List 51. Gospodarske stvari. Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Zborovanje je vodil družbeni predsednik gospod Karol bar. Wurzbach, navzoč je bil častni ud družbe, preČastiti gospod deželni predsednik A. Winkler kot zastopnik vlade, ravno tako gospod deželni glavar grof Thurn; udov je bilo prišlo 45. Družbe načelnik gosp. baron Wurzbach prične zborovanje s tem-le ogovorom: „Pozdravljaje Vas, prečastita gospoda, izrekam najprej zahvalo gospodu deželnemu predsedniku in gosp. deželnemu glavarju za prijaznost, da sta naš zbor počastila s svojo navzočnostjo." Potem poprime besedo gospod deželni glavar grof Thurn in povdarja, da morata kmetijska družba in deželni odbor med sabo biti zmiraj v prijateljski zvezi, ker le tako se da na noge pomagati deželi, ki, kar se kmetijstva tiče, ni ravno v dobrem stanu; izreka pa tudi nado , da bo deželna vlada v tem družbo krepko podpirala. Za njim se oglasi deželni predsednik gosp. Andr. Winkler in zahvalovae se za pozdrav pravi: ,,Slavno ministerstvo poljedelstva se za kmetijstvo posebno briga, ker Avstrija je v prvi vrsti kmetovalska država. Tudi kmetijstvo na Kranjskem ima vlada vedno pred očmi, zmiraj je krepko podpirala namene kmetijske družbe z izdatnimi podporami; toraj naj si bo družba svesta, da jo bo tudi nadalje v tem zadovoljno podpirala." Te besede je zbor čul z velikim veseljem. Na to naznani predsednik baron Wurzbach imena v tem letu umrlih odličnih udov. Ti so: Grof Andrej Hohenwart (oče našega poslanca), gosp. Edvard Schaffer, grajščak v Trebnjem, gosp. Jan. Engelthaler, posestnik, gosp. Anton Homač, posestnik v Gradacu; vsi bodijo udom priporočeni v spomin. Zastopniki unanjih kmetijskih družeb so bili: Dr. Jan. Bleiweis vitez Trsteniški za družbe v Inomostu, Gradcu, Solnogradu, Celovcu, Opavi, Lvovu in Zagrebu; žalibog, zavoljo bolezni ni mogel sam navzoč biti in ga je nadomestoval gosp. Brus. Pooblaščenec družeb: dunajske, linške, brnske, tržaške, roveredske in rovinjske je bil predsednik s. m. Zdaj naznani gosp. družbeni predsednik , da je o poroki cesarjevičevi 10. maja t. 1. centralni odbor svojo radostno udanost skazal po posebni adresi, ter vzklikne: ,>Naj Bog blagoslovi presvitlega cesarjeviča Rudolfa in njegovo presvitlo soprogo princesinjo Štefanijo!' Ves zbor zakiiče navdušen ,,živila"! Predsednik nadaljuje: „Dne 20. januarija prihodnjega leta je stoletnica rajncega nadvojvode Ivana, šta-jarska kmetijska družba je sklenila obhajati ga slovesno. Leta 1815. je naša družba izvolila si ga s splošno navdušenostjo za najvišega pokrovitelja, on je to pokroviteljstvo blage volje sprejel, ostal družbi pokrovitelj do svoje smrti in večkrat počastil občne zbore njene s svojo navzočnostjo. Kako blagonosno je deloval nadvojvoda za avstrijske dežele in posebno za Kranjsko, je obče znano; v Gradcu postavljeni mu spomin je stalna priča hvale, katero smo mu dolžni. Centralni odbor si bo prizadeval, da se tudi naša družba spodobno vdeleži svečanosti, ki se bo napravila v spomin temu vzvišenemu in. obče ljubljenemu prijatelju ljudskemu." (Dalje prihodnjič.) 416 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. (Dalje.) Gospod predsednik baron Wurzbach nadaljuje: „Nj. veličanstvo cesar je našemu velezasiužuemu udu in dolgoletnemu tajniku gospodu dr. Jan. Bleiweisu vitezu Trsteniškemu podelil železne krone red. Vsa Kranjska se je veselila tega cesarskega priznanja zaslug našega visokospoštovanega rojaka. Vsakemu izmed nas je znano, koliko je po svojih ,,Novicah" in po kmetijskih svojih knjigah storil za kranjskega kmeta, ki ni imel in nima še drugih virov poduka. Prav tako znane so njegove zasluge kot tajnika naše družbe in ravnatelja podkovske šole in živinozdravilstva, katero zadnje težavno delo je opravljal več let čisto brez vse plače. Da je tudi prebivalstvo dežele kranjske zasluge njegove po vsem pripoznalo, pokazalo je častitanje, pokazali so diplomi, katere so mu prinesli o njegovi sedemdesetletnici iz vseh krajev. O tej priliki toraj izjavim, da vso našo družbo je srčno razveselilo to , da je Nj. veličanstvo nas presvitli cesar blagovolil našemu blago-rodnemu dr. Bleiweisu nakloniti tako veliko čast. r^aj bi mu Bog povrnil zopet zdravje — nam in vsi deželi na veliko veselje." (Splošna pohvala in izraz sočutja.) Gosp. predsednik govori dalje: „Letina je bila na Kranjskem letos le srednja. Statistiko o nji je centralni odbor dal sestaviti svojemu udu gospodu L. Robiču strogo na resnični podlagi, spis se bo kmalu poslal slavnemu ministerstvu kmetijstva. Vravnava zemljišnega davka je do zdaj pokazala ugoden vspeh za kranjsko z davki preobloženo deželo; zato si. vladi ne moremo biti dosti hvaležni. Zdaj čakajo preiskane pritožbe re-šenja. Le pri tistih zemljišnih kosih, ki so se vdrugič premerili, se v primeri s starim staln m katastrom kaže več razlik. Obžalovati pa je to , da se je — drugače tako potrebno — vredenje zemljišnih knjig začelo prej, nego so bile rešene pritožbe (reklamacije) o napačni meri in razdelitvi posameznih kosov." ,,Gospod minister poljedelstva, grof Falkenhajn, je v gosposke zbornice seji dne 17. novembra t, 1. izrekel, „da je po raznih znamenjih brezdvomno, da je kmetijski stan v naši državi postal slabši, nego je bil in da kmetovalca čakajo še bujši časi, ako ne bo kmalu izdatne pomoči". — Naša družba in njene posestrine so zavoljo žalibog pogostih postnih prodaj uže dalj časa javno tožile o vednem propadanji kmetijstva; al verjelo se nam ni, gotovo največ zato ne, ker so dandanes pretirane pritožbe povsod navadne. Da je pa minister sam tako izrekel se, to nas sme zelč pomiriti." ,,Zdaj je minister podal gosposki zbornici troje postav, namreč: 1. Postavo o zloženi zemljišč; 2. postavo o izklučenji druzih zemljišč iz gozdov in arondi-ranji gozdnih mej; o postavo o razdelitvi skupnih zemljišč. Te zel6 važne postave so bile v gosposki zbornici soglasno sprejete. Zio je pripoznano, toraj do boljšega odprta pot; veliko nam je pa še štor ti. Vendar imamo pa do vladnih namer največe zaupanje ter se trdno zanašamo, da bodo tudi za kmetijskega gospodarja pri nas prišli boljši ča*i." (Dobro!) „Centralnemu odboru se zdi dolžnost, slavnemu 417 ministerstvu kmetijstva, slavni deželni vladi, potem ve-lečastiti duhovščini izreči najprisrčnejšo zahvalo za prijazno in dobrovoljno podporo naši družbi.u „Po državi nam dovoljene podpore so nesle dobrega sadu. Vzlasti živinoreja se je, kakor so izrekli izvedenci, izdatno zboljšala. Prav lepa razstava kmetijskih pridelkov, ki je bila dne 2. oktobra t. L v Novomestu, je pokazala, da so kranjski kmetovalci začeli si sami zboljsevati svoj stan. Dotični razstavni odbor si je z osnovo te razstave zaslužil hvalo vse dežele". ,,Slavni deželni zbor kranjski je sklenil, da se bo leta 1882. obhajal 6001etni spomin, kar je dežela kranjska prišla k najsvitlejši in naj visi cesarski rodo-vini Habsburški; deželni odbor bo za to slovesnost sestavil poseben program. Dežela kranjska je v teh 600 letih svojo vdanost do avstrijske cesarske hiše spričala z blagom in krvijo. Se nedavno — burnega 1. 