I - Tešanovci, Ro m ah prost.' j v derbiju neodločeno ^1 I VI. kolu spomladanskega nadaljevanja prvenstva v občinski nogometni ■ ligi Lendava so bili doseženi naslednji rezultati: Mladost - Kobilje 0:0, Polana - Renkovci 0:2, Bistrica - Črenšovci 2:0, Mostje - Hotiza 1:0, Kanca - Nedelica 2:5, Dobrovnik - Odranci 2:2 (derbi tega kola). Konec h J ____________________. II tr ^^1 M na I tedna pa se bodo pomerili: Dobrovnik - Mladost, Odranci - Kapca, Nedelica - Mostje, Hotiza - Bistrica. Crenšovci - Polana. Renkovci I I I I I I - Kobilje. Vsak četrtek Vestnik prostoru, vendar je bil pri strelu na vrata premalo zbran, V 74. minuti s« gostitelji streljali kot z desne strani, žoga je prišla na rob kazenskega prostora, od koder so jo nogometaši Mure odbili na sredino igrišča, potem pa poskušali nasprotnikom nastaviti žogo v nedovoljen položaj. Do žoge se je dokopal Uaijan Jošt in s približno 35 metrov poslal žogo prek Irgoliča v mrežo. Dve minuti kasneje je imel znova lepo priložnost Gutaij, ki seje sam znašel pred domačim vrataijem, kije s požrtvovalnim skokom pod noge preprečil zanesljivi zadetek. V 83. minuti pa je Cener iz prostega strela zadel stičišče prečke in vratnice. Potrošnik - Gorica 3;1 (1:0). Blizu tisoč gledalcev v Beltincih je bilo zadovoljnih s prikazano igro, predvsem pa z zmago domačih igralcev. Nogometaši Potrošnika so imeli ves čas več od igre. Prva priložnost se jim je ponudila v 5. minuti, ko je Hartman s kakih 20 metrov streljal žogo tik ob levi vratnici. V 10. minuti sta Baranja in Škaper slabo kombinirala ter je slednjemu žoga ušla blizu gostujočih vrat. V 31. minuti je moral sodnik Koralič pomiriti gostujočega trenerja, ki je bil preveč glasen pri dajanju napotkov svojim igralcem. In v 40. minuti šo Beltinčani končno vendarle povedli. Akcija je stekla po desnem krilu, od koder je Godina podal žogo v kazenski prostor Gorice do prostega Miloševiča, ki je s kakih 12 metrov premagal gostujočega vratarja Zupana. Drugi zadetek so Beltinčani dosegli že v 51. minuti, ko je dobil Miloševič uporabno žogo na levi strani kazenskega prostora gostov in Je že drugič v tej tekmi zadel v polno. Na 3:0 pa Je Potrošnik povišal v 65. minuti. Akcija se je znova začela pri Miloševiču, ki je močno streljal proti vratom, vratar Zupan Je žogo odbil na desno do Baranje, ki Je žogo na kratko podal do Škaperja, ki Je brez težav poslal »usnje« v prazno mrežo. Žal pa Je škaper dobil že drugi rumeni karton in tako v nedeljo ne bo mogel igrati v prekmurskem derbiju v Lendavi. V 24. minuti pa so Goričani vendarle dosegli častni zadetek. Po napaki srednjega branilca Jančiča in vratarja Mariča je bil uspešen Novak. ISS železničar - Nafta 1:1 (1:0). Lendavska Nafta je dobila gol v Mariboru proti ISS Železničarju po mojstrskem strelu Staniča. Nad njim je bil storjen prekršek, sam Je streljal s kakih 20 metrov in zadel v neb raj eni del mreže. Nogometaši Nafte so se v glavnem branili, saj so vratarja domačih Kristla resneje ogrozili Sele v 34, minuti, ko je bil nespreten Vučko, v 42. minuti pa Je pred istim napadalcem lepo posredoval vratar domačih. Nenehni napadi Nafte v 2. polčasu so se končno obrestovali v 70. minuti, ko je po napaki domačih branilcev Vučko s kakih 20 metrov vendarle ukanil vratarja Železničarja. Ocene nogometašev: POTROŠNIK: Marič 7. Godina 7, Čontala 6 (Tratnjek -), David 7, Jančič 7, Mundjar 7, Miloševič 9, Baranja 6, Črnko 7, Hartman 6 Škaoer 7(Djafič-). MURA: Irgolič 5, Cifer 6, Slavic 6, Granov 6, Breznik 6, Jančar 7, Baranja 8, Emeršič 7 (Cirkvenčič -), Gutaij 7 (Omerovič -), Cener 7 Taneski 6. NAFTA: Limani 6, Horvat 5 (Hozjan 6), Požgal 6, Novak 7, Šavel 7, Drvarič 7, Žalik 6 (Sarjaš 5), Šabjan 5. Herce g 5, Hranilovič 5, Vučko s’ MILAN JERŠE Tudi Gidos v polfinalu Potem ko sta se že prej v polfinale slovenskega nogometnega pokala za mladince uvrstila Mura in Maribor Branik, je to uspelo tudi igralcem turniškega Gidosa. Ti so na domačem igrišču Sele po podaljšku 2 rezultatom 7:6 izločili mlade nogometaše Dolnov Creine iz Kranja. V rednem delu se je tekma končala 3:3 (2:1). Strelca za gostitelje sta bila Lackovič (2-krat) in Lacko, iz enajstmetrovke pa so bili uspešni Režonja, Lackovič, Pucko in Lebar. Četrti polfinalist bo znan 14. aprila, ko se bosta pomerila Studio D in Gorica, polfinale pa bo maja. stran 18 vestnik, 1. aprila iz naših krajev Lovci skrbijo za divjad v lendavski občini je več lovskih družin, ki gospodarijo z velikim naravnim bogastvom. Na območju občine je veliko gozdov, ki dajejo zavetje divjadi, to pa je v zimskem času potrebno prehra- nje vati. Letošnja zima, vsaj do zdaj, ni radodarna s snegom, so pa zelo nizke temperature, ki neugodno vplivajo na divjad. Nekatere lovske družine imajo urejene prostore za zimsko hranjenje živali, lani so denimo takšen prostor uredili tudi lovci lovske družine Velika Polana, Tudi lovci lovske družine Petišovci in Lendava skrbijo za zimsko hranjenje živali, kar priča, da skrbijo za naravno bogastvo, ki je dokaj veliko. Lovci v lendavski občini so uredili tudi vzrejališče fazanov pri Gaberju. JD DOLNJA BISTRICA - Bistričani se hudujejo na zasebnika, ki je pred leti kupil znamenito kolišče Bobri, saj je obljubljal, da ga bo obnovil. Ostalo je le pri velikih načrtih. Še več: objekt, ki bi morda spet privabljal ljudi, je v vse slabšem stanju. Krajevni skupnosti Bistrica, ki je bila prej lastnik, je žal, ker je kolišče prodala zasebniku, ne pa gasilcem, ki so se na dražbi potegovali za Bobre, saj če bi jih oni prevzeli, bi bilo zdaj vsaj delno urejeno. (J. Ž.) ■ RADENCI - Turistično društvo Radenci ima 514 članov. Je gibalo na različnih področjih družabnega in društvenega življenja v tem turističnem kraju. Posebej naj omenimo hortikulturno sekcijo, ki nenehno skrbi za lepši videz kraja. Društvo bo tudi letos soorganizator Maratona treh src. Na nedavnem občnem zboru turističnega društva so izvolili za predsednico dipl. inž. Jolanko Vereš. (F. KJ.) ■ OREŠJE - V krajevno skupnost Orešje-Dolina spadajo poleg tega kraja še Pince. Pinee-Marof in Benica. Trenutno je v teh krajih 840 prebivalcev, pred desetimi leti pa jih je bilo 970, Čeprav se število ljudi zmanjšuje, kraji napredujejo. Tako so lani pridobili 110 telefonov, v Pincah in Dolini pa so prenovili mrliški vežici, to je stalo 540.000 tolarjev; v Pince-Maroftt in Dolini pa so prenovili vaška domova. V Dolini pa so obnovili Še vaško kapelico. (J. Ž.) Ob jubileju še več načrtov Le redkokatero ljubiteljsko društvo se lahko pohvali s takimi uspehi, kot jih beležijo v Društvu za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec. Ponosni so na prehojeno pot in letošnji 20. jubilej delovanja društva. V tem času so med drugim skrbeli za zunanje ptice in sodelovanje s šolami, izdelali pa so tudi več kot 200 različnih kletk za kanarčke in papige, čez 500 krmilnic in valilnic ter poskrbeli za okrog 600 pogač za dvonožne pernate prijatelje. Poleg tega so uspeli urediti dve sobi za sestajanje in shranjevanje materiala. Zelo pa so zadovoljni z dosedanjo dejavnostjo svojih članov, ki so prinesli s številnih tekmovanj v državnem merilu okrog 240 medalj. Organizirali so tudi 8 odmevnih javnih prireditev z naslovom Ptičje gostovanje, na katerih so dali poseben poudarek primernemu varovanju narave in odnosu do zunanjih ptic. Kot so povedali na nedavnem občnem zboru društva, kjer so za predsednika ponovno izvolili neutrudnega Ivana Maučeca, bodo tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost zunanjim pticam, krepitvi sodelovanja s šolami in sosednjimi društvi, v svoje vrste pa nameravajo pritegniti čimveč mladih Za poletje pa načrtujejo organizacijo tako imenovane Slavčkove noči, ki bo v znamenju selitve teh ptic v južne toplejše kraje. Hkrati si bodo prizadevali ohraniti stare običaje, to pa že uspešno uresničujejo v dveh desetletjih delovanja Društva za varstvo iit vzgojo ptic Izakovskih 107 krvodajalcev ■Če ne prvič, pa diugiČl« bi veljalo pritrditi, kajti 100 -------1---J. . * ■ ■■ .... v »t cev naenkrat so želeli v Ižakovcih zagotoviti že lani četrtek je aktivistom krajevne organizacije Rdečega križa jevni skupnosti uspelo: na transfuzinloškein oddelku v Rakičanu je kri dalo kar 107 prostovoljnih krvodajalt^' obmorske vasi. Sicer pa je letošnje leto še posebno pomembno, vredno, da mu na tem področju posvetimo več prostora. 