81. številka. /• -r= ,,Edinost" 1 zbaja enkrat na daa. razun nVielj in praznikov, ob 6. uri zvečer. x Naročnina >.na4a : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 . za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «e uoravn ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po fi stotink <3 nvć.l; izven Trsta pa po 8 stotin k (4 nvč.) Telefon fttf. H7(J. Trst, v torek 10. aprila 1900. Tečaj XXV Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V etiBMtl Je mol! Oglail se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-nmri oglasi itd. se računajo po pogodb. V»i stavljeni surovostim, ako se poslužujejo v v teh zborih svojega jezika in če poskušajo braniti pravico proti krivici. Dajte ugibati dvema človekoma, kak narod je to ! In sicer naj preje Amerikancu ali Francozu ali Švedu ali drugim, potem pa stavite isto vprašanje Nemcu. — Prvi vam odgovori, da je to zasužnjen narod kje v Aziji ali Afriki — Nemec vam pa mirno pove : to je slovanski narod v srednji Evropi. In Nemec je seveda uganil, da je to ubogi proganjani slovenski narod; kajti Nemec ve, kako se ravna s tem inteligentnim slovanskim rodom. Ta Nemec ve, da se zaradi peščice Nemcev ali Lahov morajo umikati stotisoči slovanskega ljudstva, da je za neznatno število Nemcev v drugih cishjtan-skih deželah tisočkrat bolje poskrbljeno, uego za ves slovenski narod, in tudi tam, kjer je v ogromni večini. Pest se stiska krčevito, kri I burno kipi, če se Slovan spominja svoje usode v srednji Evropi. Za zvestobo in uda-nost dobiva brce, za možko besedo ga kaznujejo. Kakd deluje na slovansko srce manifest sloveuskih poslancev štajerskih, to se da težko povedati. Iz njega se lahko spozna, da germanska divjost preseza v resnici že vse meje, in da se vsi napori slovenskega naroda razbijajo ob nasprotstvu vlade in deželnega zbora štajerskega. Mari ni to paskvil na trditev, da je naše stoletje stoletje enakosti, ako zastopniki slovenskega ljudstva na Stajarskem morajo izjaviti, da se v krajih, kjer biva slovensko prebivalstvo, nastavljajo uradniki, ki niso zmožni jezika slovenskega, da nemška večina v deželnem zboru ne dovoljuje slovenskemu narodu niti najnujnejših pogojev za kulturno in gospodarsko ekzi-stenco, da se slovenski mladini ne dajejo ustanove, katere podeljuje deželni odbor, da se za slovensko šolstvo čisto nič ne briga, da ima slovensko prebivalstvo, ki tvori dobro tretjino prebivalstva vse dežele, izmed 60 poslancev le 8 svojih zastopnikov v deželnem zboru. -A kaj pravijo vlade na to ? Ali se brigajo, da bi odstranile to kričečo krivico? Ali delujejo na to, da bi slovenski narod dobil vsaj drobtinico svojih pravic ? Ne, na vse moleč, a svoje mišljenje kažejo v činih, ki se globoko urivajo v spomin slovenskega ljudstva. Z neumevno politiko — da govorimo blago —, z neumevno politiko se od davnih let odbijajo zvesti življi slovanski in pospešujejo ekscentriška prizadevanja irredente na jugu in severu! Ne da bi odločilni faktorji podpirali pravične in lojalne težnje slovanskega prebivalstva, se celd umikajo pred terorizmom življev, kateri ne mislijo odkritosrčno z državno celoto. Vedno drzneje in drzneje nastopajo izdajalski pionirji, in njih vpliv na vse, kar se dogaja pri nas, je vsaki dan bolj očividen. To, kar se godi v južnih deželah in v deželah češke krone : proslavljanje ljudij Wolfovega in Schonererjevega mišljenja na ljudskih shodih, to, da ti ljudje nekažnjeno v parlamentu in zunaj njega lahko propagujejo svoje izdajalske ideje; to, da se s takimi ljudmi ne postopa, kakor zaslužijo P O D L I S T E K. 23 Moja prijateljica- Piše Kopriva. Men£ ni tisto malo blata in peska prav nič ženiralo, bila sem celo naravnost ponosna, kadar je, ko sem šla skozi vas, cela truma otrok tekla za menoj in klicala moje ime. Vse bi bila rada prav zelo, zelo rada imela! Ali očetu in materi ni bilo do moje ljubezni. Toliko važnosti je bilo v meni, da bi bila vse l»ogastvo svojega srca delila s polnimi rokami, samo, če bi bila imela komu. Mnogo sem sanjarila o nekem možu, ki bi me rad imel, ki bi me polj ubijal in mi ljubeznivo in prisrčno gledal v oči. Ali v vsem našem sosedstvu ni bilo nol»enega takega mladega moža in moje sanjarije so ostale splošne, ne da bi se bile kunoentr*rale na kako določeno osebo. Tako je prišlo počasi poletje. Brata sta prišla bleda, izstradana domov, — oče je plačeval za nju smešno majhne mesečni ne. Sicer sta oba trdila, da imata dovolj hrane in vsega. No, o tem bi se govorilo! Postalo je pri nas živahno in veselo. Brata sta vse oživita, vsa hisS je bila polna njihovega hrupa. Oče in mati nista našla časa za prepire. In če je že k^daj pretila neyarnost, posrečilo se je nam otrokom rpak skoro?.'vselej preprečiti vsako hujšo nevihto. Oe je bila že prav huda sila, šli smo mi sami v ogenj, pustili smo se pošteno psovati, še za bunke nismo gledali tako natanko. Pri nas se je vsaj vse bolj hitro zletelo in skončalo, pri očetu in materi pa je trajalo vselej vsaj -par dni. Obadva sta imela navado pred nami je- čez drugega psovati in če se je bilo bati prepira, upotpeftili smo tudi to iskustvo. Šli smo k očetu in se pri njem jezili čez mater, pri materi pa čez njega. — Eh, bodite pametni, kaj se boste JKf1 dpet jezili! Saj jo poznate, kakšna je! Prav gotovo, da se ne splača! — v — Na, končno imate prav. Rajpi se kregam z živim vragony-aego ž njo! — Tako je bilo pri očetu in pri materi podobno. Ta manever se nam je skoraf vselej posrečil, imel je pa posledico, da nismo ni jed-neg*. ni dru^aga posebno radi imeli. Kar so ham ravno v doli vtepali v glavo o ljubezni do starišev, s tem smo izhajali, četudi nam ni prišlo toliko iz srca, ampaker je bila že taka obča navada. O spoštovanju se tudi ni moglo dosti govoriti. Pred našimi ušesi so se vlačile razne kočljive stvari na dan in naposled si nismo mogli ob najboljši voljo zbrisati is spomina vseh onih mnogih^ ne lepih prizorov. — vse to vzbuja začudenje med vsem slovanskim prebivalstvom te države. Od