1848. — je kranjsko prebivalstvo s svojim mirnim in udanim vedenjem pokazalo svojo ljubezen, svojo neomajljivo zvestobo do svoje starodavne cesarske hiše. Kar ni bilo nikjer, je bilo pri nas: ne ene politične nerednosti ni bilo. S pravim ponosom smemo reči: Kranjska se šteje k riajzvestejsim med zvestimi deželami. (Živahno pritr-jerije.) Da bodo naši kmetovalci, katerih število je med prebivalci naše domovine največe, pridružili se tej slovesnosti z največo radostjo, to stoji. Centralni odbor našo družbe si bo prizadeval, da se bodo tudi udje njeni v obilnem številu vdeležili te vzlasti o sedanji dobi pomenljive in važne svečanosti ter svojo več stoletij neomadeževano ohranjeno zvestobo in ljubezen do nase najviše cesarske rodovine in do našega najmilost-ljivejšega cesarja in gospoda skazali na najbolj spodoben način.a „Tudi danes, predno gremo na svoje delo, kličemo vsi z navdušenim srcem: Živili presvitli, ljubljeni naš cesar Franc Josip L!r' (Ves zbor kliče navdušen , živijo!" in „hoch!") (Dal. prih.) 2 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. (Dalje.) Gosp. Robič bere nekaj stavkov družbinega poročila, na to se oglasi gosp. Murnik: ,,Ako bode gospod poročevalec nadaljeval poročilo o delovanji glavnega odbora, kakor do zdaj, bode komaj ob 12. uri končal. Jaz mislim , da o razstavi v Novem mestu ni treba na drobno poročati, kajti o njej je bilo poročano obširno po slovenskih in nemških listih, tedaj je stvar vsakemu znana, kateri se je za njo zanimal. Nasvetoval bi tedai, naj bi gosp. Robič imenoval le naslove posameznih oddelkov poročila in le to, kjer je treba daljše razprave, naj bi se prečitalo." Gospod družbeni predsednik: S predlogom gosp. M urnika sem, kar se tiče prihranitve časa, popolnem eoacih misli. Ako nobeden gospodov ne želi besede (nihče se ne oglasi), smatram gosp. M urnika predlog sprijet. Gospoda Robiča prosim, naj nadaljujoč poročilo imenuje le naslove posameznim oddelkom poročila. Poročevalec gosp. Luka Robič nadaljuje poročilo, vstrezajoč predlogu gosp. M urnika. (Ko je poročilo končano.) Gospod družbeni prvosednik: Zeli morebiti kateri gospodov o poročili centralnega odbora sploh besede? (Nihče se ne oglasi.) Tako se je poročilo vzelo potrdilno na znanje in ta točka dnevnega reda je bila rešena. Sedaj prehajamo na drugo točko dnevnega reda, to je predlaganje družbenega računa za 1880. leto in proračuna za 1882. leto, katerih podrobnosti so bile na ogled položene v družbeni pisarni. Prosim gospoda centralnega odbornika Brusa, da poroča o družbenem računu. Gospod Brus: Vsota dohodkov 1880. leta je znašala 6612 gold. 94*/2 kr., in ako se prejemnini odbijejo troski 5802 gold. 25 72 kr., ostaja v blagajnici koncem 1880. 1. znesek 810 gold. 69 kr. Gospod družbeni prvosednik: Ali želi kateri gospodov besede o računu? Gospod vodja Dolenec ima besedo. Vodja gosp. Dolenec: Poročilo o računu, po posameznih zneskih prebrano, nam pleni velik del časa, trjed katerim bi se lahko lotili obravnav o važnejših zadevah. Jaz bi torej nasvetoval, na) se poročilo o računskih sklepih in o proračunih v prihodnje pošilja udom vsaj 14 ali 8 dni pred občnim zborom na dom, da bi imeli priliko, isto na tanko pregledati in bi se potem pri občnem zboru govorilo le o istih posameznih 3 točkah računa ali proračuna, o katerih bi kateri ud želel besede. Gospod Brus: Vabilo k občnemu zboru družbenemu seje o pravem časi objavilo v „Laibacher Zeitg." in v razglasi se je izrecno poudarjalo , da podrobnosti družbenega računa leže na ogled vsakemu udu v družbeni pisarni. Jaz bi bil z računi natanko izkazal troske vsakemu gospodu, kateri bi se bil potrudil v pisarno. Dohodki družbeni so uže tako zelo pičli in ako se sprejme predlog gospoda vodje Dolenca, narastć s tem družbi zopet znameniti troški s tiskovinami in poštarino. Gospod družbeni prvosednik: Meni se zdi, da je predlog gosp. Dolenca vendar vreden, naj se oziramo na-nj. Nikakor ni moči zahtevati od visokočasti-tih družbenih udov, stanujočih po deželi, naj nalašč potujejo v mesto, gledat družbenega računa v pisarno. F o mojih mislih bi se ustreglo predlogu gospoda vodje Dolenca s tem, da bi podružnicam poslali primerno število odtisov družbenega računa in proračuna, naj jih razdele udom. Menim, da navzlic ne ravno preugodnim finančnim razmeram bi imela družba vendar to žrtvovati svojim udom. Isti gospodje, kateri so s predlogom gospoda Dolenca v tej obliki zadovoljni, kakor sem ga razlagal jaz, prosim, naj vzdignejo roko. (Predlog se sprejme.) Centralnemu odboru bode skrb, da se izvrši. Saj to velja le za pro futuro. Danes se nam je posvetovati o podrobnostnih postavkih računa. (Dalje prihodnjič.) 10 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. (Dalje.) Gospod Ogulin: Jaz predlagam, da se tudi danes ognemo berilu podrobnostih postavkov. Gospod družbeni prvosednik: Očitalo se mi je, da presuverenski preskakujemo proračun. Ne dal bi rad povoda novemu taktšnemu očitanju. Sploh ukreni o tem slavni zbor. Prosim onih gospodov, kateri glasujejo za predlog gosp. Ogulina, da vzdignejo rok6. (Predlog se zavrže.) Prosim gosp. Brusa, prebrati posamezne postavke. Gospod Brus: (prebere posamezne postavke računa.) Osmeljujem se opomniti, da je blagajnični ostanek 810 gold. 69 kraje, del se v proračun bodočega 1881. leta. Gospod družbeni prvosednik: Prosim onih gospodov, kateri so zadovoljni s posameznimi postavki računa kakor tudi s skupno vsoto , da vzdignejo roko. (Račun se potrdi.) Dalje opomnim, da je imovina družbena ostala nedotaknena znaša 34.573 gold. 83 kr, ako tudi se je vrednost Poljanskega vrta mnogo niže postavila, nego je v resnici. To v pojasnilo, da je družbena imovina, da si majhna, popolnoma se ohranila. Prosim poročevalca gosp. Brusa, naj bere proračun za 1882. leto. Gospod Brus: (prebere proračun dohodkov in tro-škov za 1882. leto po posameznih postavkih.) Dohodki znašajo 4673 gold. 46V2 kr., in ako se odbijejo dohodkom troški 4657 gold. 49Y2 kr., kaže, ako temu proračunu ne pride kaj navskriž, da ostane koncem 1882. 1. prebitek 15 gold. 97 kr. Gospod družbeni prvosednik: Želi kdo besede o posameznih postavkih proračuna, tiČočih se dohodkov? Gospod vodja D o lene c ima besedo. Vodja gosp. Dolenec: Pri dohodkih nahajam zapisano kot dohodke podkovske šole in živinozdravniš-nice 613 gold. Usojam se vprašati, kako se je ta vsota še vpisala, ko je nam vendar vsem žalostna vest znana, da neha živinozdravnišnica naša po ukazu si. kmetijskega ministerstva. Gospod Brus: Proračun je bil uže prej sestavljen, predno je došel ukaz si. c. kr. ministerstva kmetijstva, da ima na podkovski šoli nehati živinozdravniška šola. Gospod družbeni prvosednik: Opomniti mi je, da se je izdal si. c. kr. ministerstva ukaz o prenehanji živinozdravnišnice v naši podkovski šoli še ie potem, ko se je bil uže določil proračun za 1882. leto. Gospod Brus: Za podkovsko šolo plačuje ljubljanski mestni magistrat stanarino za prostore, ki jej rabijo na družbenem vrtu. Ta je tu pač postavljen na prvo mesto dohodkov. Gospod Luka Bo bič: Jaz moram opomniti, da podkovska šola še ostane in da le živinozdravske šoie ne bode več. Podpora, katera je postavljena v dohodke proračuna za bodoče leto, je zatorej v prvi vrsti namenjena za podkovsko šolo. Gospod družbeni prvosednik: Pojasnilo se je, da nastavljeni znesek za podkovsko šolo ni fikcija, temuč da se resnično porabi. Prosim zatorej onih gospodov , kateri bi imeli o pojasnilih, ki so jih čuli, še kaj opomniti, da se oglasijo za besedo. (Nihče se ne oglasi.) Zategadel prosim onih gospodov, kateri so zadovoljni z dohodki proračuna, da vzdignejo rok6. (Proračun o dohodkih se enoglasno sprejme.) Prosim poročevalca gospoda Brusa, da sedaj prebere namerjane troške proračuna za 1882. leto. Poročevalec gospod Brus prebere troške po posameznih podrobnostnih postavkih. Gospod družbeni prvosednik: Želi kateri gospodov besede o namerjanih troških proračuna? Kakor se vidi, nihče. Prosim zatorej onih gospodov, kateri te postavke potrdijo, naj vzdignejo roko. (Troški proračuna se potrdijo.) Gospod družbeni prvosednik (nadaljujoč): Izrekla se je želja, naj se dnevni red tako izpremeni, da sedaj , ko nas je vseh še polno število , predno se prične posvetovanje o drugih točkah dnevnega reda, se vrši volitev prvosednika, tajnika in enega odbornika centralnega odbora na mesto udov, kateri imajo po pravilih izstopiti. Ako proti tej želji, katero smatram predlogom, ni nikacega ugovora, sprejmem ga kot potrjenega. (Predlog se sprejme.) Prosim zatorej, da se prične volitev funkcijonarjev. Gospod vodja Dolenec ima besedo. Vodja gospod Dolenec: Jaz bi predlagal, da se prvosednikom in tajnikum izvolita dosedanja zaslužna gospoda per acelamationem. (Živahna pohvala in živela-klici.) Gospod družbeni prvosednik: Opomniti mi je vendar, da je dvojiti o tem, če je z ozirom na družbena pravila, kjer se zahteva volitev po glasovnicah, dopuščena volitev per acelamationem, kakor se je pred- 11 lagalo, in prosil bi gospoda deželnega predsednika dobrotnega pojasnila o tem vprašanji, ako nima si. vlada o tem postopanji pri volitvi nikacega pomisleka. Gospod c. k. deželni predsednik: Glasovanje slavnega občnega zbora ima pokazati, bode li pri volitvi obeh naj odličnejših funkcij onarjev družbenih sprejela družba kak drug način. Gospod družbeni prvosednik: Opravilo pri volitvi z glasovnicama je cisto priprosto, zatorej bi po pojasnili visokočast. gospoda deželnega predsednika za-znamenoval volitev po glasovnicah za primerno. Zahvaljujem se uže sedaj gospodom za namerjano volitev, katera me ima na novo potrditi za šest let v moji službi, in kedar se zvrši, rad jo sprejmem. Odkritosrčno povem, slavni zbor, iz vsega srca želim, ako bi v vseh zastopništvih naše dežele vladala edinost za nje blagostanje} kakor v naši družbi in v nje centralnem odboru. (Pohvala. Klici: Res je!) Gospod vodja D o 1 e n e c ima besedo. Vodja gosp. D o 1 e n e c: Jaz mislim, da visokoča-stiti gosp. deželni predsednik Winkler ni nasprotoval mojemu predlogu za volitev po aklamaciji, nego samo rekel, naj se o njem glasuje. Gospod c kr. dežeini predsednik: Predloga nisem nikakoršnega stavil, ampak izrazil samo to, naj bi občni zbor glasoval o predlogu gospoda Dolenca. (Dalje prihodnjič.) List 3. Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. (Dalje.) Gospod družbeni prvosednik: Po pojasnilu visokočastitega gospoda deželnega predsednika osmelju-jem se sedaj predlog gospoda vodje Dolenca, ali se ima o volitvi prvosednika in tajnika družbenega glasovati per acclamationem, dati na glasovanje. Onih gospodov, kateri so za-nj, prosim, naj vstanejo. (Predlog se enoglasno sprejme.) Sedaj prosim onih gospodov, kateri so za volitev dosedanjega predsednika kranjske kmetijske družbe, naj vstanejo. (Volitev se enoglasno sprejme z ,,živiou- in dobro-klici.) Gospod družbeni prvosednik: Slavni zbor! Z nova ste me s svojo enoglasno volitvijo v mojo dosedanjo službo, katero ljubim iz vsega srca, na šest let * dalje postavili. Bodite uverjeni, da hočem obračati vsa svoje moči na to, da jo z največjo ljubeznijo in navdušenjem opravljam v blagostanje svoje domovine Kranjske in v korist kmetijske družbe svoje domovine. (Burni dobro-klici. Živijo- in slava klici.) Sedaj prosim, da se prične per acclamationem volitev dosedanjega tajnika, visokorodnega gospoda dr. J. viteza Bi ei weisa-Tr steniškeg a. Onih gospodov, kateri so z volitvijo našega visokozaslužnega dosedanjega tajnika zadovoljni, prosim, da vstanejo. (Burni dobro klici: Živel dr. Bleiweis! Bog ga nam ohrani! Slava!) Gospod vitez Blei weis - T rsteniški se je zatorej po splošnem navdušenem pritrdilu volil za tajnika naši družbi. Prosim, da se voli sedaj ud centralnega oabora. Prosim , da se oddajo glasovnice. (Ko so se oddale.) Prosim gospoda Josipa Seuniga in Andreja Brusa, da naznanita skrutinovanje oddanih glasovnic. 18 Gospod Brus: Oddalo se je 40 glasovnic. Med teini je dobil gospod Rajmund Kaste lic, prvosednik kranjskega ribškega društva, 35 glasov, drugi so se razcepili. Gospod Kastelicje zatorej izvoljen. Gospod družbeni prvosednik: Prosim gosp. Kastelca, naj naznani, ako sprejme volitev. Gospod Rajmuiid Kaste lic: Zahvaljujem se slavnemu zboru za častno volitev in gotovo bodem storil vse, da ustrezam zaupanju, katero se stavi v me. (Velika pohvala.) Gospod družbeni prvosednik: V imenu centralnega odbora se Vam zahvaljujem za prijazni sprejem Vam izročenega, mandata. Vaše blagorodje bodi uverjeno, da Vas centralni odbor družbeni z velicim veseljem pozdravi v svoji sredi. (Pohvala.) Sedaj prihajamo k predlogu o pogozdovanji Krasa. Gospod P. L a s n i k bode o tem poročal. Gospod P. Lasnik: Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe si jemlje Čast, naznanjati naslednje: 1 Da se ustanovniki na Krasi vedno bolj zanimajo za pogozdovanje Krasa, zaradi česar je tudi mnogim njih po predlogu centralnega odbora si. vlada podelila premije v novcih. 2. Po posredovanji centralnega odbora je tudi mnogim stanovnikom kraškim si. vlada brezplačno podelila drevesnih sadik, zaradi česar smatra c. kr. kmetijska družba v svojo prijetno dolžnost, da jej izreče svojo zahvalo, ter je ob enem prosi, naj svojo podporo v tej stvari tudi v bodoče nadaljuje. 3. Ker se sedanja gozdna postava na pogozdovanji Krasa da obračati le po nekoliko in posebno zaradi paše, katera ima imeti poleg pogozdovanja svojo pravico, nima nikacih primernih določeb, izroča občni zbor c. k. kmetijske družbe slavni vladi prošnjo: ,,Slavna vlada naj bi zdelala postavo o pogozdovanji Krasa ter jo izročila si. kranjskemu deželnemu zboru v ustavno obravnavo in konečni sklep/' Gospod družbeni prvosednik: Želi kateri gospodov o teh predlogih centralnega odbora besede? Ako ne, prosim, naj se glasuje o njem. (Predlogi se enoglasno potrdijo.) Gospod družbeni prvosednik: Sedaj je na vrsti sklep o pohvalnem priznanji v interesu kranjskega kmetijstva priporočanih gospodov. Za to predlaga centralni odbor: 1) Gospoda Derganca Antona, c. kr. gimnazijskega profesorja in c. k. okrajnega šolskega nadzornika v Novomestu, za pospeševanje kmetijstva sploh in po* sebno sadjereje, potem pouka po ljudskih šolah; 2) gospoda Ogulina Antona, posestnika v Novomestu, za vinstvo; 3) gospoda Teršinarja, grajščaka v Vrhu, za živinoi*ejo; 4) gospoda Jeriča Jožefa, za bučelarstvo; 5) gospoda Scheverja Mavricija, nadlogarja v Ratečah, za gozdarstvo; 6) gospoda Jeršana Antona, posestnika na Uncu, za gozdarstvo. Dalje za pospeševanje sadjereje: 7) Gospoda Ranta Matijo, učitelja na Premu; 8) gospoda Franketa Jožefa, učitelja v Stopičah; 9) gospoda Lavriča Franceta, učitelja v Št. Kanci j a nu ; 10) gosp. Povšeta Antona, posestnika v Mačkah. Vsi ti gospodje so si z nevtrudljivo delavnostjo go tovo zaslužili pohvalno priznanje kranjske kmetijske družbe, jaz bi zatorej predlagal, da se ta predlog centralnega odbora enoglasno potrdi. (Zgodi se brez debate.) Gospod družbeni prvosednik: Na dnevnem redu je sedaj volitev častnih in dopisujočih družbenih udov. Za častnega uda družbenega predlaga centralni odbor visokorodnega gospoda deželnega glavarja grofa Thurna-Valsassino, kateri si je uže kot župan v Radovljici, kot veleposestnik in mnogoleten ud naši družbi pridobil mnogo zaslug o pospeševanji kmetijstva po Kranjskem. Slavni zbor, gotov sem Vašega splošnega pritrdila, ako Vas skupno povabim, da potrdite volitev našega visok« rodnega gospoda deželnega glavarja grofa Gustava Thurn Valsassine. (Ves zbor vstane navdušen s ,.slava"-klici in nživel"-klici v potrdilo predloga gospoda družbenega prvosednika.) Prosim, tudi v bodoče pospeševati naše interese. Gosp. deželni glavar ima besedo. Gospod deželni glavar grof Thurn-Valsassina: Slavni zbor! Iz dna srca se zahvaljujem za odliko, ki me je doletela z imenovanjem častnega uda preslavni družbi, ter prosim, naj sprejme družba zagotovilo, da mi bode vedno skrb , ekonomske interese naše dežele Kranjske podpirati po najboljši moči (Viharna pohvala! Živel! Slava našemu deželnemu glavarju.) (Dalje prihodnjič.) 26 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. (Dalje.) Poročila in predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. Gospod družbeni prvosednik: Prihajamo sedaj do predlogov posameznih družbenih podružnic in do predlogov družbenih udov. Najprej ima kot poročevalec o podružnicah naše družbe ud centralnega odbora gosp. M ur ni k besedo. Gospod Murnik: Centralni odbrr kmetijske družbe prejel je od podružnic celo vrsto predlogov. Prečital jih bodem po vrsti in opomnim, da one vipavske podružnico bodo utemeljevali tu navzočoi gospodje: vodja R. Dolenec, c. k. notar dr. Vok in posestnik Josip Baj ec. Vipavska podružnica nasvetuje, naj občni zbor kmetijske družbe sklene, da se vloži prošnja do c. k. kmetijskega ministerstva, da ono dovoli sadjerejakemu društvu v Vipavi po 400 gold. letne podpore, in to štiri leta. Ta predlog bode utemeljeval gosp. vodja Dolenec. Gosp. vodja Dolenec: Slavni zbor! Predno spregovorim kaj o ravno navedenem predlogu, prosim, da mi slavni zbor dovoli, nekaj popraviti , kar se je po krivdi podružnice vipavske izpustilo. Siišali smo, da je občni zbor prisodil većim gospodom, kateri delajo za napredek kmetijstva v naši domovini, pohvalna pisma. Tudi vipavska podružnica je sklenila predlagati štiri gospode za to čast, ali prav odkritosrčno povem, vodstvo podružnice je zaradi drugih opravil opustilo poslati dotične predloge centralnemu odboru o pravem ča3U. Prosim zatorej slavni zbor, da mi dovoli dotične gospode tu predlagati in prosim gospoda predaednika, da izvoli slavni zbor po glasovanji vprašati, ali mi je to dovoljeno. 