4. junija letošnjega leta praznujemo 40-letnico prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji. Leta 1953 je zdravstvo dobilo prvo stekleničko podarjene krvi - torej brezplačno. Rezultat je bil, da se je anonimno, brezplačno in prostovoljno krvodajalstvo močno razširilo med Slovenci Slavček Beltinci, M, JERŠE 11^ 1> bela za uspelo družabno nje čez dva dni. ko so soboto v ižakovskeni domu pripravili za krved^r^ in njihove svojce bogat turni program. Nastopil' larji kot recitatorji. plesalci ter mešani domačega kraja. 2bra^''. Spregovoril predsednik Jiul- t Sipregovoni preaseutui* ske organizacije RK M-Filip Matko in vse skopa;r val: »Bodimo solidarnioo ( I / Z 1 i ■ ZLATA POROKA V ODRANCIH- 75-letni Štefan Bogdan in njegova 7 Metna žena Terezija sta srečno poročena že 50 let. zato sta jubilej zaznamovala z zlato poroko, ki je bila na matičnem uradu v Crenšovcih, kjer so jima podelili zlatoporočno listino, domača krajevna skupnost pa jima je izročila skromno darilo. Rodilo se jima je 6 otrok, zdaj pa imata že 16 vnukov in 3 pravnuke. Štefan se je ukvarjal s kmetijstvom, bil pa je tudi grobar v Odrancih in Gornji ter Srednji Bistrici. Posnetek: J. Ž. ZVONČEK - V deželo je prišla pomlad in (še pred njo) pojavili so se zvončki, Dušan Antolin iz Bakovec pa jih ni trgal. ampak fotografiral. Budno fotografsko oko je ujelo zvonček s tremi »ušesi«, to pa jd^ dokaj nenavaden pojav. Satelitski sistemi TRUBM, CANKOVA Tel. it.: 40 099 ■ GORNJA RADGONA - Gasilsko društvo Gornja Radgona je letos stopilo v 111. leto delovanja. Ima 202 člana, to je namreč dokaj spodbudno, saj v nekaterih drugih mestnih središčih med ljudmi ni zanimanja za delo v gasilstvu. Na nedavnem občnem zboru so podelili vrsto priznanj najbolj zaslužnim. Med temi sta prav gotovo Oto Robinšak in Janez Smodiš, ki so ju odlikovali ob njunem 50-letnem članstvu in delu v gasilskem društvu. Kaže, da še naprej zaupajo Petru Cvetkoviču, saj so dejali, naj ostane predsednik še naprej. (F. KI.) SREČANJE 4 ŠOL - Šolniki se morajo kdaj pa kdaj tudi razvedriti, da lahko vsaj za kratek čas pozabijo na preslabo plačano deloj« Tako so pretekli četrti :er vedno nove in nove obveznosti, t pripravili na osemletki v Križevcih pri Ljutomeru 1. prijateljsko srečanje šol Gornja Radgona, Tišina, Bakovci in Križevci, Med drugim so si ogledali Križevske opekarne in lovsko remizo, v drugem delu srečanja pa so se najprej pomerili v različnih zabavnih igrah in se nato zabavali še ob zvokih ansambla Bratje Kurbos. Kaže omeniti, da stroškov niso imeli, saj so jim priskočili na pomoč številni pokrovitelji. Naslednje srečanje bo v Gornji Radgoni. Na posnetku so vodje ekip, ki so jim podelili .ciglene’ medalje in praktične nagrade. J, G. Med množico krvodajalcev smo v Rakičanu uspeli poslik®*'' sednico Anko Domanjko in smo vseh 4(1 let v svetu pri vrhu po količini podarjene krvi. Odziva seje posebej veselila Anka Domanjko (na sliki z novinarko S. Eory!), predsednica Krajevne organizacije RK Ižakovci, ki je ob pomoči vaških aktivistov izpolnila obljubo vseh, da jih bo letos na odvzemu najmanj 100. Je pa zato z veliko večjim veseljem poskr- gib in do sebe, oniog*’^ 1 gin in ao seDe» ^ii stim, ki se človekovega P* stva zavedajo, da imsN nike,« ter ob tarke Agice Novak .,5 rhT-i-S-rt-J nJn noVotprim, stim, ki se nike.« ter priznanja nekaterim. * trtkovo akcijo dali upseh nf' . ali 15-krat. Za veseh nega večera in £j deljskega jutra pa ■,^31,t še člani skupine Pal^h^ K Beltinec. ___ Še letos ulična razsvetlja^^j .f(- F pil fd nJ krajevni skupnosti Čentiba J rendumu sprejeli odločitev, da bodo za naslednjih plačevali krajevni samoprispevek. Tako zbran L, sicer že veČ kot 20 let najpomembnejši za razvoj-postaja iz dneva v dan bolj urejena, že nekaSno 3^ V lanskem letu so v Lendave, Na območju krajevne skupnosti se jv jjf ■ gradi, tam se naseljujejo mlade družine, te pti j drugačne zahteve, kot sojih imeli krajani prej. v,. j skupnosti si prizadevajo, da bi kar najbolje ui'Gi, nalne probleme. Letošnje leto nameravajo I ■ razsvetljavo in obnoviti vaško kapelico, V zadnjeni^,.; zelo dobro uveljavlja tudi kulturno društvo "J 5^ sodeluje s sorodnimi društvi na Madžarskem- ‘ navezati stike tudi z Madžari, ki Živijo na Slovaš' } . PISMA, MNENJA, STAl^^... Po toči zvoniti je prepozno Tako pravi stari pregovor, Nako pa bo po novem, tega še verjetno nihče ne ve. Ali še bo toča naprej klestila po preknaiirskih poljih ter prleških vinogradih. Ali še bo poljedelec ter vinogradnik naprej brez moči zrl v nebo ob poletnih soparnih mesecih v bližajoče se točo-nosne oblake. Ali še bo moral kmet tudi v naprej brez moči in v strahu, čakati na svojo Žetev in trgatev. Že vrsto let govorimo o izboljšanju našega sistema obrambe pred točo, vendar se stanje ne izboljšuje, temveč poslabšuje. Prej smo se večkrat radi izgovarjali na kontrolo letov v Zagrebu, češ, da naš edini radarski center na Lisci ni dobil dovoljenja ob pravem Času, za vstop našega obrambnega sistema pred točo v akcijo. Res je, da je bil r preteklosti že kar gost letalski promet po našem nebu, zlasli preko koridorja v Šentiljti ler Dravogradu. Sedaj pa je vendar le naše nebo prazno. Poleti letal pa so preusmerjeni preko drugih koridorjev. Sedaj pa imamo baje težave z raketami, ker nam jih Črnogorci ne pošiljajo več. Čudim se, da nihče v S/oveniji ni zainteresiran za izde/avo domačih ra ket. pa čeprav so celjski konstruktorji že pred leti uspešno demonstrirali doma izdelane rakete. Po mnenju strokovnjakov, ki delajo na področju obrambe pred točo, bi vendarle morati naš sistem izpopolniti ter še ob nevarnostih prihoda ločo-nosnih oblakov vključiti v akcijo delovanje letalstva. .Strokovnjaki zagotavljajo, da bi dvojni sistem zavarovanja obrambe pred točo, torej raket in hitrih majhnih letal, bil mnogo bolj varen sistem, kol dosedanji I J z samimi raketami. Vendar žal za naše elementarne katastrofe, kot so povodni in toča, nikoli rit bito dovolj denarja. Ustrezna državna vodstva niso v ta namen nikoli imela dovolj posluha. Po nekih strokovnih izraču n ih, bi za izpopolnitev našega obrambnega sistema pred točo ter za premestitev radarskega centra v Zi- v karce poirehovaii približno 25 miljonov zelenik dolarjev, kar bi bilo