vlade moramo zahtevati, naj stori svojo dolžnost in sama odpre oči vsem, ki ne vidijo, kam vedejo in morajo vesti te protislovanske težnje! Mi Čehi vkljubu krutemu boju, ki se nam vedno vsiljuje, kateremu se pa s češkega in avstrijskega stališča moramo po robu postavljati, zasledujemo pravično borbo slovenskega naroda z iskrenim ognjem in najsrčnejšimi simpatijami. Ako trpe škodo interesi slovenskega naroda, godi se enako nam, in ako trpe interesi češkega naroda, trpe tudi slovenski. Slovenski narod mora stremiti za vsem, kar imajo Nemci in Lahi v obilni meri, stre-miti mora za tem in ne odjenjati ni za eno črkico. Nikomur prednosti, vsem enakost! — To naj bo deviza slovanskih narodov. Proti moči postavimo vselej pravo, popolno in enako pravo in ne odstopajmo niti za ped od njega. Nikar ne kažimo skromnosti, in nikdar ne slabosti! Kar imajo drugi, do tega imamo pravico tudi mi. Vsi slovanski narodi — brez izjeme —, ki žive v tej državi so ž c dovolj zdreli, da si ne bodo dajali več zapovedovati od drugih. Da vidimo, kako dolgo Še se bo mogla moč ustavljati pravici ! Politični pregled. TRST, 9. aprila 1900. Is deželnih zborov. V dež. zboru Ć e š k e m so včeraj razpravljali o predlogu post. Kaftana glede zakona o prodaji premoga, pridobljenega na Ćeškem. Razpravljanje bodo nadaljevali v današnji seji. V deželnem zboru Stajarskem so zakonski načrt o novem volilnem redu izročili ustavnemu odseku dvanajstorice. Tudi danes je seja. Pokopani »modus vivendi« v Istri. V sobotnem večernem izdanju smo bili priobčili predloge, ki jih je bila stavila hrvatsko-slovenska manjšina v deželnem zboru ister-skem kakor pogoj za zopetni vstop v deželni zbor, ali, kakor se govori, za dosego »modus vivendi«. Čitatelji so videli, da ni nijedne točke med temi zahtevami, ki bi bila le po- Bali smo se samo palice, udarcev, moči, sile. — — Kakg^'jđa bi bilo Kspevalo spoštovanje in otroška ntnezen ?! — Ti, oče je že spet pijan! — je dejal moj osemletni brat in drugi, dve leti starejši je prezirljivo pristavil : -- Prav za prav tak oče! — Od matere smo imeli, če mogoče,, še sla-tyjjse menenje, ker se je pri njej k&cer ženski „ono surovo, prosto vedenje še bolj videlo, nego na očeta. Ob tistem času nekoč sem se prvič zaljubila. Sicer ni prišlo ravno tako hitro. Neko nedeljo sem šla od maše. Na cerkvenem trgu pod lipo je stal mlad, mestno oblečen gospod, ki me je 'ftjudno pozdravil. Preoej radovedna sem vprašala ljudi, ki so šli z meno^ kdo bi to bi!. — Ej, to je Lovčev sin. Kaj ne veste ? — — To je torej mladi Lovec, — sem mislila nm tihem in se ozrla še enkrat,, da si o-gledam novodošleca boljše in pazM^še. Bilo mu je ka^ih dvajset let. Bil je jako velik, nekoliko suh ali prav1 fletćm.~ Brk še ni imel f ali njegove oči so bile lepe, črne, s temnimi, gostimi obrvmi. Že mnugo sem čula praviti o njem^ (Pride se.) dobna kaki pretiranosti, marveč so naši poslanci v svojem samozataje vanj u šli do skrajne dopustne meje. Vsako več bi bil — kakor smo že opetovano povdarjali — neodpusten greh na narodni stvari in na časti hrvatsko - slovenskega prebivalstva v Istri. Vse, kar so zahtevali, je naravno in se umeje ob sebi. A ravno dejstvo, da se morajo še le zahtevati take naravne in ob sebi umevne stvari, je najhuja obsodba naših razmer, in je kričeč dokaz, kako abnormalne so te razmere. Naravno je in ob sebi umevno, ako zahtevajo, da morejo v . zbornici svobodno govoriti v svojem jeziku. Naravno in ob sebi umevno je, ako zahtevajo pravico do ulaganja predlogov in stavljanja interpelaeij v svojem materinem jeziku, saj je to jezik ogromne večine prebivalstva ! Postulat pravega parlamentarizma je zahteva naših, ako zahtevajo, da se vse, kar se govori v zbornici, torej tudi govori manjšine, vsprejemlje v zapisnik! Postulat najprimitivneje pravičnosti, posvečen po običajih v parlamentih vsega sveta, je ta, da je tudi manjšina zbornice primerno zastopana v odsekih. Naši poslanci v deželnem zboru istrskem tvorijo dvetretjinsko večino skupine kmečkih občin, zbok česar je zopet umevno samo ob sebi, da mesto deželnega odbornika iz te skupine pripada njim. In slednjič: ali naj govorimo o zahtevi naših, da naj predsednik skrbi za to, da bodo razprave mirne in dostojne in da naj o reševanju gospodarskih in šolskih vprašanj ne odločajo narodni in politični oziri ?! Ne, o tej zahtevi ni niti da bi govorili, ker je prvi del te zahteve postulat pripoznan v vsaki le količkaj omikani družbi, kdor pa se protivi drugemu delu, ta je jednostaven sovražnik širjenju kulture med ljudstvom. To so torej tiste pretirane zahteve hr-vatsko-slovenske manjšine v deželnem zboru istrskem!! V te zahteve bi jim morali privoliti brez daljšega, tudi ko bi naši ne hoteli privoliti v ni kake daljne koncesije Italijanom. Ali naši so šli dalje v svoji popustljivosti in svoji miroljubivosti, oni so bili pripravljeni to gori našteto, samo ob sebi umevno, poplačati s prav izdatnimi koncesijami italijanski večini v prilog. V načelu so seveda morali — gorjč njim, ako bi ne bili storili tega! — varovati pravico našega jezika, ali pri volji so bili dopustiti, da se predsednik poslužuje samo italijanskega jezika, in da tudi odseki razpravljajo le v tem jeziku ! Prosimo, to se je zgodilo v deželi, ki je po ogromni večini slovanska. To je pač dokaz popustljivosti, ki menda nima para! ! In tudi ta žrtev, katero so hrvatsko-slovenski poslanci hoteli položiti na oltar miru, tudi ta žrtev ni bila zadosti, ali z drugimi besedami: Italijani bi hoteli menda, da naši pogazijo dostojanstvo in čast svojo in svojega roda! Tega pa ne stori ni kdo, ako ima le še iskrico ponosa in možtva v sebi. Mi smo miroljubivi in si želimo odpočitka, ali za tako ceno ne bomo kupovali miru! Med bojem in takim mirom pa vendar raje volimo — boj !! Odgovornost pa odklanjamo in naj jo le nosijo oni in izključljivo oni, katerim so cel6 take zahteve — pregorostasne, in pa oni poklicani činitelji, ki ne morejo in ne morejo najti primerne besede