27 Gospod družbeni prvosednik: Ako slavni zbor nima ničesar ugovarjati , smatram to za potrdilo. (Po premolku.) To se ne zgodi, prosim zatorej gospoda Dolenca, naj svoj govor nadaljuje. Vodja gospod Dolenec: Gospodje, katere nasve-tuje podružnica vipavska za častno priznanje, so naslednji : gospod A. Ž van u t, posestnik iz Sošic; gosp. Matevž Lavrenčič, posestnik in deželni poslanec v Vrhpolji pri Vipavi, Oba ta gospoda zaslužita priznanje, ker posnemata v svojih vinogradih Slapško šolo, gosp. Matevž Lavrenčič pa zasluži še posebno priznanje za umno živinorejo. Nadalje predlagam gospoda Antona Prhalca, posestnika v Vipavi, kateti tudi posnema vinorejako šolo na Slapu v svojih vinogradih, in gospoda Karola Dolenca, tu navzočega župana vipavskega. Gospodu Dolencu gre v prvi vrsti zasluga, da je sprožil misel reguliranja voda v vipavski dolini in neumorno dela g. Karol Dolenec na to, da bi se na Nanosu uvedlo umno sirarstvo in se povzdignilo. Tem štirim gospodom zatorej nasvetuje vipavska podružnica, naj bi njim slavni občni zbor prisodil častna pohv. lna pisma. Gospod družbeni prvosednik: Slavni zbor je ćul predlog. Zeli kdo o predlogu besede? (Po premolku ) Ako ne, preidemo na glasovanje. Prosim onih gospodov, kateri glasujejo za predlog gospoda Dolenca, naj vzdignejo roko. (Predlog se enoglasno sprejme.) Gospod družbeni prvosednik (nadaljujoč): Ne morem se vzdržati, da bi pri tej priliki ne izrekel najtoplejše zahvale našemu uČiteljstvu o pospeševanji sadjereje po ljudski šoli. Konstatujem, da so napćri ljudskih učiteljev o razširjanji sadjereje rodili lep sad. (Pohvala.) Gospod vodja Dolenec ima besedo. Vodja gospod Dolenec: Slavni zbori Sadjereja v naši deželi je po mnogih krajih na jako visoki, po drugih pa na zelo nizki stopinji. Nočem navajati posebnih krajev, kjer je sadjereja boljša ali slabeja, ali reči moram, da bi bila umna sadjereja po mojem mnenji lahko faktor blagostanja za našo deželo. Naše podnebje je sadjereji zelo ugodno, a razven vipavske doline se ista, žali! le preželo zanemarja. Slavna c. k. vlada je mnogo storila v prospeh sadjereje na Kranjskem. Dajala je denarnih podpor za umne in pridne sadjerejce, delila brezplačno drevesca, ljudskim učiteljem pa, kateri so pospeševali sadjerejo, nagrade, pošiljala jih k predavanjem o umni sadjereji v Gradec in Maribor. A sadjereja na Kranjskem je do danes ostala tam, kjer je bila pred mnogo, mnogo leti. Na Gorenjskem je nekaj, ta Notranjskem, izvzemši Vipave, malo, na Dolenjskem nič. Zaradi tega so ustanovili vipavski kmetijski rodoljubi sadjerejsko društvo, katero bi po načinu, kakor društvo sv. Mohorja razširja knjige, razširjevalo žlahna drevesa po kranjski deželi. Pri društvu sv. Mohorja dobi vsak ud za mali znesek enega goldinarja toliko koristnih knjig, zakaj bi na enak način ne razširjevalo sadjerejsko društvo žlahnih drevesec? Ako bode imelo sadjerejsko društvo le 1000 udov po vsi deželi , katerih vsak plača po 1 gold. na leto, bode isto svojim udom razdelilo lahko toliko sad iih drevesec . da bodemo v 10 do 15 letih prav lahko dospeli do tega, da nam bode sadjereja donašala gotovo lOO.OOO gold. več, nego zdaj. Obširno sem pisal o vipavskem sadjerejskem društvu v ?)Novicah". Visoka c. k. vlada potrdila nam je pravila in zdaj lahko začne društvo delovati. Ali prvi pogoj je to; da dobi društvo prva štiri leta po 400 gld. vsako leto podpore, potem ne bode treba nikakoršne podpore več. Ta podpora se bode uporabljala samo ^ato, da vsak ud, kateri bode plačal 1 gold. doneska, uže prvo leto nekaj za to dobi, kar pa mu sadjerejsko društvo brez podpore ne bode moglo dati. Prosilo je sadjerejsko društvo vipavsko za podporo si. deželni zbor kranjski, a ta je našo prošnjo popolnem zavrgel. Neverjetno se sicer glasi, da bi to zamogel storiti kranjski deželni zbor, — a zgodilo se je vendar le. Odbor sad-jerejskega društva nas je zatorej obtežil s prošnjo , da skušamo s pomočjo slavnega občnega zbora kmetijske družbe doseči podporo, katere nismo zamogli dobiti v deželi, pri si. c. k. ministerstvu kmetijstva. Potem bode društvu lahko ustanoviti drevesnico, če ne bode ena zadostovala, tudi dve in več, in preverjen sem, da bode delovalo društvo na velik blagor kmetijstva v deželi. Prosim zatorej, naj bi slavni zbor in glavni odbor kmetijske družbe prav krepko podpiral našo prošnjo pri c. kr. ministerstvu kmetijstva, da nam dovoli prošeno podporo. (Konec prih.) 35 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Poročila in predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. (Dalje.) Gospod družbeni prvosednik: Zeli kateri gospodov besede? Gospod Ogulin ima besedo. Gospod Ogulin: Jaz podpiram predlog gospoda vodje Dolenca v vsej razsežnosti, in priporočam najtoplejše slavnemu zboru, da sklene o njem. Gospod družbeni prvosednik: Ako nobeden gospodov več ne želi besede, ima jo poročevalec centralnega odbora gospod Murnik. Gospod Murnik: Meni kot poročevalcu centralnega odbora je izjaviti, kaj ta misli o predlogu vipavske podružnice naše. On se popolnem sklada s prošnjo vipavske podružnice in bode isto dobro utemeljeno predložil z gorkim priporočilom visokemu c. k. ministerstvu kmetijstva. Gospod družbeni prvosednik: Gospoda, ki je stavil predlog . bi prosil, naj mi pove ime društva ter mi naznani, ali je uže dobilo potrdilo si. deželne vlade, ali so pravila uže izročena. Gospod vodja Dolenec: Ime društvu slove: ,,Vipavsko sadjerejsko društvo" in pravila društvena je si. c. k. deželna vlada kranjska uže potrdila. Gospod družbeni prvosednik: Predlog gospoda vodje Dolenca meri na to: centralni odbor naj bi prošnjo podružnice vipavske, da bi se dovolilo sad-jerejskemu društvu za štiri leta po 400 gold. letne podpore, krepko podpiral pri si. c. k. ministerstvu kmetij- stva. Onih"gospodov, kateri se zlagajo s predlogom v tej obliki, prosim, da vzdignejo rokč. (Predlog se sprejme.) Gospod družbeni prvosednik (nadaljujoč): Prosim gosp. poročevalca Murnika, naj poroča o daljnem predlogu podružnice vipavske. Gospod Murnik: Drugi predlog vipavske podružnice se tiče podpore, katero naj bi se izprosila sirarska družba, ki se hoče ustanoviti na Nanosi. Predlog bode utemeljil gosp. vodja Dolenec. Vodja gospod Dolenec: Slavni zbor! Meni je utemeljiti predlog, katerega je stavila podružnica vipavska , naj bi se izprosila od si. ministerstva kmetijstva podpora za ustanovo sirarske družbe ali zadruge na Nanosi. Zasluga našega Častitega župana vipavskega je, da je občina vipavska, katera je na Nanosi posest-nica 5000 oralov pašnikov, lansko leto prikupila k tem še 7000 oralov pašnikov od posestnika gosp. Bajca. Sedaj se bodo zopet za ves okrog pašnikov jemale ovce na pašo. Gosp. župan vipavski Dolenec je takoj po nakupu pašnikov sprožil misel, naj bi se do sedaj izgledno primitivno sirarstvo premenilo po zadrugi res v izgledno sirarstvo. Občina in podružnica vipavska želi, da bi se sirarstvo povzdignilo, ali to je le mogoče, ako se doseže podpora od si. ministerstva zato , da se na Nanosi ustanovi sirarska zadruga , enaka istim , kakor uže obstoje v Bohinji. Občina vipavska nima toliko novcev, da bi si nakupila potrebnih stvari za umno sirarstvo, in zato prosi podpore. Najpotrebnejši je vodnjak, kajti ista luža, v kateri se kopljejo celč psi, ne more služiti umnemu sirarstvu, katero zahteva v prvi vrsti snažnosti. Potreben je tudi kotel in klet. Ta luknja, v kateri zdaj sir spravljajo in jo imenujejo klet, je dosto preslaba, da bi v njej bivali prašiči. Nadalje pa je tudi potreba podpore zato, da k nam pride učitelj umnega sirarstva, prečastiti slavno znani gospod župnik Mesar, kateri bi nas učil, kako je treba delati umno sir in kako se ima zato rabiti orodje. Ustanovljenje prave sirarske zadruge na Nanosi pa ni preje mogoče, predno niso izpolnjene po podpori si. ministerstva kmetijstva iste potrebne stvari, katere sem zdaj navajal, kajti ako ni kaj za umno izdelovanje sira v roke vzeti. nam tudi učitelj malo ali pa ničesar ne koristi. Kakor hitro pa bode dovoljena podpora za potrebne stvari, potem se bode tukaj sirarska zadruga ustanovila. Gospod d ruž beni prvosednik: Prosim gospoda vodjo Dolenca, da se izjavi, koliko bi bilo podpore potreba za vse tri stvari ? Gospod vodja Dolenec: Vsota naj bi ne bila veča, nego je bila dovoljena od si. ministerstva kmetijstva zadrugam na Gorenjskem v Bohinji. Tam je pet ali šest zadrug, na Nanosi pa bi se ustanovila le ena sama. Gospod Brus: Opomniti moram, da c. kr. mi-nisterstvo kmetijstva le tedaj dovoljuje podporo po največ 300 gold., kedar se je uže ustanovila sirarska zadruga, ter je potrdila pravila si. vlada. Prej se ne dovoli nikaka podpora. Gospod družbeni prvosednik: Prosim pojasnila, ali je uže ustanovljena sirarska zadruga, ali se še le snuje V Gospod vodja Dolenec: Pet ali šest kmetov vzame na Nanosi pašo v najem, in ti jo zopet oddajejo gospo-darjem ovac, tako da dosle obstaje samo najemniška zadruga. Kedar pak bode privolilo si. c. kr. minister« stvo kmetijstva podporo za napravo potrebnega orodja,, obljubilo je deset vipavskih dobrih gospodarjev, da ustanovijo zadrugo. Potem se takoj izročž nje pravila^ a na goli nič nima nihče veselja kaj začenjati. 