okrog en odstotek letošnjega državnega proračuna. !n če bi to breme pravilno porazdelili rta vse uporabnike hrane v Sloveniji, tako na potrošnike, proizvajalce ter vso živilsko predelovalno industrijo, bi verjetno to breme kar hitro zmogli. To Se posebno iz razloga, če bi znali ugotoviti, koliko miljonov zelenih dolarjev je v zadnjem desetletju v Sloveniji naredila toča škode. Nekateri laiki predlagajo, da bi naj naš obrambni sistem pred točo prevzele naše zavarovalnice, vendar naš kmet ima nad zavarovanjem svoje irnovine preko zavarovalnic kaj slabe izkušnje. Te hiše rade samo veliko kasirajo. mošnjo pa kaj malo odpirajo. Vsi vemo, da je bit naš dosedanji obrambni sistem pred točo, kljub svojim številnim pomanjkljivostim dokaj učinkovit, in tega opravila ne more prevzeti nobeno zavarovalništvo. Zato si vsi tisti stoiisoči v Sloveniti, ki z strahom večkrat gledamo r nebo, od katere strani bo zopet prihrumela toča, zahtevamo od vseh odgovornih v Sloveniji, da naš dosedanji sistem obrambe pred točo samo izpopolnijo, kot so to že večkrat predlagali mnogi strokovnjaki. Tu ne pomaga nobena coprnija. ki so si jo privoščile naše babice in prababice v preteklosti, pa tudi ne Žegnana vodica, temveč samo sodobna tehnika ter izkušnje drugih držav po svetu Zalo, gospodje poslanci ter državni svetniki, pa tudi občinske vlade na čelu z državnim vodstvom, časa več nimate mnogo, da ne bosle tudi v prihodnje po toči samo zvonili. Ivan Muhič Dvoličnost poslancev Po Muri je od zasedanja radgonskih parlamentarcev preteklo že precej vode. Vendar bi ob vseh novinarskih Člankih in raznih izjavah za javnost vseh mogočih strank uidi sam Želel nekaj napisati. Sam sem bil^-edno mnenja, da je oblast potrebno kritizirati, ker se drugače preveč pokvari; videl pa sem, da tudi novinarji delajo enako .Mislil sem, da bo enako veljalo tudi za Radgono, zdaj ko imamo novo oblast. Zato sem pozorno .tpremljal skupščinsko dogajanje po kabelski TV in prebral vra časopisna poročila. Preseneča me dvoličnost poslancev. Prej so zaradi 2 milijonov za rodmoško cesto dvignili vik in krik, zdaj jim je vseeno, ka; bo s 26 milijoni, ki so še nekje »našli«. Vseeno jim je, kdo jih bo porabil in zakaj, saj zdaj vlada njihov predsednik. Poslance smo volili zalo, da kontrolirajo vlado kakršnakoli je in zato so vprašanja, s katerimi poslanci dokažejo, da mislijo s svojo glavo, samo dobrodošla. Poslanec Tropenauer se je pri predlogu za Člana komisije za volitve in imenovanja skliceval na poslovnik. Povedali so mi, da tam ni določeno, da bi moralo bdi Članstvo t' komisijah v enakem razmerju, kot je število poslancev določene stranke Poslanec Pašalek, kot član statularno pravne komisiji’ bi to moral vedeti, ne pa, da je trdil stvari, ki mu osebno bo/j odgovarjajo. Nasploh se mi zdi: LftJij v'Lti jujkj. J JC rr1 nja njihovega poslanca, pa so tiho,, Omenjena novinarja govorila tudi o a eifri/i rtzvifjn viCzi zi n C ■ i'/i ..-l" ko govorita o podjetjih jS'' , da je stari zako/i to možnost doptj^^ I republiški ministri imeli svoja podjetji' velike denarje. Se sreča, da je ta ^štkč>^ /r 3 njen in zato ne sme zdaj nihče P'3 zahicva spoštovanje zakona. Z govorjct^-^^^^fiijj^ (od kdaj pa se novinarji zanimajo ■■ ■ želijo samo očrniti poslance tn strani^'-’' ali onega vzroka niso \'šeč. . . Gospodje novinarji (ampak ne da Sle imeli pri zamenjavi vlade IčVp skrajni čas, da začnete o stvareh ” Ob vseh strankarskih sporih bodilc p,. stranski, da se ne bo že pri drugem 'f' ..r'y katero stranko navijate. Pa saj meildf ^^ smo navadni ljudje lako neumm, opazili. Opravičite torej že enkrat začnite neodvisnost, ki jo tako tul n ! I 'I' 'll‘ dokazovati uidi v praksi. Če ne, se vam lahka zgodi, da vas . fz' I 99}' y^stnik. 1. aprila 1993 stran 19 Primertra... še nadalje super herbicid za koruzo ifc» J* 'ef'‘ iij! mit Ijfif rt* rt* 1 4*1 4 I uporaba cenenih atrazinskih herbicidov v koruzi že dolgo ni > Širijo se prosaste trave in divji sirek. Pogosto Škode na posevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo. 'Zato je Ciba-Geigy, ki ima po celem svetu največ izkušenj s ii* J ^^jdlje med vsemi pripravki, torej vse do jeseni, zadržuje ^tl^ebe. miihvirpv cr^knnip in divipo;* <;irkn 17 <:pmpnn. Boli »P' osl' »Sf j Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: izdelovalca pripravka: r f* f it* 1^ v* I*" Ciba-Geigy, ki ima po celem svetu največ izkušenj s '^tij) ' koruzi, razvila herbicid Primextra. Primextra se je v nekaj uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni v koruzi. Primextra sestavljata metolaklor in je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti. ^cr ** muhvičev, srakonje in divjega sirka iz semena. Bolje e, v ttidi če ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno T [||J. I*! y 'V t / Čeprav Primextra dolgo deluje, ne pušča v tleh Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina. A TOVARNA DUŠIKA RUŠE KEMIJA, d. O. o. 62342 RUŠE i* tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar ** nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih "^^pilnice. (T (i Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra. Tovarniška 27, SLOVENIJA tel. (062) 661108, telefaks: (062) 661 032 zastopnika firme Ciba-Geigy: C!BA-GEIGY, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6, LJUBLJANA 'f/ r: tel.: 061/127-113, fax.: 061/123-155 f*rimextra PRIPOROČENA MALOPRODAJNA CENA 16.5 DEM/L HEKTARSKI ODMEREK 4-7 l/ha - 66.1-115.7 PEM/ha stran 20 vestnik, 1. apfilgjj^ 2 Pozdravljena, Prekmurje in Prlekija. Med najpomembnejšimi cilji, ki smo si jih ob usianovUct jiostavili v Adriaticu, prvi slovenski zavarovalni delniški družbi, j^ bilo oblikovanje široko razvejane mreže naših poslovnih enot, be brez razloga. Trdno smo odločeni, da dokončno prebudimo zavarovatskt> stroko, ki je dremala dolga desetletja. Z novimi oblikami možnostmi zavarovanj, s pestro ponudbo in kakovostno storitvijo od začetka dvigujemo kulturo zavarovalstva. Izobražujemo-Svetujemo. Našim zavarovancem želimo ponuditi vse, kM pričakujejo in zahtevajo od dobre zavarovalnice. Poštenost-Poslovnost. Zanesljivost. In seveda hitrost, zlasti v trenutkih, ko n(ts najbolj potrebujete - ob reševanju Škodnih primerov. Zato moramo in želimo biti blizu Vas. S posebnim zadovoljstvom Vam sporočamo, da smo v Štefana Kovača 28 v Murski Soboti odprli novo poslovno enoto. Z nf , ste tudi Vi dobili možnost izbire. Oglasite se pri nas. Z veseljem kiff bomo podrobno seznanili s pestro p^onudbo kakovostnih Adriaticovtk I zavarovanj (življenjsko, nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, . avtomobilsko, iransportno-kreditno, stanovanjsko, rentno, prostovoljno zdravstveno). ■ Zagotavljamo Vam, da boste tudi od Adriatica Murska Sobottt dobili vse, kar pričakujete in zahtevate od dobre zavarovalnice. Dobrodošli. Adriatic ' Vem, da mi ho ob strani stali dobr« msr****® 10 % PROMOajSKI POPUST (ZA VSA ZAVAROVANJA, RAZEN AO IN2^ adriatic murska sobota, Stefana kovača 28, tel 069 32 153 in 52 134, fax 069 32 135 BI HOTELI SIRITI SRCE PO VSEJ SLOVENIJI ?! PRVIČ NA NAŠEM TRŽlSCjjj _ ' J MINERALNO - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NA*' PREHRANE fi za krave molznice Da ne bo pomote, ne svojega, ampak tista TRI RDEČA, ki so zaščitni znak mineralnih voda in brezalkoholnih