in primernih dejanj, proti brezprimerni intransingenci italijanske večine v dež. zboru i s t rs k e m !! Ali jo učoigo ruskega jezika res panslavistiška demonstracija? Ker so radi predloga, ki ga je v deželnem zboru češkem stavil posl. Šamanek za poučevanje ruskega jezika na čeških realkah, Nemci zopet ubrali svoje strune, da v vseh možnih varijacijah prepevajo staro pesem o pansla- vizmu, se moramo zaresno vprašati, je - li res nevaren panslavist oni, ki se uči tema jeziku ? No, ker se je že v Avstriji udomačila ta lepa navada, da o vsaki priliki gledamo in poslušamo, kako dišejo, kaj delajo in kako mislijo gori v blaženem nemškem rajhn, pa ]>ojmo tja gori tudi po odgovor na to vprašanje! Gori ob Reni, kjer stoji —kakor nam pripoveduje ona pesem, ki se prepeva, kjer sta le dva Nemca skupaj in brez katere si ni možno misliti med Nemci ni žalostnega ni veselega dogodka — kjer stoji torej tista >\Vacht ara Rhein«, ki skrbi, da more velika nemška domovina mirno spati, tam gori v Kolonji izhaja list »Kolnische Zeitungc. Ta list je menda vzvišen nad sum panslavizma. A baš ta list je nedavno temu objavil Članek, ki seje toplo potezal za u vede nje ruskega jezika na nemških realkah in realnih gimnazijah. Veleger-manski listje menil: Rusija je nas največi sosed. Nemška industrija ima na Ruskem razmerno veliko tržišče. Mnoge velike nemške hiše imajo v velikih ruskih mestih svoje podružnice in kdor v Rusiji pridno in vestno dela, mu navadno dobro gre! Pravi in najbolji (»odjetnik v Rusiji je država. Z ozirom na veliko vojno moč Rusije postaja tudi za nemško vojsko potreba, da se uči ruskemu jeziku. (Tu dokazuje list z mnogimi konkretnimi podatki, 0 TOlitrl t I. okraju. Nepričakovanemu nevspehu v I. okraju utegne biti vzrok tudi ta, da so se domači voditelji agitacije nekoliko preveč zanesli na pridobljene vo-lilce pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, kateri kraj je do sedaj vedno po veliki večini proti nam glasoval. Tam se je računalo na 20 do 30 glasov za našo stranko, in s temi glasovi bi nam bila zmaga zagotovljena. A na večer pred volitvijo je — kakor smo doznali — mladi Vekjet po dom. Boca iz sv. Marije Magdalene zgornje premotil kakih 30 volil-cev in jim usilil glasovnice z Banellijem. O tem seveda naši agitatorji na dan volitve niso znali in so se vedno zanašali na te glasove. Nekoliko je naš nevspeh provzročilo neko tamošnje konsumno društvo, v katerem so sicer skoro sami domačini, ki pa ima za predsednika nekega Italijana. To društvo nima še koncesije za kremo in ker jim je Banelli zagotovljal, da dobe koncesijo, ako volijo njega, je to služilo kakor vspešno agi-tacijsko sredstvo. Še od neke druge strani, od katere bi bili najmanje pričakovali kaj tacega, je nav-stal strasten agitator za Italijane. Nedefinitivni učitelj Fonda, ki je svoječasno moral iz službe magistrata na Kras radi svojega narodnega prepričanja, in ki se je zopet vrnil v službo magistrata, je bil agitator za Ba- kako nemška vojska potrebuje ljudi, ki znajo nellija. Dolgo nismo hoteli verjeti temu, ali ruski.) In potem nadaljuje: V marsičem bi j sedaj smo prepričani. No, sedaj menda pobili na boljem, ako bi se ruščina vsaj fakul- j stane definitiven. Zaslužil je. Mi bi mu niti tativno učila na realkah in realnih gimnazi- ne bili zamerili, ako bi bil ostal pasiven, ali jah ; v času miru bi imel od tega dobiček trgovec in industrijalec, istotako kakor vojska! Omenivši one zavode, kjer poučujejo v ruščini, piše »Kolnische Zeitung« dalje: >Kjer je pouk v ruskem jeziku pristopen širšim krogom, pritiska veliko število slušateljev, tako daje število ruskih da je nastopal aktivno in se tako izneveril prepričanju, na katero je prisegal še pred kratkim — tega mu ne moremo odpustiti in se mož ne sme čuditi, ako ga bomo odslej prištevali med nasprotnike svojega naroda ! Le temu kombiniranemu napadu je pripisati, da smo podlegli za par glasov, a je- je več nego hudič in on jena naši strani! U Uresničilo se je ! Zmagali smo, sijajno zmagali ! Na naši strani je pravica in pravica je vrgla onega, ki se je bojeval v Garibaldije-vih vrstah proti svoji domovini! Bog vam pl lčaj vsem vam, blage duše, ki ste se trudili, da rešite sramote sebe in svojo domovino! On, ki vse vidi in vse ve, naj vam vaš trud stotero povrne na tem in onem svetu! Onim pa, ki delajo proti lastnemu bratu, proti narodu in domovini svoji, onim naj kličemo — prokletstvo ? — Ne, odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo! Morda pride dan, ko se spametujejo. Morda se nam pridružijo, spoznavši, da so na krivi poti ! Vam sovražnikom pa kličemo: Vi ste danes naši sovražniki, vi nas nazivljete Kraševce, Kranjce, »foreste« in Bog vedi, še kaj vse, ali vedite, da vam mi vse odpuščamo, ker vemo, da je le »antikrist« oni, ki vas hujska proti nam ! Vemo, da imate na dnu srca še iskrico narodnega čuta, onega, ki ste ga vsprejeli va-se z mlekom od svojih slovenskih mater! Zato vas ne preklinjamo. Prosimo pa vas. kakor se prosi brata: spreobrnite se, spoznajte, da smo mi edini pravi vaši prijatelji, ki vam želimo iz dna srca vse dobro in da so sedanji vaši »prijatelji« le hinavci, ki delajo le na to, da bi vas potujčiii, da bi vam iztrgali iz srca ono, ki se imenuje ljubezen do domovine! Glejte na naš Lonjer, kjer je, izvzemši osla rja in še par prodanih duš, vse naše! Vprašajte jih, kedaj so bili bolj srečni in zadovoljni, ali sedaj, ko so z nami, ali pa nekdaj, ko nam — vsaj po večini — niso bili prijazni ?! Oni niso delali ne za denar in ne za vino. oni so delali le za čast naroda, katerega sinovi so, in za čast svojo, kar izostal zaključek, v katerem je bilo povedano: da je došlo na volišče 390 volilcev in da je naš kandidat, gospod Ivan Goriup, dobil 210, a Burgstaller 171 glasov. Nezadovoljnežent na znanje. Oni ne-zadovoljneži, ki so toliko godrnjali, ker je politično društvo sklenilo, tla v mestu ne postavi kandidatov, naj poslušajo kar piše »Der Suden« v tem pogledu: Ker se