36 Gospod Robič: Za vodnjake daje si. vlada rada posebne podpore, kakor hitro se potreba o njih dokaže. Jaz mislim , da bi bilo umestno, izročiti si. vladi za vodnjak posebno prošnjo. Gospod družbeni prvosednik: Jaz rekapitu-lujem predlog gospoda vodje Dolenca takisto, da bi privolilo državno podporo si. ministerstvo kmetijstva za napravo potrebnega orodja sirarski zadrugi, za zidanje kleti in za napravo vodnjaka. Gotov znesek podpore za to ni določil. Po mojih mislih bode za dosedanje navade voljo sila težavno dobiti podporo , ker ni pokazati nikacega podrobnostnega projekta in zadruga došle se ni ustanovljena. Gospod dr. Vok: Opomenim v pojasnilo, da se dotle ne more ustanoviti nikaka sirarska zadruga, dokler se ne privoli podpora za potrebne predmete. Ker je največi del pašnikov, ki imajo rabiti sirarski zadrugi, svojina občine vipavske, prosi se lahko podpore tudi za občino vipavsko. Gospod vodja Dolenec: Vodnjak, ako se napravi, bode tudi petnajstim kmetom, kateri stanujejo na Nanosi, v veliko korist. Letos o suši so morali isti po 6 ur daleč hoditi po vodo. Ako se bode dovolila podpora, skrbelo se bode tudiv za to, da se uvede boljše pleme ovac, na primer iz Slezije in iz Bosne , katere dajo obilo mleka, ne pa kakor sedanje pleme, komaj da bi rekel za dober „fingrat". Gospod družbeni prvosednik: Vendar bi bilo priporočati, da se prošnja o napravi vodnjaka takoj vloži pri si. vladi, katera bode brezdvojbeno, ko priporoči prošnjo centralni odbor, ugodno jo rešila. Gospod vodja Dolenec: Pri napravi vodnjaka je gledati na to, da se postavi na kraji, kjer služi sirarski zadrugi v korist, da se namreč ne napravi blizu kmetov na Nanosi stanujočih, kjer bi ne bil sirarski z&drugi v nikak prid. Gospod družbeni prvosednik: Predlog podružnice vipavske meri zatorej na to, da bi se izprosila podpora za napravo vodnjaka, za napravo potrebnega orodja sirarski družbi, kakor tudi, da se pošlje tjekaj učitelj. Onih gospodov, kateri so zadovoljni s tem predlogom, prosim, naj vzdignejo roko. (Predlog se sprejme.) Centralni odbor pričakuje, da mu da gospod vodja Dolenec potrebna pojasnila za podpiranje peticije. (Dalje prihodnjič.) 122 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881, Poročila in predlogi 'podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. (Na dalje iz 5. lista.) Odbornik Murni k naznanja predlog vipavske podružnice, naj bi se odšle občni zbor kmetijske družbe sklicaval zgodaj v jeseni ali pa po dvakrat aa leto. Gospod Ogulin pa v imenu novomeške podružnice stavi predlog, naj imajo trajati občni zbori najmanj vse dopoludne in popoludne, rekši tako dolgo, dokler se v obravnavi ne izvrše vse točke dnevnega reda. Gospod družbeni prvosednik omenja, da to uže pravila določujejo in naj se to prepušča centralnemu odboru. Razgovora o tej stvari se še udeleže gospodje Ogulin in Lasnik in konečno se predlog zavrže in se misli prvosednikovi pritrdi. Odbornik Murni k naznanja, da pride predlog vipavske podružnice zaradi železnice Loka Trst na vrsto, katerega gosp. dr. Vok takole utemeljuje: Deležnikom slavnega zbora je znano, da se uže mnogo let potezamo za drugo železnično zvezo s Trstom, katera se od vseh strani spoznava za zelć važno. Zatorej ne bodem pojas-noval važnosti te železnice. Razpravlja naj se le vpra sanje, katera pr6ga utegne biti najugodnejša, katera bi najbolj ustrezala obrtskim, gospodarskim in trgovskim razmeram deželskim. V tem oziru so se izjavile vse občine vipavske doline za železnično progo Loka-Trst, a da se kolikor moči dotiče vipavske doline, in so to peticijo ponovile sedaj, ker so se posamične korporacije, tako trgovinska zbornica goriška, potegnile za železnično prćgo Predil Gorica. OsmeJjam se zatorej v iineni podružnice vipavske staviti predlog: Slavni zbor naj ali ukrene, da peticiji občine v vipavski dolini pristopi po vsej vsebini, ali naj v posebni peticiji napravo te želez niče skozi vipavsko dolino s kmetijsko-gospodarskega stališča pri si. vladi kar najtoplejše moči priporoča. Predlog se podpira in sprejme. Odbornik M urnik omenja, da je vipavska podružnica stavila predlog, obrniti se do visoke vlades prošnjo, naj bi se zopet uvedla živinska sol. Utemeljil je ta predlog gosp. Jožef Baje tako-le: Naši kmetovalci se neprenehoma trudijo napredovati v umnem kmetijstvu, sosebno pa v živinoreji, katera je največa podpora kmetu. Ako pa hoče kmetovalec, da živinoreja napreduje, treba je, da daje živini soli. Ta pa je neprimerno draga, kajti ako redi kmetovalec 13 živinčet in daje vsem skupaj le po eno kilo soli na dan , velja to v 365 dnevih 44 gold., kar je za kmeta uže visok 123 davek. Ako nam hoče slavna vlada pomagati, naj uvede zopet prodajo živinske soli Adrije za napravo soli ne bode zmanjkalo, in tudi slavni erar ne bode trpel škode, če se zopet uvede prodaja živinske soli, kajti prodalo se bode soli gotovo dvakrat toliko, kot zdaj, ako se bode dobila po nižji ceni. Jaz tedaj gorko priporočam, da slavni občni zbor sklene prošnjo do si. vlade, naj se uvede zopet prodaja živinske soli po niži ceni, kot navadne za kuho potrebne soli. Odbornik Murnik podpira predlog, kateri se tudi, ko je še gospod prvosednik nekoliko opon^b napravil, enoglasno sprejme. (Dal. prib.) 130 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Poročila in predlogi 'podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. (Dalje.) Odbornik Murni k predlaga, naj bi se o stvareh, o katerih se ne bode moglo dopoludne obravnavali, obravnavalo popoludne ob o. uri, in ko bi se obravnave ne končale danes, naj bi se nadaljevale jutri ob 9. uri dopoludne. O tej atvari govore gospodje: župnik Suler, c. k. deželni predsednik Winkler in Ogulin. Gospod Ogulin potem utemeljuje predloge podružnice novomeške: Začenjam s predlogom, tičočim se izobraženja mnogih izvedencev za Dolenjsko, kar se tiče trsne uši (Phylloxera). Prisiljen sem staviti ta predlog , ker je trana uš eno miljo od Dolenjskega sosedne vinograde po Stajarskem uže okužila. SI. miaisterstvo kmetijstva je v Bi želj i postavilo štacijsko vodstvo za opazovanje trsne uši, in bi imeli mnogi naših rojakov priliko, da se uče spoznavati zlo prav na mesti, kjer ima svoj sedež, da ga potem uspešno in umno zatirajo v domovini. Takisto bi važno bilo, da obiskovalci po-skuševalne štacije si nabirajo preparatov , kateri bi se delili po ljudskih šolah, ter vzpodbujali iznajdljivo mladež, da povsod zasleduje zlo trsne uši. Vendar, ako hočemo doseči ta smoter, treba je najprej potika, a ta je možen le, ako imamo praktično izobraženih učiteljev, kar se tiče trsne uši, da ti gornika in ljudske šole učitelja poučujejo, in poslednji zopet uči šolsko mladež. A sedaj razven mene in gospoda vodje Dolenca na Kranjskem o trsni uši korenito ni nihče poučen. Toda moji dnevi so šteti in gospod vodja Dolenec ima skoraj vse leto dovolj opravila z vodstvom sadjerejske in vinstvene šole slapške, tako, da mu ostaja le malo časa za nekatere potne pouke. A treba je za pokonča vanje trsne uši po Dolenjskem stvariti zarod, in to se zgodi tem laže, ker bi možje, kateri se hote poprijeti studij o trsni uši, z manjšimi stroški iehko proučili svoj predmet na opazovalni štaciji v Bizelji. To bi bilo ceneje, nego ako bi pošiljali te može v Klosterneuburg, in je gotovo tudi praktičnejše, kajti moči bi jim bilo trsno uš na mesti študirati v raznih dobah njenega raz voja. Jaz sem uže 1878. leta pri svojih preiskavah po vinogradih bizeljskih našel prvo limfo. Tako bi mogli ti obiskovalci opazovalne štacije pod vodstvom predstojnikovem po različnosti trsja iskati gnjezda trsni uši in se vsega praktično učiti na svoje oči. Mnogo vinogradnikov bi tečaj v Bizelji, ako