pijač Radenske. VAS ZANIMA dinamično delo načrtovanja akcij pospeševanja prodaje s poslovnimi partnerji, delo z grosisti, poslovodji v maloprodaji, urjenje prodajnega osebja, sodelovanje pri organizaciji sejmov in razstav? Potem se prijavite na objavo prostega delovnega mesta za dela in naloge POSPEŠEVANJA PRODAJE. ekstenzivna reja „ ostMvni obrok seno, travna silaža in trava Z z zmerno gnojenih povriin, vse presuiene krave in breje telice 4 5 3 osnovni obrok koruzna silaža, seno in beljakovinsko krmilo 6 dodatek doma pripravljenemu mtrfn**"’* koruze za poletni čas dodatek doma pripravljeneimi krffldf rezancev za poletni £as dodatek doma pripravljenemu popoi«^ krmilu za mleko d ’ T I 1 Če imate visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika, v 8 dneh po objavi pošljite pismeno prijavo na naslov: za pražiče I CENTER ZA RAZVOJ KADROV RADENSKA, RADENCI Informacije po telefonu: 069 65 54X int. 682,640 O rezultatih izbire vas bomo obvestili v 45 dneh po poteku odjavnega roka. osnovni obrok silirana koruza Pmvdmn 2 osnovni obrok litrm zrnje b y •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE K Sk lek Ijubliana v«t«nna stran 21 J1 -gOikJ-aprilalOfta 4' s televizijski i^pored od 2. do 8. aprila I !1 i|i '1 i,a > rt ■ ■ p L fc s C a u 2^ k- š *^JN "5 P: e 5 s ra v v lu < ti ao K :^£ 0 ( II* l k- » I 1 11 4 . g 2 ll II f 3 Si fl h 'S ■z. Ul > o m > < ~a 2 UJ > O Vi < "Z Ul o Vi s S S o o 0) £ 5 g S o 01 t: g s o 0) fc ^s^žs-C >^2 ■” ■{;■“ 2. s >« I 00 I :2 g I 8-3^^ »O * rt • ra I fl' « HI S rt I § =.2S = ■flS ° 'E 'Ji r<^ 2,i£ ' Qai p S ® rt rt. ri 22 go;.' " g.' s-7r“ .S ■! š»u o •5'^'^Š°S E ° u j; S lg ^Sg^5.3pS.!i,s.,i ■"7 g cn-E*^ g p£^oiA. =>.a'i’ «0 ^S.jSsSF''-•'■ "Ci 'E jj a I ,«ofi ■jc 21 ' - 5 Kj t ra t c C/5 0 • := • • 3 N o «■55 .=4 L----A Xl .M X/] (Q sss " S S (B ? u v - • o c > c o > *n Q .£ I I rt Si ' o K. • C G U . LA e —■ DClI N 'fc S K ra 8S17 a22 2;‘S7 ”<2 1 I č" c o B aS ra F-^5 ra 55 't^ll .j^2„i-. ,a 2 > N £O 2’<^ I »n 'A > IS rt' .’£ ra S ra i* y 3 < B s z >« “7« 44 3° 't oo a ra H/l I > 1 B 7% J5 ■ ra ra £ ® 'C .'4, u rt — (2 2 rt 1 ra u« rJI < — •” A ™ i c rt g £ !!8,£ «o"^ 1 1 9,fl7"&Se ’£? rt »o 5 2 ^ZS:“ , *1 M 1 . O *£ > I = — -=■''’ Tl C" J-J t-C o c'Sj,^'ra^ ™ __■ rt *" -rt Q IsS^s 2 3 3 š-'S S S &22'c3^i s a ° e ®ti£ i.S^SaoSo o QC Vi > < > t) ra ■ raracra^^ s ■ -'- ■ s ra O ra ra >.7 n o ra 4> 9 rt .•, "11'11 2°«5X'^ .Š8S|2 5, 5 ' o S O V. “ “ ■! ^d 4) . OJJ-J3 - Oi 6 5 6 " 3003 2.;"= s.s »""i .t/i’^>>a-5rt> “•am,gi •_<* ira " -B ra "i2,C _ Sravj^^o^ C j rtra.’^jfi E5>U^ 55 - E 5 s s<2*‘ " C C ’. C 45 43 C t V» « ei,« C/l x: 5 v; c 4J CO V) K5 ■^2 c — sSg 3 ^8 0^2 3 t9 «M I 2 * E Gčca “ra“x7g" 3®2S"B^Eo- s^issi:, - “J I 3 s p i ' “ ' O i /gO '-/ rt — 1- !□ '^■§-"'“S®5 S 3“.2. "6'(j S '° 7"'“£J= š,7 m • I -U I 'G*^ 3»2 ' ^5 , S 1 I gagg'! “^SE^g o ? B s rao Rhv^ra S.” B '= ra J3 »£?< = iig|7ns§i < V) X < >N O < s > & *n ir> v js-s« » »A * A.-: ® .0.2 ® JT; -#!£ r>5 I OO .-. i t2 n 0) s .id, 2 '?,-' ■'•-,» ■= • iv • • ra VI B “ ' g E 2 1,6“ ra IM es v * I I „ C SS = rt 4> e ' B 1^ '3 <£ ; S s vS 3 IM G rt rar^ 'rt DO c ^s| |sa,sgs.|7ei ° s Ž-A= ” a®§i2S»E£ ^o,^ - «.s, s S ' ^sSiCSI-SE^SEO - •":: g.ss>ra8.2,g ' 2 ~ " ■" O £ B 5$ i- s p _ Zn; 5 j-"O c !□ F. I 3‘.-. N '“^ ra 4> I Ž C l I ra > S ’ 'I Ffl ŠS K X rt O. o-~ :s=^>xoid^!^j!p' t^bOTOra ;Ž|s;72 ..S.2S?5gK: 5gt-^jg;S IJ.P i.- 10-2(^0 9. SjH:«]^d.E^.ii>’*'^ ' ž°^8 Sra"" gg « ra ■1 ° f« 2 =' I s -o ’ c E rt q.-L S*^ .“ 2 s < 'O c Ji F? 5 ‘^! S^si« sla’-o I I "^r« £ < I « (A u • C Sora . n tu ' HR . ’- ■*.G P = S, I “>22 s s '5' 2 “ K 9 o TO ® 2 s — hA > 13 (A E -c K* «r^.72 ,.; a’^ S o ’ I 'rt 1> z ** „12 38 „ = "'E^ nri-^ afl^d P , ItS §71« . 7 M . § E-6« § '?‘S Ig 4kK , i-i ,>. .u o -Si, n F S.2-1 lli^UVrs a 2-Si! ht H 4* n '^-i S "" d I I 'a S raO TO ra ij l^#§l rt F-1 B S! 'S s 8 g ■" 2 S §262 S C 9 (N ra ■ I ■ 2 ib jj.ss >6 z iCi -S,J^ « u-.i£ I « P 11 ■S ,2^= »T £ a-j S a gs ' 'ISE 5 I o 3 s e S-- 3Z ^c.2e.,zE c. «_ ^■6 ; "sti " £ <311^ S-M:; u o i " ' S a “ J ■ !ss-s75gf23s«a ISita'5j|g77|,gt<= .5 "5 S i -i — J 6 --'ESE llhsO c m o_, o r—t x; i" " CZ I 2 g- ? r> 2 1 ' . I ’ I^S 1 e7 ;<.375'“ =“= p ra < V) X < >N O < S < O Id „•^2'7 o i-t ° —.« ii {N 44 Z E o k3 -■ .H rt , I7 2 < 1 c.a B «0.8 5 S s® «xFijKp pj27 «3 3- ' 2g ,v ra S SfI g N — a p Sin -j 5ra > 2 ''"s ssi ( ■V - gS 2 š-Ms EI '"1 g ? t5 I s 2i iL,' ra X 'OC 2 I ‘<1 ' /n iM§thi q2 g7o S.® a LhIs^.iu g =- = , , mlE J£t ® c O -.sj ■ u ■ « ■? 1/1 c ' a. n l?“^''^5e2g.E=i - 2 1 « cc £> - 8 e~ o 6 8 = g . J« ra ■g < QC Vi > < > Si5§| j S7j:ax -gl S.7 > a,S Ji sb£.ax3S^> "1^0 ša E® .R ' »a i) -!i H ' '[3^52^ i"^'a i8[i2|6s{a^s»:-' 1^7 -lh;l.|ho 1^1 i ® OD Sb*S’ c> 4> :=» 5 N «0 O\ s i--j '— s -S o s s .E«e4P.®"raS;S — «A rt 4> 15 22q ra B« I 'rt I ' Al e > I s *Q n c T " 'e 5 --6 11-“^' O C ra rt^ 39 ifl E = 2 ' 5 |. N iiir = a « 6 = a> c 2I w M N^S=6 ?-h5 a 1 *J-Č X .. ■». o jy S4 Q c I e c: ■5 EO.«,d" * J2 — o I n =5‘O S ra 2^" ■^^S'“S*is^o;fr| = TO rt 9č2 0'3'^ — ■^^7=-S l "d X 44 3 I O.S I KJ MM 8' ?C4 \o>^ I c ra ® ® TJ E •Er> E 8 N 4> ra •—Hrt > 'X '-to c ,w ra Srt C>cwraA,*A±C! , 'X .0 w - .«'“'.£ JS .2 25 rt d C- o^A."^ s o *” uj o rauo ra I > > SP"” P J3 1 i ra-a.g I ' UJ ' s fs^«SS8g2Ss;gra 6 g So2 £<7„O2, SgK -- i «-c-^ S “■ p “ g — S I « tj '1:5* J 2 **t £ 5 c rt. rz r -4* B Ss »2 2? S b532'6',3 2..S Sep .i3o-sa-a ’^’oC^.ra p a, - ' t'^ 'r; “n V 2 sTSiP^- s —ijn k- '-' v. W^5 fc “s c < SgšiiAšiiž^ 51^.3,,?:^ .±5s1sHk^ - 8f"S^3 cEg a ra 2 0.57.S oa ra aSs^-č-e ras^a"^ “<£ ' — p " 2 'S ? I S.f^ •S I ' .6 E § - s ' 867 o£2ISn« ' rSL I ra t •" Visš^ral o s «> c 'J2 o ( :^ ,: .2,1« os v."5'n 5T^S hr Sq5’>ii‘'g^ f-^Ža2o£°^ *i c ra o ra AR I I S *£ rt 2 I "o "7 i aSt ■?£ = s oIsb-, S|^|S^-§ = = E S I X I iso: f C g E ™ a §22,' a M W. « n^ r- . ~ * jj I —O — ^ruStA ' • I _ v igo M < X tn > < > 9 5 9 " □ S7 s^=.5 3 O I SS S-a • č > 1 —1 c - .1 -Si« 5 S *> "iž c 1* Si VCJ ft- ra ~»£' šsžS’-' rt -9 ■* ,_jf^ * ^7 rt d I s ?iS<^ ‘ >N riS s ,X« a I N ra rti"' ■^S^. « i s - s il Oh I , m jr. ■^1 < V) X < •N O < S > tJ) - - ''l g .ZrailS^ŠiS.e r = rt^d ‘ LiOo N .2 ra š*’? 2 o 3 'd '-' I w>C! « » . ,^g , rt loirtOrMri ■bF,ra7”‘'9 I ^4c^r4'rt'' ""■-i:; " ^ift 6 „ E g a- gj? Mfh»sHW "m' fis g“= -“ E 3 « " ■= 3 ■0» ra Sh 2 '3 c " 9 rt t g o ._'-«- "^ k> .i'' Js I' 3l o a i-o JC 13 E m I m = ^5 = g § 'FSŠ 2 K K "'S ’ £ tti* Kj ra 0) 44 o « " c “ 2 " - I ra - "ra s u ji ra « 8 .6 g" »> 44 .-S DO 1 "H E H ~ 2 £ ■£ a 'C 6St3.g-^2?| M - 2 E S. S. c 1 ■ ra un 5 X CB „.£ ‘c.e^Euc s s Ji “2 3 £ rt N N M' ra S; Ml c I ra 5 4> Tl OS I c ra 'O s ' Mi , iTb -;r 'a 1^8 ,8 sh E la-Hsra, ’-2-S.C£S7ja IA^Sbi^BLi^ZOHl44 I A IT^iiC C1-— I C- OC I J 4 £■£ . _ in r-j X 08^ 3 fM ra O 'S ra -jj OJ :rt,l ' 2-S' W 45 rt • - - Q C I ® O i^. fi L . >Xc I Q H = g-S- «A »»A so v > (d rt B J <*> (*> A- '-Hrt'-: M . -iJ. £S8g£'E^ s «> '^‘Vi I . 4* S-g-sgr "P.1^' ' ° g e I : rt .— O rt * HjS^S, .rai =Sf a rt -.t*« . -M fi Tl Q •“ r, 3 airas s 12 F Es S ^iT^lčSžS S M «x £ 32 'sa 2-3 p s .a, .2 9 ra A O > tA " mi. u- 4J 4| rz S o' i;' ra ■E^ii d sls-i" 12 I -15 aa S- - Jdo"?® li-l' kb>8 ; ra !£3 Š,ŠS3ao3iS.§“~ ElislKSggo.: ’®=-”’s0m ■rt -3 S p X O ra LO s o -ra rt ;B z g “S ra, 3 7 7 .