volilci niso udeležili volitev v IV. razredu, so bili Italijani med seboj. Vzlie temu ni bilo »presenečenj«, kakoršnjih se je pričakovalo vsled razprtij v italijanskem taboru. To dokazuje, kako zgrešeno je bilo, ko se je političnemu društvu »Edinost« očitala ta neudeležba, češ, da bi se bili Slovenci lahko okoristili na razporu med Italijani. Izid volitve je pokazal, da bi udeležba Slovencev za sedaj ne imela ni kake nadedovspeha in bi provzročila le razcepljen je moči, katere treba vse porabili za volilni boj v okolici. Tako sodijo ljudje, ki — mislijo. Nekaj z naše pošte. Pišejo nam : Dne 5. t. m. sem nesla na pošto zabojček, namenjen v Medvode. Dotični uradnik me je vprašal, kako se to pravi po nemški ? Jaz sem mil pojasnila, da Medvode so Zwischen-wassern, in uradnik je hitro šel pod Medvode pisat nemško ime! Hkratu pa je vskli-knil prav zanieljivo: Dieses Slovenisch!! Jaz pa sem mu povedala, da celo z ravnateljem pošte lahko govorim slovenski, on pa me tu zaničuje radi mojega jezika! Le hvaležen bi moral biti, ako mu človek, daje uljudno po-nilo; če pa on ne zna deželnih jezikov, a se radi tega ne iznaša nad strankami, so tudi dosegli v polni meri. Lonjer naj vam ^ ampak naj raje prosi, da ga premestijo kam, tečajev nezadostno. To vedo najbolje učitelji . tJen giavojh vzrokov, da so se Italijani vrgli ruskega jezika v Berolinu.« j 7 Vfjo giIo na okraj, je bil ta, ker so ho- Tako menijo in sodijo na Nemškem o teli demonstrirati proti — poštnemu pe- potrebi učenja ruskega jezika ! Če pa kdo v Avstriji sodi istotako o tej potrebi,je — pan-slavist. Ali je res, da se naši industriji in trgovini tako dobro godi, da jej ne treba širiti polja svojega delovanja ? ! Ali bi jima ne delo dobro, ako bi si pridobivali ruska tržišča? Kdo bi mogel trditi kaj tacega?! Pravilo bi se, vodo v morje nositi, ako bi htoeli dokazovati nasprotno: da bi bilo naši trgovini in industriji le v velikansko korist in povzdigo, ako bi osvojala ruska tržišča in bi tudi v tem pogledu posnemala prizadevanje nemške industrije, k i vidi jeden prvih |>ogojev v d o-s e g o tega namena ravno v učenju ruskega jezika! Ali stojte, morda je tu vmes neki drugi namen, ki povsem odgovarja čatu, ki nosi tudi ime Skedenj in so hoteli torej dokazati, da je Skedenj italijanska vas. Proti takemu kombiniranemu napadu ni mogla vspeti uzorna agitacija naših prvakov v Skednju in pri sv. Mariji Magdaleni, med katerimi moramo s posebno pohvalo omenjati : Antona Sancina-Drejača, Frana Su-mana, Dragotina Godino, oba ugledna brata Miklavca, Ivana Sancina p. d. Košo, Andreja Godino, učitelja tamburašev, Antona Nardina, Lovro Flego-Lazarja, predsednika čitalnice, in več druzih, katerih imena se ne spominjamo. Ali je ftkedenj res italijanski?! »Pic-colo« hoče po vsej sili iz izvolitve Banelli- HljH .... jeve, tega poraza — volilne morile, izvajati prizadevaniu R i sina reko vemu: ubijati nas go- , , . . a, , . ... . . , . . 1 J „ , , dokaz, da je Skedenj italijanski, da je torej spodarski! \ zmislu tega Bismarckovega ■ , . „ , . Ser vola in ne Skedenj, iz cesar da sledi, da dvojezični poštni pečat ni opravičen in da je marveč napad na italijansko posest! Siromak bi hotel dokazati, da solnce ne sije na nebu. Kakov dokaz je to? Ali more trditi, da vsaj polovica onih, ki so oddali Banelliju svoj glas, niso Slovenci ?! Ali so s i tem, da so se dali preslepiti, uehali biti slo-; venskega rodu ?! In denimo tudi, da so vsi spodarski! V zmislu tega iSismarckovega; ^^ programa morda naši nemški srditeži ne bi hoteli, da bi avstrijska industrija in trgovina mogli konkurirati zne m-ško industrijo in trgovino na — ruskih tržiščih. Kraljica Viktorija na Irskem. Kraljiei Viktoriji se je v sol>oto v »Phonix-parku« v Dublinu poklonilo 30.000 otrok in kraljica se je dvakrat j»eljala mej njih vrstami. ona 1T . , , .. m i i volile i Banellijevi Italijani! Ali bi bilo s tem \ tein so se u prirejale burne ovacije. Iako, , , . , . ... . . 4.. i . i • . - dokazano, da je Skedenj italijanski? Ali poročajo angležki listi. Neki dunajski list pa1 je prinesel sledečo depešo: Včeraj je bila v Dublinu hišna preiskava v redakciji nacionalističnega lista »United Irishman« in so se zaplenili eksemplari članka: »Kraljica lakote«, ker isti hujska k ustaji. Te dve tako nasprotni si poročili sta jako značilni za odno-šaje v Irski. Tržaške vesti. Volile! svojim novoizvoljenim poslancem. Včeraj se je predstavila gospodu dru. Otokarju Rvb^ru mnogoštevilna deputacija, ki je iskreno čestitala svojemu novemu zastopniku. Dru. Gustavu Gregorinu so pa narodni Križani doposlali nastopno brzojavko : Hvaležni Vam sokrvni Križani, kakor vedno zavedni sinovi majke Slave, Vam častitamo iz gorečega srca in kličemo našemu novemu deželnemu poslancu, oziroma mestnemu svetovalcu, krepki in veseli: Zi vio ! Zavedni Križani. Ljubljanski župan okoličanskim vo-lilceiu. Od župana ljubljanskega, gospoda Ivana Hribarja, nam je došla nastopna brzojavka : Slovenskim junakom, ki so včeraj dosegli tako častno zmago v nejednakem boju, izreka svoje občudovanje župan Ivan Hribar. blizu polfvica glasov, ki jih je dobil dr. Abram, ne veljajo nič ?! V tem najneugodnejšem slučaju bi mogli mi še vedno trditi, da je Skedenj dvojezičen. To pa tem bolj, ker baš glasovi za Abrama so bili od pravih domačinov, dočim je Banelli dobil velik del glasov od priseljencev !! Sicer pa imamo klasično pričo, da Skedenj ni italijanski, v gospodu Banelliju. Mož si ni vedel pomagati drugače, nego da je izdal nastopni oklic tudi v — hrvatskem jeziku : Jzbori gradskog vieča. Birači I. okoliša! Mož kega Vam podpisani odbor podlaga kot Vašeg zastopnika v gradskom vieču jest Carlo Banelli posestnik. On zaslužnje vse V7ase povieduje. Glasujte vsi za njega takor da bode on sigurno izabran za dobro Vaše in Vašeg zemlje. Glasujte jedno glasno. Ser-vola, dne 6 aprila 1900. Odbor I. okoliša (Odbor Servole). Le se napenjaj torej »Piccolo«, tega vendar ne dokažeš nikoli, da je Skedenj Servola in italijanska vas. Skedenj je Skedenj in — naš! Oh, da bi Beg dal, da zmagamo! Pod tem naslovom nam pišejo: Ko smo te dni# hodili po Lonjeiju, Rocolu in Kjadinu, smo slišali, kako so tu in tam vzdihovale naše vrle okoličanke: »Oh, da bi Bog dal, da zmagamo!