se osnuje, obiskavalo brez vse podpore iz svojega nagiba, za izvedence vsacega vinskega okraja bi se morala pa uže omisliti kaka podpora. Gospod župnik Šuler podpira toplo predlog Ogu-linov. Na prošnjo odbornika Murnika, predlog natančneje razložiti, pravi gosp. Ogulin, da njegov predlog meri na to, naj se izobrazijo na državne troške možje, kateri bi vešči bili, kar se tiče trsne uši. Ti naj bi potem z državno podporo imeli potne pouke, kakor to 131 sedaj on dela po Dolenjskem, Če tudi brez vsega dobičkarstva , ker žrtvuje svoj trud in ima svoja predavanja ob nedeljah. Gospod Rih. Dolenec potem pravi: Slavni zbor! Znano nam je vsem, kako velika škoda nam preti po Pbylloxeri. Vlada je v prvi vrsti poklicana paziti, da se ta kuga v naše vinograde ne vgnjezdi. Da more to vspešno storiti po uže izkušenem principu, je potrebno, da ima v kraji, kjer nevarnost preti, kot strokovnjaka moža izvedenca, kateri okoliščine pozna. Ni tedaj treba, da bi vlada izvedence še le poučevati dajala, da bi hodili v okužene kraje, kateremu nasvetu jaz moram prav odločno ugovarjati, kajti to bi imelo le nasledek tak, da ti možje iz okuženih krajev zanesć Phylloxero v do zdaj še neokužene vinograde dolenjske. Mi imamo na Dolenjskem moža strokovnjaka za Phylloxero, in to je gospod Ogulin. On naj bi tedaj 5- do 6krat v letu ogledoval vinograde, kateri so v nevarnosti biti okuženi, zraven pa naj bi poučeval o Phylloxeri duhovnike, učitelje, vinćgradnike itd., kateri se zanimajo za to žival. Da bi pa hodili kmetje in drugi iz jiaših kranjskih vinogradov v okužene vinograde na Stajarsko ali kam drugam v bližini se učit, temu jaz odločno nasprotujem, kajti gotovo ne bi bil nasledek drug, kakor ta, da bi nezgodo, katere se po trsni uši bojimo, ravno isti možje, katere pošiljamo v okužene kraje, iste spoznavat, zanesli v našo deželo. Gospod vodja Dolenec stavi potem tale predlog: Naj bi slavna vlada gospoda Ogulina toliko časa plačala kot strokovnjaka, dokler ni mrčesa na kranjski zemlji, da dotle sosednje vinograde pregleduje. Poučuje pa naj gosp. strokovnjak na domači zemlji. Gospod Ogulin na to odgovarja: Jaz se ne strinjam z nazorom gospoda predgovornika vodje Dolenca, da bi zanesli v sosednjo okuženo deželo poslani izvedenci trsno uš v vinograde kranjske. Kaj takošnega se sploh sila poredkoma pripeti. In vrhu tega je kranjska dežela vsakemu odprta, ki prihaja iz sosednje dežele, okužene po Phylloxeri, kajti na meji zaradi tega ni ni-kakoršne zapćrice. Moj namen pa je, da se izvedenci, kateri se gredo učit v okužene kraje, pošiljajo tjekaj tačas, kedar je imeti najmanj strahu in se lahko pride po razkuževanji v okom nevarnosti, da bi se zlo ne zaneslo. O predlogu se ni moglo glasovati, ker ni bil zbor sklepčen. Gospod družbeni prvosednik je potem ob 3/4 na 1. naznanil, da zborovanje prestane in da se popo-ludne ob 5. uri nadaljuje. Družbeni prvosednik gospod baron Wurzbach prične nadaljevanje zbora in izreče, da mu je žal, da se ne more zborovanje dalje vršiti kot občni zbor, ker za takošnega skupščina ni sklepna. Zatorej bode centralni odbor kot nadaljevanje občnega zbora imel svojo sejo, vendar je drugim gospodom slobodno, da se vde-ležujejo debate odbora, kateri bode obravnaval občnemu zboru naznanjene predloge podružnice Novomeške. Na-vzočen je bil kot zastopnik c. k. deželne vlade gospod c. k. svetnik vladni Avgust pl. Fladung. Gospod Ogulin nadaljuje svoje dopoludne pričeto poročilo sledeče: Skušati hočem, da utemeljim predlog zaradi posebnega odseka za sadjerejo in vinstvo , v katerega bi se imeli voliti zastopniki iz Notranjskega in Dolenjskega po vzgledu konjerejskega odseka. Kranjska ima do 1500 oralov vinogradov, toda o umnem vinstvu, izvzemši Slap, skoraj ni besede. Takisto je s sadjerejo, in vendar sadjereja v Kranjski še nikakor ni na oni stopinji, na kateri bi lahko stala. A vinstvo, gospoda moja, žal! da je šlo hitro rakovim potem, namesto naprej. Nalog predlaganega odseka v središči dežele bi bil, napirati vse moči, da se povzdigne vinstvo in sadjereja. Ljubezen in požrtvovalnost dosežete marsikaj. Ako ima konjereja svoj odsek, ravno tako umestno je, da se osnuje odsek za vinstvo in sadjerejo v dežele središči. Podnebje Kranjske je za nasajenje mnogobrojnih žlah-nih trsov zel6 ugodno, in vendar smo s težka dokopali se do rizlinga. Naša razstava v Novem mestu je kazala, kar se tiče vin, precej dober vspeh, a to je pripisovati okolnosti, ker je razstavna komisija dovoljevala razstavljati le najboljši poslani materijal. Sploh pa so dolenjska naša vina izgubila prejšnje sloveče ime. Naši gorniki zasajajo po največ le trsje, od katerega pričakujejo obilo pridelka, samo veleposestniki goje boljšo Lipniško vrsto. Gospodarjem vinogradov pa se naklada davek brez ozira. O tej stvari je treba ljudstvo podučiti. Posebni ustanovljeni odsek za vinstvo in sadjerejo bode mogel sestaviti posebno spomenico o zboljšavi in jo predložiti na merodajnem mestu. Osnovali se bodo po vinskih krajih odseki, kateri se bodo o tej stvari prej posvetovali. Vse to bode vzbudilo živahnejše delovanje, katero rodi samo dober sad. Menim, ako se le doseže smoter, potem se ni pogajati o pripomagalih, kako se doseže. Gospod družbeni prvosednik pravi na to: Nikakor ni dvomiti, da bi kmetijska družba imela več storiti za gojitev sadjereje po deželi, nego li za konjerejo. Razumni kmetski gospodarji so uže večkrat po pravici trdili, da bi si naš kmet z umno sadjerejo lahko poravnaval davke. A konjerejski odsek se je sklenil po predlogu si. vlade same, ki ga je poslala občnemu zboru. Predlog gosp. Ogulina meri na to, da bi se prenaredila pravila, in v tej meri centralni odbor ne more ukreniti ničesar, storiti mu je moči ie nekatere stopinje , da prihodnji občni zbor prenaredi pravila v zmislu predloga. Gospod vladni zastopnik c. kr. vladni svćtnik pl. Fladung izjavi, da družbenih pravil §. 27. določuje v odstavku 3. uže poseben odsek ,,za vrtnarstvo, sadjerejo in zelenjadarstvo, ter za vinstvo4'. V ta odsek se tudi lahko pozovejo zastopniki iz Notranjskega, Gorenjskega in Dolenjskega. Gospod družbeni prvosednik omenja, da gospod predlagalec želi za sadjerejo in vinstvo napravo takošnega odseka, kakoršen je za konjerejo ustanovljen. Ali ker je konjerejski odsek privoljen, treba za ta-košen odsek posvetovanja o posebnih pravilih v občnem zboru in potrdila. Gospod svetnik pl. Fladung pravi: Konjerejski odsek se je ustanovil potem, ko se je bila razpustila deželna komisija za konjerejo in so pozvali se zvedenci. Gospod družbeni prvosednik omenja, da, ker ima konjerejski odsek svoja trdna določila, je kaj takošnega potrebno tudi za predlagani odsek za sadjerejo in vinstvo. Centralni odbor se more zatorej o pravilih le posvetovati in jih potem predložiti občnemu zboru, da jih sprejme. (Dal. prih.) 138 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Poročila in predlogi 'podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. (Dalje.) Odbornik Peter Las 3 ni k se izjavi tako-le: Predlog gospoda vodje Dolenca, ki meri na enak smoter, kakor gospod Ogulinov, zdi se rni praktičnejši in laže izvršljiv. Ako se ravnamo po predlogu g. Dolenčevem, da vsak ud sadjerejskega društva piača kakor v sv. Mohorja družbi po 1 goid. ietnine in dobode za to 10 do 20 žlahnih drevesec; približujemo se mnogo bolj zaželenemu smotru, kajti vsakdo, ako ve, da ima materi-jelen dobiček, bode mnogo rajše pristopil sadjerejakemu društvu nego odseku, kateri, vsaj za sedaj, bi mu ne mogel nuditi takošne koristi. Centralni odbor je sploh za povzdigo sadjereje v deželi s premijami itd. itd. storil, kar je mogel, ako se namen vsestranski ni dosegel po želji, obeta predlog gosp. Dolenčev gotovo boljši napredek na tem polji. Za tega voljo ga moram predlogu gosp. Ogulina nasproti odločno boljšega imenovanega. Ko je družbeni prvosednik omenil, da je gospoda Dolenca predlog uže sprejet in je ta se na željo gosp. vladnega zastopnika se še enkrat naznanil, omenja odbornik Brus, da se sme po pravilih odsek sadjerejski pomnožiti z zvedenci. Potem se pa gosp. vodja Dolenec izjavi blizo tako le: Osmeljam se opomniti le nekaj malega o predmetu obravnave. Ako hočemo povzdigniti tako silno zanemarjano sadjerejo v svoji deželi, treba za to odločne pomoči, sicer ne bodemo dosegli nikacega vspeha. Ako se