« 6 .3-S , u I o 8 s s rt^ l.>>Srt.£,«t 3 = g o 'U ,b0' *« :=, ra (N 44 I Q S |S2 u u ra ra ' J VI tA B" R- .* >« “ I S rt : « 73 c ‘gitA > E";'S2 g I • 44 ra *A 'IFI, S‘3' X ■d ra J“ 'o, ■§§S'^ ra ® "s Ž “ " Q 3 > •" ' ' 37 '“‘3 a _ o TM , «0 G ra rt 2 2 c 2 i 'g "• VI ra « O -rt I 5^ (u . S Sil-g ei".2-E?O N, .•O X ■NS £ §8 S S 1 5 "^S-gž-ig * r- S ra t V ra 4J t g* I o-dž o, 5 Jrt 4> "* 9* - o 'ha rt s u tw of JC aZ ra jp 5 44 B 'S .St, c gŽ . «SxQo.Ew d r*> 9 1-^ tA ,1—, SSE^JjoSoS.b- I o 2 * •■ • rt -2«^" • ■'S * ' — .L ra*i*ATfl;,3'H^ra J s g5:’^so.2*^ '?*’ ra • I r Xi J2 ■- 7^ g s° «S"S ' 5 š = r5 J :G,2SE° = -5:^ig 2 rt J IE h7|5=-^7t7 $ -p 2 s “ 2 OJ p d - = •§■= S42!:;Šp S« S. Ou'^'<'"'l l®-«pP . 2.3nž I "P i^"=l-. T3-‘i §P‘''> g.ogSEg^S' i2s2o -j^ ?■ v *ri O O 2 J wO E a Q « e S « ■> «5« ao * “ ra c lA JS 00 G ■iTc^tSPJ lA ra I ; t M > < > g.o|2Era=l .cra-C . 2 d iS o > li ra o .ra •S2iS7._S-a=ra’«S-,-B2-5’ ra, o^tSO^S c s s s š"'-’ o I O ;rt<^ Is2 « -s ■= ' “-s:" Q S * >5 C Č * '^liA P' ' 8 5004 pCPT «.2^ F C g J 2 ' 00 o. I 4» 0 -d S • lA rara’B X44 Ef44rtO ra-5'5: 9 s g® ra® > rtfA ra.ra^zfN *? I rt9*^rt.O44S^ . *12raj4ug’i2Q - ' d 44 ra t: ^ , , ^■JTO ^.OAl-rt Jirt,*/* i -C (A D -O ^1 t: ■sIpi^iS S>p^a- M A I Vi Tl' C“j5rt ^5!i’B = °i°., “ 12 ffl S □‘O ra rtrara>.. e m F- D£i o e .ra rt 44 C °-s:q ra c fM X ._ 3 I >2 ■'^ «£^ l-C trt- -. Fi •'- • ■■^plg^Sr^SSgS o7<6 g- I ' Ži«®8 iiZra*^." 'Sirat« .* « 1 •£ t trt rtuz'©;- O ra O .R, t3 ,., „ rtA—:- c ra^s-j ra ra I QXZ> (/> )N .0 ClO-i U I ra < Vi X < >N O < S > s '118 -g s o®o 5'p ? ^^K/j RM o > KJ 5 • c ..-^5.v<24i. — A-H "" Ji- O i^ ( I Pg^-^ntd-Zoog' I ■c5ra£’^o>QO E e3cD3M| Z2^d'O ra'^. G^^OgSiiV^-' E c n^2o t**- ' • "d K trt ' -G , ra 'B rt n a,r-. rt g Q * 7 JS 44 ra h: - 2, 5 Sd ra Q.< .'j o? > ' s o dl £2 B 9 I CL« Ll > = s T-SiS P -L® Jr: o A lo: • rt'o 4> > O^ -C • trt .£ 00^-rt tA ‘5 rtT O .0 o M < r! - rt o a, rj o uj’ 27-7708 s gz7 »>0"^ ra.: „0- g o'!^ raoS.i-pRo " ° I S ilS;'^' I 5 4> S? trt A F ,F *-■ 41 > I 5O2S 8l” S « I ° Q ji4 2-0 e g^ > o •o M ‘rt 8 E-3 c 2 •- ® Os ’H.'o 2 "a , s ®- . ’ ■ a 3 £ .a lU Ul ra B .u, :£trt tri "7 ra .ra O i ra .B o irt KJ aEx'^"ra;"2 2S -E^-aS7.i p-*8 g^^EaSSraKl« 2^3 |■'S7£p.| .2 o'^.Si, ra £ioQ p ra '51.’7 c c O .2 50 ui ra o 'S! Oa *rtl o — 'j(5 s § ® c ■^OJ.5 c 1 « «v» I - ° c o ' ra “2 Sj2 > -tž ‘ 5b rt’U ,4rart‘5„*C“3 ^■“-aj: 1’28 ? =2-S.Bm 6 '°'g'^2 i2°S-eraiji 3 raS.gS I ra-".? .-£■«■§ ra ■71°^ SS.e“S.s hi __ -.f: I rt. HR TO 2 -rt E ffl ra 5 ■ - > x-j t. ort«Sg .2r;'>9^rMg5 c « iACp3rt'S'9^2'99*^9ra “^o g :x td tC 0.0 CLi44.iAiA cl,S,H'i SZOrtJtAaAtA «9*^ lA rt ra C5 ra CM .H c (J rt u CQ 1 *n -«4 ft, jg* v r- rt Q 'g 2 o ra a »A 2 (C ^2«!' -i^ds TJ 5 '2 O C -C O .!i b ''^g.-^" '.ra g-S Eq:'»jI'^ OŠ^ ._ £ a --s.« 1 2 •= Eplra a — 4 O^o ra X ._.3N“x^;2ra",g' 2w-,'3’P — 8 i E £ ra 2 ^SG-; X ra O. ' ; -N frM ra ra S.rt 2 JO S M ra •C”^ B^cA 'O e u — jz '®' d^o '»'raMrt rarac®^§442C'-C« .!,= o £ !'<« S- ,7^5 ass g H I.S g.S .27'-'- ra rt CM p'';'! SBSsSiu a m 3 Ji 2^ r rt lA f*i ra O E * ra HI <='•;; •= I c r4 IX ČA'c I |^>S v O č3 <-H ■5, • . c =■ u 43 “• ’ C -2,5 '.(M cx <« <= r :S|9-aas8 2 ='"s s ra o or,- = “■3 i = rt ra rt v “O I Xe 00,2'0. "Žft C—A n TO 35 ra O 5 0x85=25..— _ F^pPou^S« -2p>Eoii§jp 1 IS c 9 i^ "a I =■ X a-u 13“ xx> = ^?£S.2.S ra o^S7‘*52ia ra^Tj > o Si rt DoO M .K£ S-' t X 2® 2 «aS| " ‘ " i;,8“^5 :5q6 . ^3'Š ' '81.3'5 J a S — 3 .S"” '•^2-oi,' a.Soi> » .7=s.S5^ž^“ < 14 n iX < 'H o < s > J H Q& I "il f-ig-gs '70 c 9 tft E . . -o w ra "S S, I 5 it: < 2 9 41 A-R o2*^ -UD - GJŽ^Š— 2 • <5Sf Sa* ■3 « « „ .n’ u a nhS- a.-s as - (Tl I 4> ra 'rt ' g gS7 ' ' “ B rt ' ra c , .is.,> rt Ml ®‘ o o Si?£ 5 S I S Egjot ’■ “ ±2 c 41 fX X? rt I«? v ’ o Al «> ra ■5„ = - Si2 2 ;£ !2 ■ ■ ^ s a- s, N-g,ačj«7 5 iQ^z -- - =■ = '.n -O« s. .iC rt ■ »ssgisslsg^ §7'1^ : 'e ' « ^p " 3»^2g£.62gr '“^8 = 3 Pjo 1 .2^ ra^S 1 - - - sa 53.3; . S w J « 1 <*> '= : s £ - '■ 5 •= -a-S I 3 g-s-a-r t> ' ra ra 9- ra _ ’“ 5“« .i^ijou I c -S 2° = '*'“= Si O ra H X J4 41 co > < > k M S: W I C S? c I ' 5 8 UH I ■P-.S i .s 1^ §.v_ ^2q>Ž'a“:- •n"- '^^'''•tja’'' I ® M tl*’ - ra ?2 ra 41 tA G • N ^".agsS"^ h-?st.£7^;. ^■2 DO 31 ::;££ = 1 rt ra ? g 'v ) HO 9 « '£. < Zo . i XA g ' OfM < ratjE j5o,^gMN2S,y ('2 o ' 1 o C<^SS ra S g‘S s7.§O ' s g I p ^a|1|-§55|“|Ei^8|jpg.s«2?a ^(>BrRJ*5rr/v<''S{p I 1 CL2; N 13q'~o I C Eliš ^£.—s8 S ^ " >=iaS|^“ ra tJ "bL I i I o o a o s “J (N 'P . ^4 r4 ra I 8 s 4> i2.:.s o;:^Q i> I JiiJ II EsiiJn S2 4' •; "P 2 s s«' £ E S g _ t: '.- ■ c u '>N Srt-" s o - ^'0'3 s loZ I c-E I ca.aT] gg g.2.p “O N jL X ° 1° §•;: 3’^-e ? g.3pS 53:gS«g3<£joJ' S= .S (A C C rs 2ch Si ra5? «g.,?8£^2či^ ^'O ;; s-. EL o Oh o ^irt 1/1 o »A c s Sto«? ir^-s* c if!*5'°'2'S^ E.51^ ,,; ' 2 oči: 6 c''’ ■" ■ . HI S U “ 3S“aiSE8&7 I -5 o s S I •; « tf.lC? 3 S T ‘c <: 'C £“•>-2X^2?? Tl^“§7p JI-3'1-3 f® s F “• g « .p s .h«SRh'£ - i rt x'^*|2'S ra S 6 “ “ I o ;2 3 '3 g « “ ° .7 A, a S O £ ffi i rt* P ra '7; I = 6.g2 S! v to ra I C Q , "S-S^ o o ^ . •^3 ' ? -B a -f .ii" v;. IM ra ra rt So ra ’^**>2AL7jSi>S = 5Ko7!* h«'^ '7« 7« ' ?-3 > £ I c >u (M ClO « 5 I £ 2s2 > i3 “ . £ I 6« s ' ,' U O U E s i §Oiauit3S75«,S| 2'5 ra _ < (0 X < A** * B I ;2,-g^ » =21 S ^x° ' JSl 2S£;3,2 = u.^ *i 3 g 3 ® o ■- pp7 ' SgS e n'= 3Ž,7S* (M ' ,S 5 (J E (A 4» I O O =i T' l’. ’'^9. = ._ " (21 I I - I e »s. ' «ra-^7^50ga = c:7^z:-i 2j; y =- I s iJŽEgaJS-ni- •' '/'Ort ra«jrtrt — ? 4 ' ®8 2 ra s e " .2»od S S" ra i-r-^^^žra ~ X! — o <.j (Tl X :ol=s -1 C|- S. ' ra rt ■; =■ ra N |'ž »s 30« SaS »s ra J j" fi- = 4 “ ra H 8 5.£i S '" a 'C s 2 “-5 p £ Ji ' o “rao-Sl-raS^g^gSag 7=* gVssg'--"«-« ■ -I“f282g• ■a ', ~ ■ -2 I ® E’”=-|,3 ra >= —"rai IT, i'S8.i5^.6|^ , SJi ra E rt-* I ? >raira*S So rt — o ?■!; s , -garalo 2 g.-7 6» E v 73® C 1 1 Š557Š7 I „ “^£2« e B ^-s 6 1= ?o;,&'c p E £ ■/ .2 ra '5 5 6^ E o I J! e a G^ir §.S * >S-2'112’‘B r^fr j l^l^rHCrni. s N'rM £r-b^Q0L, ra rM 9 9 " • ti-.^ r s G < I sd^ > - l■N v ra I > p 'C I ' &• S ra s s C0*^» i, I ip! X ra N ^35 o-£J^ lA ® 1 ’2- 3^ 9 ‘02 -(J ra ■¥ B . I_— 3^- Š s «,K5 ■'ii e . ■ ,1- 13 -* ► ra ‘N Q S e Cu o 9 «44 I tA N rt > S 00 I ' y: ” ij "i* -“ Ir — ■ » , -a.«-g 6 ij'=2 2 ■g^^raraJ!.!>:;.'S iiSA & --»i.c= 9f!S = .5.KS a:o^° raxis° I : ? " ; 2 " i-cooe-g-'« E [i d-tU 9.> Qh^ ia^iddiitAi I I ■ I c >or I c 'Sic^X ©- S a"^ 1 “s ?“ ---7’sl-2^,x B c« — 3 O oe = '11 ij v rt ® flj J3 ‘4 P ,5 'S - ai!15“ s T 3 š B 8 S L, I ■ 2 O M S I , W s s ^ps“ rS; čs^-E§7 eS’^ l-JSsšs ' g x '6 ■ .^ 3 &£ B® z-Alp JA CinOl. <* ;5!sa7;;?l ■PS7|S.žJ S a S -2 'E I '^ S »Si"' 1^2' ra .S ? o ' I ra -'^ ® > o r '- - '*j;"-7^.g-S ' (T, 3 s 5 . B| d X S 06 " s i aS"® s I ra T *g ra ^“p i*V ^ ' _ 'V ra g ra c - o«4AF,2'^’£fIžra(NL. s Š,o2 6 S I S,E ■= qe .2»O I "B I ( GG — *=i ■ So; *> ? - “ S-E-U ra P-. •rt ' >; D c O I z o FR 4> v J3 .'5 'e O ra E g * S'5 • Jl M '' ,2 Ji »1$ O * ■ Š V ss®8ra ,« * + A ‘'^A A *i 'I .li. '*'.B 44 r 5 - 2 ■■“ GOjNUO o**i « ~ = *^ G-ocS ra-^S s^5.šS8|£S| ■sl šli ' 'ssn-^ 7.b^5-p3 5 2H i$ |M“"-7SŠ7^f” — ra ' • m, ra - c"* ■“''7 • ? ob? c 5 • iA > 1 rac : I .2 Cl -o I P M C 40 ,W c I J2 ■ T3 tl« A t; 'Z fr " ‘«'irS .š = '5 3 ® ■= ■=■ fr® :^»sl1hs" Hs5-3 i.fi 8 e,. I rt * ra Zl =; < 7 a («2 o s 32'a a 6 > - I i' E < Vi X 'N Q < 2 J E gs 5 g = S “•> =■ H -p I i £ = S-B 2 Ji 7“ '5 g! t > ^-z ■S.