« Možaki so pa odgovaijali: »Bog bo v izgled in mi s stomilijonnim narodom slovanskim vas bomo blagoslovljali. Osel na volišču! »Pri lovcu« v II. okraju se je primeri med drugimi komičnimi prizori tudi ta, da se je pripeljal eden od »dveh« Lonjerskib odpadnikov z osličem do volišča. Prizor, ki se je vršil o prihodu te žalostne prikazni, je bil tak, da moramo biti z žnjim popolnoma ^zadovoljni. Kakih 200 mož in inladeničev je vri-ščalo nad to zgubljeno revo! Ne vemo, kedo je bil bolj v zadregi, ali osel, ali — mož, ki je osla vodil! Osel je gledal klaverno v tla ; menda je slutil žalostni položaj svojega voditelja ! Bali smo se hujega in le želeli, naj bi se ta — oslarija čim prej odstranila, kar se je zgodilo potem, ko ga je razjarjeni narod po vrednosti — počastil. Dal Bog, da bi ne doživeli več takih prizorov! Mladina naša! Pišejo nam: Pred tednom ste pisali v »Edinosti«, kako je neki narodni dijak izjavil, da zapusti rodno hišo, ko bi znal, da mu oče glasuje za cikorijo. (Cikorija izhaja iz irredentarskega društva »Concordia«, katero so ustanovili lahoni v nadi, da nas prej pokopljejo, ter tako pripravijo za mater — Italijo!) Danes Vam imam sporočiti o sličnem slučaju mladeniške ljubezni do svojega zatiranega naroda. V drugem okraju je narodna družina, ki ima svojo hčerko na učiteljišču. Ta hčerka je, ko je čitala v »Edinosti« ime nekega sorodnika, ki je bil imenovan kakor narodni nasprotnik in koso to čitale tudi ostale sošolke, takoj pisala očetu, naj nemudoma izjavi v »Edinosti«, da ni on dotični, ki je bil napaden. Oče bi rad ustregel ljubljeni hčerki, osobito, ko je tožila, da jo sošolke napadajo, ali smilil se mu je napadanec, zato je opustil namerjano izjavo. Srčno veselje me je obšlo, ko sem slišal, kako se naša mladina poteguje za čast in napredek roda svojega in za čast svoje narodne družine. Solza mi je porosila oko in sveta srčnost se me je oprijela, tako, da sem podvojil svoje sile v obrambo domovine pred garibaldinci in po-lentarji, ki preže na to rodno grudo našo. Otroci morajo ultogati svoje stariše, ko jih pametno uče, a tudi sta riši so dolžni poslušati nasvete svojih mlajših, ako so isti pametni in umestni. Ti draga, nepoznana mi duša, ki začasno živiš oddaljena od svojcev, ki pa tako skrbiš za svoj narod, svojo in svoje hiše čast, sprejmi srčni narodni pozdrav od pisca teh skromnih vrstic in od vsega ljubljenega Ti naroda, za katerega se tako iskreno poteguješ. Dokler imamo tako mladino za seboj, dokler se nahajajo taki značaji med našo mladino, je naša bodočnost zagotovljena. Agitator. K TolitTi t V. okraju. V včerajšnjem poročilu v V. okraju je po neljubi pomoti kjer bo mogel in hotel brez tacih zadržkov opravljati svojo službo! Jaz sem ga zavrnila : druge Slovenke naj store istotako! Čudilo naključje. Včeraj je izlil tržni komisar neki ženi — 8 bokalov mleka dobre mere. A čudno naključje je bilo to, da je bila to žena jednega največih cikorijašev VI. okraja med Kontoveljein in Križem. Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 17-letni Marko Katalinić iz Brloga na Hrvatskem zaradi tatvine, katero je po noči od 4. do 5. marca t. I. izvršil v Opatiji, v 3 mesece težke ječe : 42-letni Vincencij Krt iz Hru-ševice zaradi težke telesne poškodbe v 3 mesece težke ječe in 20-letna dekla Marija Dojc iz Suhorja zaradi tatvine v l(j mesecev težke ječe. Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 307 slučajev bolezni, 40G oseb je bilo proglašenih, da so zdrave, 856 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je 115 takih bolnikov, ki so ponesrečili na delu. Prestopkov proti predpisom zdravnikov je bilo 201. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 10.309*48 kron. Iz ljubosumnosti je nastal prošlo noč v neki krčmi na Opčinah prepir, v katerem je dobil Rudolf Vidav več ran z nožem. Spravili so ga v tuk. bolnišnico. Povožen je bil včeraj 40-letni postre-šček Rudolf Hribar iz ulice Gelsi št. 3. Voz ga je ranil na (»beli nogah. Na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč. Čitateljem. Ker se je motor tiskarne uekaj pokvaril, je zadnja številka «Edinosti» izšla še le danes zjutraj mesto sinoči. In ker je motor sedaj v popravi, ni izključeno, da bo te dni kaka zamuda. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je darovala prvih pet kron gospodičina Milka Mankoč. Posnemajte, drage rojakinje in rojaki, vrlo rodoljubko! In geslo bodi: prvih pet kron sv. Cirilu in Metodu ! Nadalje je doposlalo »Delalsko podporno društvo« 54 gl. 4 nč., nabranih v društvenih pušicali. Gospa Maver 20 nove. Srčna hvala vsem častitim d a rov alka m in slavnemu bratskemu društvu! Pevski zbor enjati. Vsaki prestopnik se aretira in inora potem na okr. glavarstvo v Poreč. Pa ne samo petje, ampak tudi vsaka sumljiva beseda, javno izgovar-jena, more spraviti dotičnika v veliko zadrego. Tako dela italijanska gospoda z Italijani, ki so po vrhu še «cittadini». Kaj bi še le bilo, ako bi se bile vzdignile hrvatske podobčine proti oblastnežem in tlačiteljem svojim?! V tem si jčaju bi bili dali Italijani umeti na gotovem mestu, da se Hrvatje hočejo puntati in po-slediea bi bila ta, da bi bili vojaki poplavili podobčine, da — bi krotili cbarbare* in >Uskoke* ! Vesti iz Kranjske. * Županska kriza v Spodnji Šiški. Kakor posnemljemo iz ljubljanskih, listov, je večletni spodnješisenski župan gosp. Kau>eheirg odstopil, kakor smo že tedni poročali in sW*er vsled razkritja nekaterih ne-rednosti, katere je zakrivil njegov pisar. Do tega poslednjega se je o svojem času obrnil neki narednik vojaške godbe v Ljubljani, ki je pristojen nekam na Sedmograško ter bi rad dobil avstrijsko državljanstvo in pristojnost v Spodnji Šiški, s prošnjo, naj mu v to