moj predlog vresniči in razpošljemo po deželi vsako leto 10 do 20.000 žlahnih sadnih drevesec, ustregli bodemo najgotovejše izbranemu si nalogu. Odsek po vzgledu konjerejskega odseka, ki se suče a svojo deiavnosjo le okrog svoje 03i, o porabi državnih podpor, bode nam malo v korist. Zelo dvojim, bode li odsek po priliki toliko koristi donašal, kakor sadjerejsko društvo , katero sem priporočal jaz, in menim , da ni staviti poleg predloga, kateri se smatra sploh primeren, še druzega, čegaver vspehi so vsaj zelo dvomljivi. Gospod Ivan Luckmann omenja na to: Na opomin gospoda predgovornika , da se delavnost konjerejskega odseka suče zgoij ob kolesi porabe državnih 139 podpor, mi je odgovoriti, da se ta opomin nikakor ne vjernije z dejanskimi razmerami. Ta izjava se lahko tako tolmači, kakor bi imel konjerejski odsek na raz polaganje toliko državnih podpor, da ne vć, kako li bi jih primerno v bvoj namen obračal. Temu nasproti morem jaz kot prvomestnik konjerejskemu odseku opozoriti , da so državne podpore za povzdigo konjereje od strani odsekove vedno se vpotrebljale po namenu c. k. ministerstva kmetijstva za premovanje plemenskih k6nj, a da se delovanje konjerejskega odseka ni omejilo sam6 na to , temuč da je bil in je vedno delaven , dobivati od c. kr. ministerstva žrebcev noriške krvi za žrebčar-ske postaje, ker najbolj ustrezajo našim razmeram, in da ima zabeležene konjerejski odsek v tej meri uže precej imena vredne uspehe. To sem želel omenjati v pojasnilo z opomnjo, da vsak napredek v stroki sad-jereje in vinstva srčno pozdravljam. Gospod Dol ene c opomni, da je hotel le reči, da se delavnost konjerejskega odseka vendar po največ mora s tem baviti, da skrbi o primerni razdelitvi premij, katere dovoljuje visoko ministerstvo kmetijstva. Odbornik Murnik: Mislil sem, da nam bode g. Ogulin v svojem 4. predlogu, nasvetovaje poseben od-se& za vinstvo in sadjerejo, po vzgledu odseka za konjerejo nasvetoval kaj praktičnejšega, kakor to uže do loča §. 27. naših pravil. A tega ni storil, temveč je delokrog odseka uže zajamčenega v §. 27. naših pravil še nekoliko omejil, kajti klicati hoče v odsek le Dolenjce in Notranjce, v tem ko Gorenjce izpusti, kateri sicer vina ne pridelujejo, izvzemsi g. Lasnika v Ljubljani, kateri je na svojem posestvu poleg Rožnika uže tudi vino pridelal — pa so jako napredovali v sadje-reji. Centralni odbor pa ne pozna v zadevah kmetijstva ne Dolenjskega, ne Notranjskega ali Gorenjskega, nego vso Kranjsko. Vipavsko sadjerejsko društvo bode imelo sicer svoj sedež v Vipavi, a delovalo bode na korist sadjereje za celo kranjsko deželo, imelo bode svoje ude povsod, v Bohinji , kakor v ilirski Bistrici, ali pa v Radečah pri Zidanem mostu. V obče pa o posebnem odseku za vinstvo in sadjerejo centralni odbor ne more določnega sklepati, nego edino le občni zbor. Gospod družbeni prvosednik pravi: Kar se tiče mene, nikakor ne kanim spuščati se v bistveno rešitev predloga gosp. Ogulina. Predlog gosp. Dolenca o enakem predmetu je uže sprejet. Toda predlog gosp. Ogulina nikakor ne omaje predloga gosp. vodje Dolenca. Oba bode izročil centralni odbor v razsojo si. c. kr. ministerstvu kmetijstva. Oba predloga se lahko zavr-žeta, ali pa se sprejme predlog gosp. vodje Dolenca, potem odpade predlog gosp. Ogulina, ali zavrže se predlog gosp. Dolenca, potem pride na vrsto gosp. Ogulinov. Odbornik Murnik omenja vnovič, da se o predlogu gospoda Ogulina danes ne more nič gotovega skleniti, temveč centralni odbor mora po §. 16. družbinih pravil predlog še le s posebnim poročilom izročiti občnemu zboru. (Dal. prih.) 146 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Poročila in predlogi podružnic ali posameznih družbenik udov po §. 19. pravil. (Dalje.) Gosp. svetnik pl. Fiadung pravi: Dokler pravil ocUekovih v pravi obliki ne potrdi občni zbor, naj gospodje ne pričakujejo ničesar, kajti za odsek, ki se ima ustanoviti, v tem slučaju ni upati podpore si. vlade. Poleg tega si. državno zastopstvo zelo pristriza podpore , in ako bi za edeo namen sadjerejskemu društva dovolilo kak podporo, potem bi odsek za sadjerejo in vinstvo, kateri se hoče ustanoviti, ne smel upati nikake podpore. Gospod centralni odbornik Witschel se izjavi tako-le: Sadjerejsko društvo želi podpore samo štiri leta. Saj se lahko pri namerjani ustanovitvi odseka izpusti sadjereja, ter se ustanovi odsek le za vinstvo. Gospod Ogulin prenaredi svoj predlog vtem, naj se ustanovi le poseben odsek za vinstvo. Gospod družbeni prvosednik na to izjavi, da bode centralni odbor prenarejeni predlog gosp. Ogulina naznanil si. c. k. ministerstvu kmetijstva. Gospod Ogulin uteaueljuje predlog, ki se tiče naprave kmetijske šole ali vsaj kacega vinograda za po-skušnje na Dolenjskem. Potreba , da se napravi kmetijska šola za Kranjsko , se je uže večkrat povdarjala pri občnih zborih si. kmetijske družbe, ter se silno zahtevala takošoa šola. Moj današnji predlog ne meri na to, da bi se kupilo tako veliko sveta, kakor ga ima posestvo Grm, kar se je nekdaj želelo, temveč kakosno manjše posestvo z 20 do 30 orali njiv in vinogradov. Tako posestvo bi zaželenemu namenu, ako ne po vsem vsaj po velicem vstrezalo. 147 Kmetijska šola, katero priporočam, bi imela težiti najprej za smotrom, kmetovalcu, gorniku itd. dajati mi-kalen vzgled, da vidi praktično, ako tudi v manjši meri izvršeno, kar je cul ali bral. Potnemu učitelju v raznih oddelkih kmetijstva se res med našim ukaželjnim kmetskim ljudstvom ne manjka poslušalcev, toda vspeh je le majhen, ako kmetovalec ne vidi, kako se praktično izvaja, kar se njemu priporoča. Mi kmetovalci po Dolenjskem bi bili zadovoljni z m;*lim vzglednim gospodarstvom in vrtom za poskušnje, a brezuvetno so za to potrebni učitelji, in potni učitelj, katerega upamo dobiti, bi bil lahko tudi prav predstojnik šoli, ki bi se imela napraviti na vzglednem gospodarstvu in v vinogradu za poskušnje. Njega ekscelencija gospod minister kmetijstva F alke nhayn je nedavno dejal, da gre kmetijstvo rakovim potem; stvarimo zatorej svojemu kmetijstvu tla, da mu bode mogoče napredovati, in to je edini kmetijski šoti dano storiti, ako tudi le v malem. V tem obziru kličem Vam kakor drugi Katon: Ceterum autem censeo! in prosim, da moj predlog na merodajnem mestu kar najtoplejše moči priporočate. Gospod družbeni prvosednik prosi gospoda prediagalca, naj razloge, podpirajoče njegov predlog, izroči centralnemu odboru, kateri bode gotovo predmet na pravem mesti najtoplejše priporočal. A malo upanja je, da bi se ta izvrstni predlog vresničil. Deželnemu zboru kranjskemu naprava kmetijske šole ni bila po volji, kajti šest let uže prosimo, vendar dobili nismo ničesar. Kaj malenkostnega stvariti v tem obziru se ne zdi truda vredno, kaj primernega veljd drag denar. Odbornik gospod M urnik bere iz dopisa metliške podružnice tole: „Slavni centralni odbor! Vsied Časti-tega dopisa od 26. oktobra 1881. 1. štev. 880 ima podpisani odbor tukajšnje podružnice čast, slavnemu centralnemu odboru naznaniti, da je gosp. Anton Ogulina pooblastil, v njenem imenu predložene točke novomeške podružnice podpirati, posebno pa zaradi dolenjske železnice se živahno in čitavo potegniti". Kar druzega piše metliška podružnica, se vjema s predlogom gosp. Ogulina. Kar se tiče dolenjske železnice, ni dvomiti, da zidanje iste vsakateri Kranjec in ud kmetijske družbe želi. Kakor so o tej stvari uže si. deželni zbor, deželni odbor , trgovinska in obrtna zbornica in druga zastopstva prošnje vložili pri visocem ministerstvu in državnem zboru , bode gotovo tudi središki odbor kmetijske družbe živo priporočal izpeljavo železnice. Gospod Ogulin poroča dalje: Kmetijsko podružnično društvo v Novomestu je dalje stavilo tudi predlog o prošnji primerne podpore si. c. kr. ministerstvu kmetijstva, da bi se mogli poslati zastopniki k napovedanemu vinorejskemu shodu v Bolzanu. Da utemeljim svoj predlog, ni treba mnogo besed. Prvič je sedaj zelo važno, da se vdeležimo shoda in dobodemo svojim kranjskim vinom zopet veljavo in nekdanje izvrstno ime. Drugič pa so bode tam na drobno razlagalo o Phvllo-xeri in velike važnosti bi bilo, da je kakošen izvedenec navzočea pri zanimivih obravnavanjih, ki jih bodo imeli skoraj sami strokovnjaki. Ker nimata ni centralni odbor, ni podružnično društvo novcev na razpolaganje, da bi dovolila izvedencem potrebno novČno podporo, meri moj predlog na to, da se prosi si. c. k. ministerstvo kmetijstva, naj dovoli ono podporo in izvršitev tega predloga. Gospod družbeni prvosednik vpraša, koliko podpore bi biio treba, in gospod vladini zastopnik, kdaj bo ta shod. Ko gosp. Ogulin odgovori, da bode shod 1. 