Ž-š|:i ' 'pS '•' E ip3 - s » cj -SQ2E>a£'^ a i" 0 3®-' “2 8.~ g '5’° E«2-'" "- rt p '^'5 d a p b . u Ji c h aS ’ c ^raviS^So — Sž*E s 3,5 S < Ji -; S5 p 2 ■= '> i £ F - ra ti S^o > a4< - “ ? rM Hrt X I« > < > u 5 > 2 S2“8^ g -1^ 's"5 = ^31217 - 2i-2£l 5.“ra gss s.g g "§ra 'E^^sisg^ 5 ** 2?5 i « . I I w 1 rt ;— ■sCi O 4f U > I ®* 'i - U O ‘ tl g I^l -2 t I '^'K 'i=||l:h č= *'«■ a eU, Q4 00 16 — O M c ra X ra I C " 'E ' S “6 E č e ' žlJijS«711:^7. 5Ss'^s S .3 I7 QS®fc^ isSs> = i 'C IfsSl u c c J 1'^ ' "13 ODdil^ |£H-^,Ow ji AR. 55 o' tS »i u5f’ = S'70 X C ■4 a2 -i 'F Q ■^ ' lu * ^5 I e4>C44D O " E 2 E NrtQ*rtocraaiG — > IS '? ^00 'n 2 ”2 »3 •= 05 Ora^^-S« S® >5 •d 44 2 I CfrZ -d C rt O^rS. 8 nje PS 306, 405, A 060, 808 - novi, cenejši od 10 do 30 odstotkov, garancija 2 leti - generalno obnovljeni pralni stroji od 20,000 do 25.000 SIT, Garancija 1 leto. - Možno plačilo s čeki na 3 obroke. TRGOVINA ELEKTRON, Partizanska 68, Lendava, tel.: 85 882 od 7. do 16. are. vid«i^ n videt GR.ADBENO Dri Vidmu ob v Berkovcih pri Vidmu -dam Rački Vrh 2, tel,' ^55 00/- ml745 TERVOL, TRDI. 4 in 5c[n, m' kuhiujo zelo ugodno prodnih. ^29. ml730 Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče m P' Mekiš iz Večesiavec stanujoč v Geriincih Lepo se zahvaljujemo vsem, ki mu prižigate prinašate rože. Vsi njegovi sveč« Ljubezen, zvestoba, trud in ' skrb za nas, mama, to bilo je tvai Uvljenje... 4 in ZAHVALA , Po daljši bolezni nas je v 85. letu vedno zapustila naša draga mam ■ in prababica Rozalija roj» 1908 v Črenšoveih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodtiikotn, znancem, ki so nam stali ob strani, darovali vence, Šopke in ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala vnuku dr iT^ Edit H a ydi maŠ i n vse m u osebj u zd ra vstve nega do ma v C rf* ? tudi gospodu kaplanu Ivanu Krajncu in gospodu Stank** pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vseni - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli rudi Priila bo pomlad na tvoj vrt in Čakala^ da f' A Tebe ni, ker že mirno ip^' ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, strica in nečak® Vladimirja Kološa iz M, Sobo« sosedonti .„„11 ven«« ' j^rtvu Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, sudi-«— in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali Hvala bratu za vso pomoč in g, župniku ter p^vceiti grobu, g. Marušiču pa za odigrano Tisi« ' [M Z Žalujoča: zena Vilma, sin Branko, brata Laci m • nami ter drugo sorodstvo MiniJi j£> dnev: m letš> p^-žia rrtamiMm ^rotru pd Ji sveče gorijo zdaj prav m* da v jreu Iyu£ijz kje [vOj A fvčjjd roka^ ki skro |ITt^ V SPOMU^ 31. marca ^lU-je minilo eno F lai-a r^rauA mi®Bi zapustila naSa draga sestra Alenkd , 3 Miloševi'' i roj. izCanko*® j' i 1 I I I [ l I I l t I I L Pl 731 I te Hvala vsem, ki seje radi spominjate, ji prižigate si ter postojite ob njenem grobu Sinuv* Miloš in Niko, mož Neio, mam« Tonika, imeli radi iveče in P''' 1(1«' aprila 1993 stran 23 F t* J-'? g k a 1^1 l Srce ivoje več bo/ečin več ne trpii, nam pa čaiost srce trga, Jo/ju Uje iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več metif /itsm/ 4t Zahvala v 42. letu starosti nas je zapustil dragi sin Jože Celec iz Doliča 11 t d p JV I P f C it i- .e 'if ifetirim sosedom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Pontaeai Jožefu Zrimu, ki ga je zelo pogosto tolažil in PosDr^r' ter vsem, ki ste ga v tako velikem Hvalavc ' pJ^EOvi zadnji poti. Iskrena hvala dr. CurCiču za •Itala ijsvnBn, poklonili vence in šopke ter izrekli sožabe. 'Dhra^ak. . . ™ SdnlTiVA nr^lVAtja .n Sl .. .... ^bfim f“y=bni Oh,,", 11 ■- ganljivo odpete Žalostinke, g. župnikoma za lep fir vsem pogrebcem, ki so ga pospremili do njegovega večnega počivalifiča. sestra Cvetka In Marjan, leti Kristina in SIdunlja ter Karel Potniad bo rtO moj vri prif/a in Mola, da prideš d, tn dc? 4(3 rj3^4(3 fZfl m /(jfta/ij, ker tebe ni ■l.‘- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je 15. marca v 77. letu starosti tiho in brez slovesa zapustil naS dragi mož. oče in I dedek 1 r Peter Bedič iz Predan o ve c vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem V tenkih trAntltVtl^ eT'*ali aU etT-4r-,i nA nnnnFam Ji -■j^'rie le. „ : i|. _ - pevcein 7a nH —'J” * "'‘”***“ ■" >n ItolekUvu žalostinke. govornici Olgi za nikoli pozabljeno ^1 trikih trenutkih suh ob strani, ga pospremili I- darovali vence, cvetje, za sv. maSe in druge sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni I nriftAf o. 1_'a . . A . . .. . . r p »im guvomici uigi za niKOii pozaoljeno Mure - ženska oblačila, 336. brigadi. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! “ blarija, hčerka Marija i možem Francem, vnukirdi Sabina in Nataša ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete Katice Curie (1909-1993) Poti vsem, ki so jo pospremili na - ka '^snee, šopke in za svete maše, za pogrebni obred ter pevkam in '-iDna Odpete ž.i T Tl *^lostinke ......... Posebno se zahvaljujemo Kolenku za strnjen opis pokojničine življenjske poti. VČ, tenšovcih, 16, marca 1993 Žalujoči vsi njeni ( ( te ZAHVALA 3/ 74. letu nas je nenadoma brez slovesa zapustil dragi mož, oče in dedek Ernest Bohar iz Ratkovec hkreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ij-^l^.ilMeljem, ki ste nam izrekli sožalje, ga m grob prekrili s cvetjem. Posebno se , "ki Hup an Horvat iz Ratkovec za vse-najtežjih trenutkih. Hvala tudi g, over' pevcem za odpete žalostinke ter 8- Feriju Deutschu za poslovilne besede. ™ enkrat - iskrena hvala! Katlcovci, 17 marca 1993 *!'< Janez z ženo Tanjo in vnukinja Mojca s a Niti zbogom riisi rekel niti roke stisnit nam, smrt te vzeta je prerano, a v naSem srcu za vedno bod ostat. ZAHVALA Nepričakovano in brez sloveSa nas je v 60. letu za vedno zapustil Jožef Markoja iz Turnišča Prvomajska 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ternam izrekli sožalje. Obenem se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem Se enkrat - iskrena hvaial Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nad dom je tih in prazen, ker tebe več med nami ni. Naj v srcih nadih spomin nate de divi. '‘S. " i /1 ZAHVALA V 82, letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek Franc Bodanec » Tišine 66 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in svete maše, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za ganljive besede slovesa. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in osebju internega oddelka bolnice v M. Soboti. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spid, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpid. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je komaj v 52. letu za vedno zapustil dragi sin, brat in stric Adolf Hašaj lončarski mojster iz Kuzme Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, Hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gasilcem in godbi iz Avstrije. Posebna hvala sosedu Karlu Krpiču. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Kuzma, 23. marca 1993 Žalujoči; maitiB Gizela, sestra Helga z možem Pavlom, nečakinja Nadja i možem Boštjanom in drugo sorodstvo II I I 12. aprila mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Pomlad je spet prilila in na svetu ve£ te ni. Tebe so pred enim letom djali v to irno zemlja. s .