s vrh o svetuje. Županov pisar mu je takoj obljubil, da sam uredi vse potrebno in na to mu je narednik plačal 15 g<»ld. za takso, 2 gld. za koleke in še 10 gld. za uboge. Res je narednik potem tudi prejel od pisarja dva dokumenta s podpisom župana Kauschegga in na podlagi teh je narednik prosil za podelitev državljanstva. Stvar je bila na dež. vladi in je prišla tudi v ministerstvo. Mini-sterski referent je zahteval zapisnik v občinski seji, v kateri se je sklenilo, podeliti rečenemu naredniku pristojnost, ako zadobi državljanstvo. Tega zapisnika pa seveda ni bilo, ker občinski zastop v Spodnji Šiški o vsej stvari sploh ni vedel ni besedice in j'* pisar falzificinll županov podpis. Po zahtevi ministerstva je prišla vsa stvar na dan. Seveda tudi od denarja, ki ga je plačal narednik ni dobila občina. Govore, da ješedruzih nereduosti na občinf . upravi. Uvedena je preiskava. * Državna podpora. «Muzejskemu društvu* v Ljubljani je ministerstvo za nauk dovolilo 400 K podpore. * Utonila je na Dolenjskem 21-letna poštna upraviteljica iz Železnikov, A. T. * Velikonočne počitnice ljubljanskih in srednjih šol bodo trajale od 11. do 17. t. m. * Potres so občutili dne 8. t. m. ob 9. uri 10 m. dopoludne v Novem mestu. Sunek je bil v smeri od juga proti severu in in je trajal jedno sekundo. ♦Peta stavbena doba po poln s u seje prič ia v Ljubljani. Škoda le, da slabo vreine tako neprijetno ovira, da bi prišla stavbena tlela v popolen tir. Izvrševati j so se pričela pred vsem notranja zidarska dela v novozgrajenih hišah. Na deželnem dvorcu in justični palači so se stavbena dela tudi že pričela. Na zadnji je nekaj temeljnega zidovja že narejenega. Na tej zgradbi , se uporablja tudi oddelek (70) kaznjencev iz Maribora in sicer na kopanju tal. V Gradišču se prične tekom letošnje pomladi gradnja Stubenbergove mestne ubožnice, na Sv. Jakoba trgu se začne z gradnjo poslopja mestne dekliške šole in v V od mat u z jubi-lejsko ubožnico. V Trnovem zgradi slovensko stavbeno društvo jedno poslopje. Vrt gluho-nemniškega poslopja je že obgrajen s kamenito podlago, na kateri je železna ograja že izvršena. Delavcev je došlo do zdaj v Ljubljano 400 do G0O. »Slov. Narod» graja postopanje nekaterih ljubljanskih stavbenih tvrd k, ki jemljejo na delo iaške zidarje in celo iz krajev, ki so na sumu, da v njih razsajajo koze, domačine pa odrivajo. Ali bi se ne dalo nič storiti proti taki kriviei- in taki objestnosti dotičnih stavbenih podjetnikov ?! Razne vesti. Iz Žalosti na smrti generala Joubertase je obesil na Dunaju 171etni pekovski vajenec Kari Marawitz. Isti je takoj ob pričetku ransvaalske vojne srčno želel, da bi potoval v Transvaal ter se ondi bojeval na buraki strani. Seveda se mn želja ni uresničila. Že nekaj dni sem so na Morawitzu opazovali znake umobolja. Ko je pa čital v časopisih |»oroČilo o Joubertovi smrti, bilo je konec njegovega miru. Noč in dan je neprestano jokal za nepoznanim, a vrlim generalom, vmes pa je vsklikal: »Te žalosti ne prenesem!« Dne 2. t. m. pa je šel navidezno miren v svojo spalnico ter se ondi obesil. Tragična smrt mladeniča je vzbujala veliko sočutja. Vsled trpinčenja svojih stari se v je zopet umri neki otrok v mestu Ričan na Češkem. Bestijalna zakonca Czernv sta svojega 4 in pol leta starega sinčka tako pretepala, daje imel vse ude pohabljene, da je bil poln gnojnih ran in opečen na raznih krajih. Priče pripovedujejo, da sta dečka posajala na razbeljen trinožnik, ali ga devala na ledenomrzlo vodo ter ga neusmiljeno pretepala. Otrok je umrl | ]Z Warrentona dne 7. t. m.: Angleži s> in zdravnik je na mrtvem truplu konstatiral, | nogj obstreljali železniško postajo Fourteen da je otrok umrl radi trpinčenja. Ko so j Streams, katero je bil zasedel sovražnik. Ker peljali zakonca na sodišče, ju je hotelo ob- j ^ na nekem poslopju v bližini razvili za | Marki Hoyos umrl. MADRID 9. (K. B.) Bivši španjski poslanik na dunajskem dvoru, marki Hojos, je umrl. Vojna v južni Afriki. Anglcžka patrola in Boerei pri Waseh-bauku. LONDON 9. (K. B.) *Times» javljajo iz Lad vsmitha: Patrola 13 husarov je pri Waschbauku trčila ua Boerce. U begi! Boerci. — Kužna bolezen. LONDON 9. (K. B.) «Reuter» javlja iz Simonsto\vna včerajšnjega dne : Od 30. u begi i h Boerce v so jih zopet ujeli 15. Med ujetimi Boerci so bili 4 nadaljni slučaji smrti vsled legarja. Bolezen razsaja že tudi v mestu ter je že zahtevala žrtev. Angleži pri Fourteen Streamsu. LONDON 9. (K. K.) »Reuter» javlja si- činstvo pobiti. Razprava bo v kratkem v Pragi. Kurijozum na pariftki razstavi ima biti brodovje od 1156 miniatur ■ oklopnic vseh narodov, katero je baje ravnatelj ladijostavja turške admiralitete Ahmed paša z lastnimi rokami izrezal in zlepil in ki je sedaj na ogled v vojašnici Kasim paše v Carigradu. stavo javlja >z denz, javlja: O prihodnjem obisku avstrij- Aliwalnortha dne 7. t. m.: Včeraj so prišle ske-a cesarja v Berolinu se bo v spremstvu j i. Rouxvillea semkaj štiri stotnije irskih strel- istega nahajal minister za vnanje stvari, grof >ev in dve stotniji dobrovoljce v; zadnjo . , . . stražo sta tvorila dva eskadrona mejnih jezde- Goluchowski. | , i t> i .. BEROLIN 9 (K. B.) »Wolff» javlja: cev, katera je bil odposlal general Brabant. Ni. Veličanstvo Fran Josip je napovedal svoj Enega poročnika in dva jezdeca pogrešajo. obisk na berolinskem dvoru za dne 5. maja, Boerci imajo dva mrtveca da se dne 6. maja udeleži svečanosti, ki se O nesreči Angležev pri Roornspruitu. bo vršila o priliki proglašenja polnoletnosti; LONDON 9. (K. B.) «T,mes, javljajo prestolonaslednika. - C*P*tadta dne 5" * m;: ° 0 obisku cesarja Frana Josipa v nesreči pri Koornspruitu kažejo občudovanja Berolinu. vredno spretnost Boercev in neverjetno malo- 1 ON DON 10 [K. B.] O priliki nazna- marnost in neprevidnost angležkih častnikov, nila, da potuje cesar Fran Josip v Beroiin, ki bi po tolikih ueuspehih vendar morali bit, naglaža *Morning Post», koliko je storil cesar bolj pazljivi. - Ist, l,st javlja iz Bloemfon-za svojo državo, ter pravi da bo ta obisk j teina dne 6. t. m.: Zguba pet stotmj povelike važnosti za Avstro-ogersko in Nemčijo, menja nesrečo zato, ker je s tem dovršeno Zveza teh dveh nemških vladarjev jamči gibanje vzhodnega krila Boercev, k, imajo to da v Evropi ne pride nobena država sedaj prostor južno od Sannporta do neke do nadvlad a i točke vzhodno od Jagersfonteina zaseden, na v acja. g da-si le na redko. Angleži čuvajo železnične KLADNO 9.'