1882. in da bi bilo treba 100 gold. podpore, objavi družbeni prvosednik, da bode središki odbor za to stvar potrebne stopinje storil. (Dal. prih.) 154 Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. Poručila in predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil. (Dalje in konec.) Gospod Ogulin izreče, da je v imenu podružnice v Novem mestu (Rudolfovem) stavil tudi predlog, naj se poučni črtež slapenske sadjerejske in vinstvene šole dopolni s tem , da se v tej šoli teoretično in praktično uči metoda, kako se vinogradi z namešanim trsjem z malo škodo aii tudi brez škode navadnemu pridelku dado presaditi v čisto trsje. Gospod vodja D o le ne c odgovori, da to, kar g predgovornik žeii, se v slapenski soli uže leta vrši. On ne more druzega reči, kot: cepite trte in jih pogrobajte, pa boste dospeli do boljšega. Odbornik Murni k izreče željo, naj bi g. Ogulin o razstavi novomeški in o predlogu zastran vrboreje nekoliko obširneje poročal, ker je posebno predlog dotikajoč se vrboreje jako zanimljiv in važen. Gosp. Ogulin na to poroča: Jaz sem hotel kratko govoriti, ker se je to poprej povdarjalo. Kmetijska podružnica v Novomestu je ukrenila, da napravi kmetijsko razstavo za okraj novomeški , krški in črnomaljski. Kar se tiče vin, je bil vspeh zelo dober, kajti 49 razstavljavcev je poslalo 53 vrst vina, katerih se je stavilo 18 v prvi razred, 36 v drugi, ostala razstavljena vina so prejela ničlo. Poudarjati mi je, da so razsoje-valci sila strogo postopali, kar se ni godilo v vsaki vi-norejski razstavi, kar jaz iz lastnega opazovanja vem, kajti premovala so se uže marsikje vina, katerim je šla ničla. Obžalovati je le to, da naša razstava med veli-kopoaesiniki ni bila samo brez pospeševalcev, ampak štirje velikoposestniki nas niso ne le podpirali, temveč naravnost zaverali. Ti štirje gospodje so naravnost odpovedali se udeležitvi pri razstavi, kajti po njih mislih in besedah se je hotela s tem napraviti narodna demonstracija, ne razstava, opomnja , meni nasproti prav nepotrebna, kajti jaz ne poznam ni modre, ni rudeče boje, nego zgolj kmetijske interese in njih pospeševanje. Kar se tiče delavnosti odbora za obrambo proti PhylIoxeri, sem, podpirajoč svoj predlog o izobraženji mnogih izvedencev o Phylloxeri za Dolenjsko, narisal jo uže zel6 obširno. Naznanil sem, da odbor napravlja potne pouke in da je v vednem občilu z omikanimi. 155 Odbor bode tudi še dalje na šole, po krajih, kjer preti ta nesreča, zlasti Da nedeljske šole obračal svojo pozornost, da jim pošilja voditelj opazovalne postaje v Brežicah, gospod Julij Hansel, preparatov in da dobivajo od odbora lup. Lansko leto sem jaz se svojimi potnimi pouki izpolnil svojo dolžnost, bodoče leto bodem jim razširil krog in jih pomnožil. Gospod družbeni prvosednik na to pravi: Centralni odbor Vam izreka za Vaše odlično delovanje pri razstavi v Novem mestu kakor tudi za Vaš neprestani trud o Phyiloxeri najsrčnejšo zahvalo. (Pohvala.) Gospod Ogulin prihaja do poslednjega predloga podružnice novomeške , da bi se namreč zasajale razne primerne vrste vrb za plesti jerbase in bi se poučevali ljudje, kako jih plesti. Ko delata Ribničan in Kočevar pozimi v gozdi, ter si pripravljata les za svoje izdelke in tako služita lepe novce , ne pozna mnogo Dolenjcev tega dela, ako tudi bi si s pletenjem raznih izdelkov iz protja, po katerih se zel6 poprašuje, lahko kaj prislužili. Tli velja zatorej le poučiti kmetovalce, naj obilo za-sajajo beko in uralsko vrbo, da je bode dovelj za domači obrt, in potem je silno potrebno , da te pošljejo kmetskemu ljudstvu učitelji, kateri ga pouče v tej novi stroki obrtstva, ter mu dopovedć, kako lepa vsotica se lahko zasluži pozimi. In za to je treba podpore. Gospod vodja Dolenec se po vsem strinja z mislimi gospoda predgovornika, da je potrebno, vzpodbujati Dolenjca v omenjeni mćri. Ko sem hodil kot potni učitelj po Dolenjskem, nisem na blizu 1000 oralov vinogradov videl nikake vrbe, trsje privezujejo tam z brezovimi šibinami. A kjer sem zapazil na Dolenjskem vrbo, bila je slaba. Dolenjci namreč nimajo nikacega pojma, kako umejo Vipavci ravnati z vrbo. Iz šibec tistih šestih vrst vrb , katere imajo na razpolaganje, um6 Vipavci prav naglo spletati gnojne koše, kakoršnih ni najti druge\ Ali Vipavci trebijo vrbo tudi v zimi in učenci slapenski se vedno jeze, kedar ni druzega opraviti, in se jim ukaže: „bćke snažit!" S prva tega ne morejo umeti, ali pozneje so zelo hvaležni, ako z dobro šibo hitro privežejo trs. Gospod družbeni prvosednik omenja, da po-snemlje iz razprav gospodov govornikov o tej stvari, da bi bilo namenu primerno , izprositi od si. ministerstva podporo v ta namen , da se sestavi primeren navod o ravnanji z bekami in se razširi med kmetskim ljudstvom. Gospod Ogulin trdi, kar se tiče ravnanja z be kami po Dolenjskem, ni ravno tako slabo, kakor se je trdilo , le ker je veča množina, se premalo izbira v vrstah. Odbornik M urnik izjavlja, da se predlog podružnice v Novem mestu mora toplo pozdraviti. Uže pred daljšim obrnilo se je ministerstvo kmetijstva na družbo zaradi uvedenja pletenja in vrboreje. Centralni odbor je vstregel s poročilom , v katerem je gorko priporočal to stroko obrtnije. Tudi si. deželni zbor se je poprijel te stvari in si. vlada je njegove namene podpirala. Trgovinsko ministerstvo pa je vprašalo trgovinske zbornice, kako bi ee hišna obrtnija s pletenjem pospešila. Odgovori so šli sem in tje in obljubilo se je, da bode prišel ministerstva poslanec na Kranjsko, da pregleda stvar. Tedaj o tej zadevi ni treba več nobenih dokazov, da je koristna, in centralni odbor bode z veseljem ponovil svojo prošnjo pri si. ministerstvu. Gospod družbeni prvosednik izreka, da bo centralni odbor zatorej z veseljem o tej stvari storil stopinje pri si. vladi in tako ustregel željam gospoda predlagalca. Odbornik M urni k omenja, da pride še na vrsto predlog uda gospoda vodje meščanske šole v Krškem Lapajneta. Ta se glasi: „Slavni odbor! Z ozirom na to, da se na Kranjskem toliko koristne kmetske posojilnice s proste roke tako težko in silno polagoma snujejo, želel bi podpisani ud si. c. k. kmetijske družbe, da bi občni zbor (odbor) morda razpravljal vprašanje o posojilnicah in zlasti to poudarjal, ali ne bi bilo mo goče, okrajne posojilnice za vsaki politiški ali sodnijski okraj na Kranjskem po postavnem potu v življenje obuditi, kakor je to češki deželni odbor za ondotne kraje zaključil. Odbornik M u mik omenja, da posojilnice ali založnice (Vorschusskassen) stojijo zdaj na dnevnem redu in skuša se z ustanovitvijo pomagati čedalje bolj ubo-žanemu kmetu. Kakor poroča „Wiener LanaVirtbschaft-liche Zeitung", je tudi deželni zbor v Pragi to zadevo obravnaval. Tudi centralni odbor bode to važno stvar odmah vzel v pretres. Gospod Ogulin omenja, da je novi kataster sestavljen tako vihravo, da je zel6 potrebno, pregledati ga na novo. Gospodarji se trpinčijo z eksekucijami za davke o predmetih , kateri niso njih in ki jih nimajo. Skrajni Čas bi zatorej bil, da se kataster pregleda in spravi v soglasje s starimi zemljiškimi knjigami, da plačujejo davek oni, katerim je to res dolžnost. Gospod vladni svetnik pl. Pladung izreka na to, da se to zlo najprej odstrani, ako se obrne do kompetentne gosposke, to je, do c. k. finančnega vodstva, katero jih more in jih bode rešilo kratkim potem. Centralni odbornik gospod Makso pl. Wurzbach pa pravi, da plačujejo davke, silijo se ljudje, ki ča^ih res nimajo nikacega posestva v dotičnih občinah. Mer.i so se pripetili trije takošni slučaji, a jaz sem si lahko pomagal, ker sem sam vložil reklamacijo. Kmetovalcu je to mnogo teže in draže, ker mora za to največkrat iskati pomoči pri odvetnikih , kar vedno prizadeva ne majhnih stroškov. Gospod družbeni prvosednik izjavlja na to, da bode gosp. zastopnik si. deželne vlade vzel predlog g. Ogulina na znanje. S tem je bila rešena vrsta obravnav. Predsednik se še zahvaljuje za vztrajno udeležbo pri posvetovanji in sklene zborovanje ob % na 8. zvečer.