--li Jožef Dominko iz Nedelice 123 Vsem, ki ste prihajali k njegovemu grobu, mu prižigali sveče in se ga spominjali v molitvi - iskrena hvala. Počivaj v miru! Žalujoči: žena Barbara, sin Jožef z družin«, hčerka Cecilija z družin« iz Avstrije in brat Stefan z Idružino iz Beltinec Ci^eije nuj ti pove, da v sz V SPOMIN 2. aprila bodo minila tri leta, odkar nas je zapustila naša draga Ivanka Gaber iz Serdice Hvala vsem, kt se je Se spominjate, postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. I ... ena se tebi je ielja spolnila: I v zemlji domaii da truplo leii. V SPOMIN 23. marca je zahrbtna bolezen, ki ji vse do danes naša znanost ni kos, zlomila telo, iz Bosne prebeglega Vsi hoji najdra^i Karla Šimona roj. 6. 9.1939 v Neradnovcib Njegovim domačim izrekamo iskreno sožalje. Begunci iz BiH in Občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od iivljenja... ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan ŽeželJ iz M. Črnec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje, Hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Banfiju za pogrebne storitve in odigrano Tišino ter govorniku Dragu za poslovilne besede. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Oh, kako je hita prazna, odkar te, mama, v njej več ni. Prej bita taka prijazna, zdaj pusta tam stoji. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Duh iz Grab ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv, maše, g, župniku za pogrebni obred, . pevcem za odpete Žalosiinke, govorniku Jožku za besede slovesa ter bsebju Zdravstvenega doma Ljutomer, Zahvaljujemo se Križevskim opekarnam in sodelavcem ter sodelavcem iz Doma Lukavci. Žalujoči sinovi in hčerke z družinami, vnuki in pravnuki V SPOMIN 26. aprila bo minilo 9 let, odkar nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Blaž Duh iz Grab Iskrena hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob, prinašajo cvetje in prižigajo sveče. žalujoči vsi njegovi NI Prezidij se zaveda, da bo ' Zgodilo se je * « « W tdvCUa, L2U j z odkritostjo, ki ho tukaj sle-t dila. pred domačo krvjo in j zemljo izgubi) nekaj zaupanja. ' Potrebno 1» pač priznati, da je ij v široki in gosto prepleteni : mreži njegovih tajnih zunanjih Ij in notranjih sodelavcev tudi ne: kaj nepreverjenega kadra, ki . včasih kaj pobrka. [ Prezidij seveda ve. da nove P or^e v soboški cerkvi veselo j pojejo, saj njegovi člani in čla- i : niče pogosto uživajo ob njtho- b I vem zvoku. Kljub temu je zad- j njič objavil (neresnično) vest. |. Ujlv OUJaVlJ ^ncrcafllCIlU J VCal-J da se je de) denaija zanje pod ■ vplivom vražje sile spremenil I) v nov župniltov beemve. Zgodilo se je takole: Prezidijev zunanji sodelavec s terena je notranjemu sodelavcu na hitrico pripovedoval nekaj o župnih erginh, beemvejo in skušnja- z vab. Brž ko je svojo zmedeno : vest povedal, je izginil, tako da i ga ni bilo mogoče po običajnem postopku preveriti še z detek-I totjem laži. Notranji sodelavec je potem iz raztrgane prepo j KibjHAl^nrk v^cf . vedi sestavil hudobno vest o delu zlih sil. Vest je lažna! Seveda pa si Prezidij ne more kar tako privoščiti, da črkuje zaupanje vanj. Zato je oba sodelavca, tako zunanjega liot notranjega, trdo prijel in zaslišal. Med drugim ju je soočil : z vrelim oljem, na kolena pa ' jima je nastavil tudi sveder. Pokazalo se je, da se je v zvezi ' z orglami in beemvejem v resnici nekaj dogajalo. Neka skrivna in stroga papinska ' sekta je želela na tajni črni maši vsem državljanom, tudi lutera-I Dom, v času posta zmanjšati ; skušnjave po meso. Ob sprem-n Ijavi novih orgel (ni torej šlo za ! nov beemve, temveč za nove ' otglel) naj bi peli neke čudne j pesmi in nekaj Čarali, s čimer j I naj bi dosegli, da bi se vse meso I po hladilnikih in shrambah T v soboSki župniji spremenilo L v beemve meso - bledo mehko d Leopold B. iz Gonyih Slarveč naj bi v Beznovcih z žepnim nožem napadel In poskušal oropati taksista, ki ga je peljal proti domu. - S traktoijem, ki ni imel varnostnega loka aU kabine, se je med vož^ po hribu navzdol smrtno ponesrečil Friderik G. iz GerU-nec. - Zaradi domnevnega lesnega prehitevaiga je tovonijafc, ki ga je vozil Marjan F. iz Male Polane, zadel v Por^n^ Ludvika D. iz Lomanr^ - Radgoir-ski cariniki in mejni policisti so našli v osebnem avtn Marinka S. iz Nedelišča 14,500 lubojev. - V Piose-iijakovcifa Je (zajgorelo oslre^ stanovanjske hiše 12 krat 8 metrov, kaiere lastnik je Jože H. V ulč je šla tudi oprema. - S kraja nesreče je pobegnil voznik osebn^a avta BMW z avstr^o registracijo, ki je povzro^ nesieČo v Vanči vasi- - Jože B. iz Neradno-vec je ^odaj ^utiaj peljat iz garaže avtobus, pri tem pa ni opazil ^VIlaela F. s Trkove in ga zadel. Ta je zaradi hndih poškodb umri v bolnici. - Zarodi prevelike hitrosti in donmevne vinjenosti je Mi^ $. iz Radenec zapeljal z motornim kolesom med vožnjo po Stavešinskein Vrhu na njivo In se hudo poškodoval. - Do iztreznitve sta bBa pridržana B. M. $ Slamnjaka in L. V. z Radenskega Vrha. Prvi zato, ker je domnevno vinjen hotel nadaljevati vožnjo s kolesom z mo- toijem, driigi pa je kalB javni red in mir na avtobusni postaji, nato pa še doma. - Petrovski policisti so Dankovčanu G. V. zasegli malokalibrsko pištolo in 5 nabojev, k^ za orol^ ni imel dovoljenja. - Posledica izsUjevanja prednosti v križišču Pr^rnove ulice in ulice Stefana Kuzmiča v Murski Soboti je 350.000 tolatjev gmotne škode in huda poškodba K. V,, ki je bil sopotnik v avto madžatskega voznika. ~ Nekdo je vlomil v lovski dom na Tišini in ukradel generator ter še kaj, s čemer je povzročil za 745.000 tolatjev ^ode. V B^ovcih pa so iz stanovanjske koše ukradeni tele-vizjjski sprejemnik ter drugo, skupna škoda pa zn^ 120.000 tolarjev, - Med slovesnostjo Pozdrav sosedu, kije bila v večnainenslu dvorani v RadencUi, je nekdo poltlical poficijo in povedd, da je v dvorani bomba. Policisti so diskretno pregledali prostore, a našli niso ničesar. - V bližini Čženšovec je t^enj zgjel 2-bektar-sko površino s suho travo in nizkim grnučevjem. Posredovali so občani in vaški gasilci. - Tudi v minulem tednu so na mejnih prebodih, zlasti na dolgova-škem, zavrnili veliko tujcev, ki niso izpoliyevali pogojev za bivanje pri nas. Nekaj deset, ki so ilq;ai^ prestopili m^o, pa so ujeli »v notranjosti« in nato vmiti sosednji driavi« 5. S. Lendavski pereči Cene sadja in zelenjave i VRSTA Jabottu Hniike Mandarine Pomaranče Emone Grenivke Banane KM Jagode Krompir Solata čebula česbn Korenje jetbta TRŽNICA ZELENJAVA P0«!RW 10(^00 140,00 140,M loom 150,0« 140,00 SOJU 130110 300,00 e(M» 18(100 60,00 450,00 149i00 TGjn eajM 165,00 »,» 125,00 105,n 118,00 111100 3430 19030 5230 33030 8030 128030 V Cene rabljenih avTomobilov' v Na s^m nMjenili avtomobilov so mitmlo nedeljo prodajalci |Hipe-tjali 42 vozil, prodali pa le 3. Lada sumara, letnik 19*9, s prevoženimi 49.000 kilometri je zamenjala lastnika za 7.200DEM; zastava 128, letnik 1990, $ prevoženimi 38.000 kilometri za 5.200 DEM in lada 1500, letnik 1981, s prevoženimi 95.000 kilometri za 45.000 SIT. Moja slutnja, da bodo Dob govaSčani še žalovali, ker so preglasni in nenehno grozijo Z nekakšnimi zaporami ceste, se Že uresničuje: nesojeni prestolonaslednik rajnke Avstro-Oger-ske dr. Otto Habsburg ni prišel