!k.R.) Včeraj so rudarji | in Pf* kar Pa zabteVa teŽ"Vn° sklenili na tukajšnjem shodu, da se javijo: Pj™ , v Lepener« osamljeni. danes ol, 9. ur, ,j„tng vb, na delo ter da LONDON 10. [K. B.] .Tte.es. javljajo istodobno izroee zahtevke delavcev. . _ ^ , . .__a - RUMBURG 9. (K. B.) Vesti i, Warns- - r'el™ * <,ne 7" m"' da Je dorfa potrjujejo, da štrajkujoSi tkalci začnejo f "-Ja deJanf ;zol,rana' a da vs° 1 , , i j i a.■ i bene pozicije Angležev sila močne ter da danes popoludne zopet delat,. ! . r ;* ° ..... r , lr. dvornih krogov. imaJ° AnSležl Med V**"" DUNAJ 10. (K. B.1 Dedni veliki voj-; —Je vedno out. streljanje. voda Badenski in soproga sta se danes v jutro i odpeljala v Karlsruhe. Vojvoda Filip Wurtemberški in soproga sta prispela včeraj iz Merana semkaj. Čestitka dunajskih Slovencev Tržačauom o priliki molitev. DUNAJ 10. ob 12-50 pop. (P.] Slava vrlim borile« m ob Adriji! Naprej in tudi Banellijem ne bo prostora. Cankar, Dimnik, Dolenc, Kraigher, Verčon, Zupančič. Nemiri v rodu Ašauti. Trgovina in promet. Assieurazioni 'Generali. Predvčeraj se je vršil občni zbor tega zavarovalnega društva, ki posluje mnogo tudi v slovenskih pokrajinah. Iz 68. letnega poročila posnemamo naslednje podatke : Uvodom naglasa poročilo, da ni pričakovati, da bi se razmere, ki neugodno uplivajo na razvoj naše _______ ____________________industrije, kmalu obrnile na bolje; treba je LONDON 10. [K. B.) Glasom brzojavke napeti vse sile, da podjetje napreduje vkljub Hodsona, guvernerja «zlate obali> iz Kumasi tem razmeram. so nastali nemiri vsled tega, ker je Hudson Za življensko stroko je bilo minolo leto |M»slal iskat zlatega stola Ašantijcev. Pleme ugodno: pomnožil se je portfelj, a umrljivost Kumasi je napadlo četo ter pomorilo oziroma' je zaostala znatno za tem, kar je bilo pri-ranilo 23 mož. Glavarji črncev so bili lojalni čakovati ter se niso hoteli pridružiti Kumasijcem. Hodson se nadeja, da bo mogel ustajo zadušiti, ne da bi tekla kri ter se polastiti provzro-čiteljev. Cene duhana na Špaiijsltem. MADRID 7. (K. B.) Zvišanje cen duhana je prozročilo v provinciji Murcica nemire. V La Union je nekdo, ki protestira proti zvišanju cen duhana, ubil nekega kadilca. Iz angleškega parlamenta. LONDON 9. (K. B.) Spodnja zbornica je sprejela zakon o zakupih zemljišč s 115 glasovi proti 30 ter se je potem odgodila do 26. t. m. Pariška razstava. SREDEC 9. (K. B.) Minister za trgovino in poljedelstvo, Načevič, se je sinoči odpeljal v Pariz, da se kakor voditelj bolgarskega oddelka udeleži otvoritve razstave. Ponujenih je bilo 11.408 pogodeb za zavarovalno svoto 84.600.332-52 K, a sklenilo se je 9594 pogodeb za s\oto 72,256.406*89 K. Vsa zavarovana glavnica je znašala koncem leta 483,973.169-56 K; prirastlo je iste od zadnjega leta za 34,745.352 34 K. Rezerve za premije in prenosi istih za zavarovane glavnice in rente je bilo naložene 124,140.392-59 K, t. j. od minoleta več za 10,003.809-90 K. V stroki zavarovanja proti naravnim nezgodam je tudi opaziti znatno razširjenje delovanja, vendar je neugoduo uplivala konkurenca in veliko število elementarnih nesreč. V bližnji prihodnjosti začne poslovati oddelek za rzavarovanje proti ulomom in tatvinam. Garancijski zaklad društva je znašal koncem leta 1899. kron 162,608.919*18, ki je dobro naložen v nepremakljinah v posoji- lih na policah o zavarovanju življenja, v posojilih na vrednostne listine, v vrednostnih papirjih, meuicah, zajamčenih zadolžnicah delničarjev in v kasi. Redna rezerva za zgnbe vsled sprememb v kurzu znaša 5,703.523*09 K, izredna z letošnjim odkazom vred svoto, kakor je zahtevajo društvena pravila, namreč 2,920.985*12 K, skupaj 8,624.239*11 K. Zaklad za oskrbo društvenih uslužbencev je znašal koncem I. 1899. kron 2,081,807*28. Skupni prebitek je dosegel svoto 2,012.742*52; ako odbijemo delete zavarovancev v znesku 5Uti.6G3*76 K, preostaje čistega d o h o d k a 2,406.078*76 K, ki se ima razdeliti tako-le : Izredna rezerva za spremembe v kurzu kron 413.251"38, zastopništvom glasom pravil kron 231.675*72, dividende delničarjem kron 1,735.000, prenos na novi račun kron 26.551 G6, skupaj kron 2,406.078*70. Dividenda znaša torej 360 'frankov od delnice ter se bo plačevala pri blagajnah ravnateljstev in podružnic od 10 t. m. naprej. Vabilo na narocbo. S 1. marcem 1900 smo odprli novo na-roebo na »Edinost«, katera stane: V Trstu (na tlom pošiljana) in za vse Avstro-Ogersko: 24 kron za vse leto, 12 „ „ pol leta, 0 ,, „ četrt leta, 2 kroni na mesec; za zunajne deželi: 36 kron za vse leto. za pol, četrt leta iu na mesec pa ra-zmerno. Kdor izmed zunanjih naročnikov naroči »Edinost« na tamošnji pošti, dobi jo za 18 kron; to pa vsled tega, ker nam ni treba lista frankirati (5 stot. za vsako številko), marveč dotični naročnik plača poštnino naravnost tamošnji pošti, ali poštnina se izdatno zniža. Posamične številke lista se prodajajo v Trstu v mnogih tobakarnah po 6 stotink (3 kr.), v Gorici pa po 8 stotink (4 kr.) List se zamore z vsakim dnem naročiti. One naročnike pa, ki so zaostali s plačilom naročnine, uljudno prosimo, da nemudoma store svoko ganjeni po tolikih dokazih sočutja in spoštovanja o priliki smrti g. Mihe Smrdel izrekamo največjo zahvalo vsem ki so se spominjali preblagega pokojnika v njegovih zadnjih urah, ter ga spremili k večnemu počitku. V Sežani, dnč 9. aprila 1900. Družine Smrdel, Goljevšček in Macarol. Tržaška posojilnica in Milic iciistriTaia zaiitca z mejni! poroštvom, iliea S. Fr&ncesco št. 2, Z. n. (Slovanska Čitalnica). OBUVALA! Hraailae ilofe »e sprejemajo od vsakega, Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5 */§*/•» na menjico po 6 °/0 na zastave po 5 \'s°/0. Uradne are so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačaj« se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo). priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča Josip Sf&ntič čevljarski mojster Poštne hranilnic ni račun 816.004. Spedicijska poslovnica Oaipar Hvalic t Ooriei t ulici Morelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Xov zaprt voz za prevažavje. Dostavljanje nepoškodovanega blaga se zagotavlja ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spaluiee in spre-jemniee, žimnie in peresuic, ogledal iu železnih blarajn. po eenah. da se ni bati koakureaee. !