na obisk k znanki Mariji, sicer Dolgovaščanki, čez ta prehod, ampak čez meddržavni (sloven-sko-madžarski) v Pincah. S tem je tudi dokazal, da ni tujec, kakor ga je nagovoril podpredsednik lendavske občine Gusti (rio-vega predsednika Stefana Ci-giita so izvolili Šele v ponedeljek), ampak svetovljan in potemtakem tudi državljan tako Madžarske kot Slovenije. Pa vendarle: zdi se mi, da je bolj Madžar, kajti naša soseda bo že kmalu v Evropski gospodarski ski^nosti (tudi na obisk je prišel »k Madžarom*), mi (Slovenci kremeniti) pa smo na vrsti proti koncu stoletja. bo le tedaj, ko bo delov^^ kurenca: zasebni zdravm^' Občinski izvršni zvezi odgovoril na adt^^ vprašanje, da »nikakor zavirati uvajanja prakse na področju zdrn^^ vsekakor pa bomo j rali upošievau Mar delegata in I nika, ki ni zadovoljen z ll nimi doktorji*, zanima, uvajanja I..; JUiJ SC* I da bo £e nekaj ' rem, kajti kot je "Oim Vitmos: »Pri nas v občim zdravnikov kandtdmm opravljanje privatne pre^ pa pravega prisluha iJ So pa že prisluhnili nekdanjega repubiiJik^ še vedno občirtskega J ie veanv : Jciieitt, ki je ugoiovO, J d*icJyiA Jrj^r €/» U cesiah, kjer so v del čistili jarke, ostale j mladi mož bi ntoral zdaj zastonj nihče Znamka avtomobila Opel Kadett 1.3 Peugeot 205 XR R 18TLJ Citroen AX TE Golf JX Mercedes 200 D Fiat Regata 70 I.ada Riva Jugo 45 W Passat Suzuki Swift 1.3 GTl Letnik 1976 1991 1984 1990 1989 1979 1984 1988 1990 1980 1992 Prevož, km 104.000 22.500 130.000 35.(KM 64.000 131.000 94.000 45.000 34.000 141.000 68.000 Cena 2.100 DEM 16.000 DEM 5.000 DEM 11,000DEM 13.000 DEM 9.000 DEM 7.000 DEM 5.200 DEM 5,200 DEM 1.500 DEM 20.000 DEM VEUKOn NEDEUA Z VESIMKOM Žiberci pri Apačah, gostišče KOZEL, in vodeno. Gre seveda za tisto [ i Hedelja, 11. APRILA, meso, ki ni iz farmske reje, Ak- ) I od 14. ure Z cija se jim ni posrečila, ker do orgel sploh niso prišli. I * v * ! I Pevski zbor štefon Kovač je zadnjič na slavnostnem kon- ! certu tako »kiksak, da ga ne bi j mogel rešiti niti umirjeni tenor ? ŽREBANJE AVTOMOBILA ; gospoda predsednika Kučana. < Zalo predsednik ni zapel z njimi. NISSAN Predstavnik društva prijate. ; Ijev ptic Slavček Ivan Maučec, j Ivek iz Beltince je pred kratkim i^avil: »Če lastovk Še nekaj č^ ne bo, )x>ino proti pev* cem. ki so jih prestrašili, pri Prezidiju vložili prijavo,« Ivek SUNNV poje v beltinskem oktetu, ni pa znano, na kateri pevski zbor je cikal. * ik * Mag. Cmerik Zver-Bona-parte zanika, da so soboški pre* i novitelji Hadmlatovu poslali j pozdravni telegram. ! ! D « * * »Hulbove privrženke so tiste, ki so jim všeč italijanski mafiozi v belih čevljih, za Pitza so tiste, ki so se ob knjigi V vrtincu naduševale za Ashlvja, za Švendo pa smo tiste, ki nam je vzor moškega Churchill,« je o kandidatih za soboškega mandataija izjavila lastnica rii- zerksega salona Giza Giza. Ko je Giza postrigla Švendo- ChareliiUa, ni bilo v salonu po tleh kaj za pomesti. Oboževalke so njegove kodre razgrabile. Čeprav je poslanec Drago Šiftar-Čarli, ki mu iz bencinske črpalke na njegovi parceli bruha OMV-jev naftni vrelec, začel nositi turban in si je kupil i kamelo. Prezidija s tem ne bo prevaral. Ko se bo prvič sklo-I nil, da bi zajel nafto, bo zaloten I pri prepovedani pridobitni de: javnosti. i EESOtlltl KONJ VBiTNIU Lepše prihodnosti pa si želijo tudi lendavski nogometaši in njihovi navijači, ki so sicer to nedeljo premagali mariborskega Železničarja, in to na njegovem igrišču; vendar se navdušenje lahko že to nedeljo spremeni v žalost: v Lendavo prihaja Potrošnik, katerega dobrotnik rutj bi bil tudi čentibski Viktor. Sam se sicer ne razumem na žogobrc, zato me je na to opozoril znanec Geza, ki se je tudi vprašat, kako je mogoče, da nekdo pomaga predvsem tujemu klubu, ne pa domači Nafti, ki tudi nekaj velja, saj je bila nekoč celo v »savezni ligi*. Ker se bo v nedeljo bila velika bitka, bom vsekakor šel na tekmo (nov navijačlj in s tribune gledat, kako se bodo »mlatili*, saj s pločnika ne bom mogel oprezati, ko pa so ograjo igrišča povišali za dober meter. Na višjo raven, hočem reči: Čimbliže občanu bolniku, pa naj bi v Lendavi poriniti tudi zdravstvo. Pa ne le takd, da bi vsi doktorji morali znati madžarsko, ampak da bi bili boljši strokovnjaki in pripravljeni pomagati ob vsakem času. To pa vejevja, pa VM/Trr£r,zi IJ cdTH/Tff motiko je seznan/eno djetje in veje bodo e brž, ko bo dopuščam^ Ob tem velja ceitaf)' ne le v tudi v v M alKkJ bit;:.’ žnHianfe Vestnikorih nagrad za naročnike :abava z ansamblo Nova legija Vol na ioni Razstava vozil Nissan Poskušnje 1 Lt Vsak Četrtek Vestnik 120 let tradicije r IZBIRA NAJLEPŠE PISANICE V Žiberce jih prinesite do 16. ure, razstavili jih bomo in med njimi izbrali tri najlepše zavarovalnica trigiavd d. območna enota M. Sobota Kupon $t. 14 AVTOHISA MURSKA SOBOTA d, o. o. Iffi Hm: UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Podpisani 52 _____ ulica 3 poštna številka pošta . .. naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Žrebanie tedenskih nagrad smo sklenili! V torek smo še izžrebali kupon številka 14. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste zaokrožili številke tri, štiri ali pet. Tokrat se je sreča nasmehnila našemu dolgoletnemu naročniku Karlu Kerčmarju Kukec 52, 69206 Križevci. Čestitamo! Po pošti mu bomo poslali potrdilo, na podlagi katerega bo dobil v trgovini blago v vrednost) 4O.(X)O tolarjev. Vsi kopoRl, ki jih nismo izžrebali v tedenskih žrebanjih, čakajo na žrebanje glavne nagrade, ki je nissan sunny. Do t1. ^la, ko ga bomo izžrebali, še lahko pošljete kupone, ki smo jih objavili v prejšnjih številkah. Naš naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Slovenska 41. PODPIS Veselje, kot ga v Žibercih še ni bilo! Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota VABLJENI! velja obcestne Tl /MtJe mursfce »meke«,^.^ tko tudi tam lahko tudi tam vejevja. Tegapaseveat n^irali Romi, ki roJ drevesa, vendar jim povzročeno škodo ač tegovali od denarnth stil, kot je predlagOf Franc, saj za to m -podlage, je Bodi dovolj! namreč na sejem S’'‘ v Gornjo Radgono, vsaj tako upam, coko direktor »ciglernieee Pozanimal se bom, uspelo znižati nega bloka pod 1 mtj- 7.7. Kor Železničar: na račun majših hodkov, zato me ne^ tilo, ko se bo napit tn bodo klieoli P k’’ k SATELITSKMjjj^ MonUža, prodaia, anilin riA 7 in iS Ji k soplo na 3, 7 iu 1^ Cij8:(062)73l443J^®^^ i A> Pomurska banka ’ & __□ VaSa(tonia^j5%()ij ------- ^1 MeajalnHki tcčgj Pamunlie banke z dne 30. marca lW9t |T^ S 03. 1993 od M.00. Srediip tečtj BauAe S)ovcii||« velja od 3«. marca 1993 od A Država Avsti^ Francija Nem^ Italija Svita ZDA ’ Enota IM 108 IM IM IM 1 Banka Slovenge 987,9378 1.877.5888 6.38*3296 6,4556 6.9«»iW7— 103,9989 Nakup _. 900,00 1.842,00 J i =----- 6.460,00 . ___i— 635 J 102,10 OBRTNIE-JIS Po spremembah deviznih predpisov se čilni promet s tujino tudi za obrtnike .J kot za podjetja. V naših poslovnih enotah (G. Radgon^^^ Ljutomer) in v sektotl« za drobno Soboti vam v celoti pomagamo pri sprememb: j - dajemo informacije o načinu in možn^sh J nja v tujino; - pomagamo pri izpolnjevanju P*” , J za opravljanje plačilnega prometa s - vsa nakazila opravimo hitro in brez^j^ pomoči Široke korespondentske J svetu; - devizne prilive za opravljeni izvoz izp^^* 1 nakupnem podjetniškem tečaju.