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Kemontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primeijati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlaćene.) I 1 verižica za uro. sestava (oklepa (na zahtevo iz niklja kali ponrebrnjena). ' 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri- ljantom. 1 par lepih zapestnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjše-valno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld, 2*06. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, »prejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E- Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Kr&kovo — Str&dom IS. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Vabilo k IT. rednemu letnemu občnemu zboru „hranilnice in posojilnice v Tomaji reg. zadruge z neomejeno zavezo". Zborovanje se bode vršilo dne 22 aprila 1900 ob 3 uri popoludne v prostorih ,, Elizabet i šča'4 po sledečem vsporedu : 1. Poročilo uačelstva. 2. Potrjenje letnih računov. Izvolitev naeelstva. 4, Volitev nadzorstva. 5. Razni predlogi. Tomaj, dne 10. aprila 1900. NačelstTo hranilnice in posojilnice. Najboljše berilo in darilo o°o oo A »°o oo je vsestransko jako pohvaljena .Vzpja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoće sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. SO kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefa V&len&iču m Dunaju m., Steingasae 9 I. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Ce«» je skrajno znižana, knjig je malo več. M. AITE Trgovina manifak t urnega blaga Trat. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane snovi j, za moške obleke ; velik izbor snovi] za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstneya perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za mnske obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah, Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cene rdjciraktv in si občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. Izvrstno kolo Kavami Tedesco«, kjer je tudi kolo n se vsled odhoda iz Trsta takoj proda. Natančne po- izvedbe v ogled. Šivalnih strojev tovarniška zaloga Ivana Jaz-a v LJubljani >r Dunajska cesta it v. 13. priporoča svoje pripoznano najboljše šivalne stroje za domačo porabo in obrtniške potrebe. O O K) W M > O o ć * o u t s - O O g <* M z? 13 o m « > * 'ž? Slovenci pozorl ZaA iteva/te povsod m nogaviee, rokaviee, jopiSe in vse vrste Bil .v.; pletenin iz ..f(.t...».tt............m.w......... D. Hribar jeve tovarne Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvČ. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden Btanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvČ. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Perhauc Jakob ulica Acq uedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. ulica Media št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Dn4nnn!l# Pi*on imag°9tilnovuliciIreneo rUlUtlllll I I <111 jt. 2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki Čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Pahor Patar ulica Ribors°št 2b-Velika OO I Idi lOlCI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčiearne. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat :ia dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. Antnn *snrli PriP°ro<;a 3V°j' kavarni nlllUII VUI II »Commer^io« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. '""'1'tt' HtlllimilMIlM««!' i>iU«»r«>'«uMiinn*»Miiiimm tiininiiin»MM«M» Jo domaše blago je trpežno, eeno in se kosu z vsakim drugim izdelkom bodisi ku-terekoli konkurence. s Slovenski trgcvee. NAJLEPŠE VELIKONOČNO! DARILO Službo išče petošolec, stenograf, pri kakem odvetniku ali denarnem zavodu, kakor posjilnici, zavarovalnici itd. Pisma pod „Velika n#č" Sv. Jurij ob Šeavnici, via Radgona post« re-stante. DOKTORJA * * * * « * Ilustrirana Izdaja, eena mebko vezana 5 K, v platno vezana 6-40 K. v svinjsken usnju vezana 9 K, po pošti 80 h več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubjani. Fran Hitty Novak Mihalj Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. priporoča svojo zalogo kolonijaluega blaga na debelo iu ua drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje in drva. Muhfi Incin v uIici del Torro stev'12 ITI U11 d JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin na par. Valentin Skočir r^:!;:; kjer melje vsakovrstne turŠčene moke. Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Civilni in vojaški krojač. « - -r • • vsakemu toj razumljivi C. kr. nrmligm kroji krojiii Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. Voščene sveče. Jlfnnar svečar v Gorici ulica Sv. Antona " st - izdeiuje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prefastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Voščilo (l>iks) in usnje. Glavno zalnrin voJfila [biksa] družbe UlCtVIlU £.diuyu av CiriU in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljaije ima Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. Za eno veliko fino restavracijo se sprejme kot najemnik kavcije zmožen, boljši poročen krčmar. Pogoj: krčmarica mora biti izvrstna kuharica. Ponudbe na Rudolf Mosse Dunaj pod „W. P. 1714"